Ljubljanska cukrarna in njeni spornim Ogromen požar pred osemdesetimi leti — Kako je podjetje propadlo — » M eksikajnarji" v Ljubljani — Požar v tobačni tovarni — Strahoviti prizori ob paniki delavstva Ljubljana Je Imela izza leta 1827. či- stilnico, rafinerijo sladkorja. Obratni pro- stori so bili v Blatni vasi, v današnji Ko- lodvorski ulici na tistem kraju, kjer je zdaj mogočna palača ravnateljstva držav- železnic. Deset let pozneje pa je čistilnica pogorela. Leta 1338, torej pred 100 leti, so začeli tam graditi poslopje za mehanično predilnico in tkalnico, ki je jela obrato- vati leta 1842. Podjetje, ki je bilo izpre- rnenjeno leta 1863. v delniško družbo z imenom »C. kr. privatna predilnica bom- baža in tkalnica«, je imelo svoj sedež na Dunaju in je ustavilo obratovanje kmalu po. svetovni vojni. Leta 1828. so ustanovili tržaški trgovec Friderik Eosman angleški podjetnik Wil- liam Moline in arhitekt Matevž Pertsche družbo za čiščenje sladkorja. Postavili so velikansko poslopje na sedanjem Ambro- ževem trgu in ob Poljanskem nasipu, ki mu še danes pravimo: stara cukrarna. Po- slopje je zdaj last veletržca Franca Ur- leta 1879. nadzidal nadstropje. Zato je bi- la svetloba vidna po vsem spodnjem delu Sv. Petra ceste. Požarna nesreča Je najbolj prizadela »cukrinarje«, ki so bili naenkrat ob zaslu- žek. Med tistimi ljudmi, ki so si služili vsakdanji kruh v cukrarni, je bil tudi oče slovenskega pisatelja in narodnega budi- telja, odvetnika dr j a. Valentina Zamika.) Poslopje so pozneje pač popravili, toda konkurenca čeških sladkornih tvornic je povzročila, da ni moglo podjetje več pro- spevati tako, kakor je svoje dni. Neiz- bežna posledica je bil propad. Tvorniško poslopje so uporabljali potem za prebiva- lišče vojaštva. Njegov lastnik pl. Pon- gratz ga je prepustil državi, da je nasta- njevala v njem »meksikajnarje«, ki so med 15. novembrom 1864 in 10. januarjem 1865 iz Ljubljane odrinili v Mehiko na pomoč cesarju Maksimilijanu Habsburškemu. A tudi leto kasneje so se zbirali v obširnem poslopju »meksikajnarji« — »Zapiski stare- banca, • njem pa ima tvrdka Josip Kune & Comp. tovarno pletenin in tkanin. Ne- kdanje čase je bilo tam prodišče Ljublja- nice in pašnik. Ko so odstranili večje za- preke, so začeli zidati tvornico. Najbrž Je bilo sredi leta 1829. Tvornica Je bila dograjena leta 1830. Sestnadstropno po- slopje je bilo takrat najvišja ljubljanska stavba. Tvornica omenjenih osno vatel j ev Je prešla po nekaj letih v last tvrdke Cze- ske in Tichy, od nje ps sta Jo prevzela leta 1837 dunajska bankirja Arstein in Eskeles. Podjetje se je naglo širilo, zlasti ko se mu "je leta 1846 pridružila še tržaška tvrd- ka Brentano & Company. Da je podjetje imenitno uspevalo, dokazuje že to, da je leta 1856. plačalo 755.000 goldinarjev ca- rine, drugih davščin pa 8.000 goldinarjev. Tovarna Je zaposlovala 16 uradnikov ln čez 200 delavcev. Prečiščeni sladkor in si- rup, rjav vkuhani sladkorjev sok, je iz- važala posebno na Madžarsko in po Bal- kanu. Dne 29. avgusta 1858. proti 10. url zve- čer so naznanili streli z gradu ogenj. Iz tvorni ce za sladkor se je valil gost dim kmalu se je vnel velikanski požar, o ka- terem so poročale »Novice« dne 1. sep- tembra: »Naše cukerfabrike ni več!« Strašen ogenj ponoči v sredo jo je po- končal od verha do tal čisto čisto vso; le na enem koncu je ostalo stanovališče cu- krinarskih gospodov na drugem pa hrami za derva in štala; vse drugo sila veliko ln šest nadstropij visoko poslopje, kjer imajo mašlne, kuhajo cuker in so imeli zaloge cukra spravljene, je pogorelo, in gori še danes, že šesti dan po pervem ognju. Skoda Je strašno velika, ako se po- misli, da razun velikega poslopja je blizu 20.000 centov cukra zgorelo, so vse drage mašine pokončane in je obilo drugih pri- prav razdjanih. Celo noč pa še drugi dan je tekla Ljubljanica od tod vsa černa in sladka od sirupa, ki je tekel v vodo, če- ravno so ga otroci in babe lovile v lonce ni ga nalovile nekatere babure na cente. Fabrika je sicer, kakor smo slišali, zava- rovana za 680.000 gld. pri več asekuran- cijah; pri graškt je poslopje zavarovano za 85.000 gld. — čez vse to je še vender škoda velika. Kar pa ni ogenj pokončal, je pokončala tolovajska drhal, ktera je v stanovališču, do katerega ni ogenj segal, pokradla, kar je mogla, ali pa razdjala in razbila drage peči, posode, zerkala, peči in drugo pohisje. Res bi ne bili verjeli, da imamo take tolovaje v Ljubljani! Kako se je ogenj pričel, ni še za gotovo znano, slišali smo, da imajo enega delavca za- pertega, na katerega leti sum, da je po njegovi nemarnosti ali kakor koli se fa- brika uneia. Velika sreča le, da nI bilo celo noč nobene sape, če ne bi bile šle cele Poljane in morebiti še več pred- mestij, v največji nevarnosti pa je bila živinozdravilska šola, ktera je tikoma fa- brike in ima pod streho nad štalami vse polno merve. Dolgo bo terpelo, preden bojo sezidali novo fabriko na požarišču stare, pa bo mogla tudi varniši zidana biti, kakor je bila ta in pa una, ki je pred 28 leti na tistem mestu tudi od verha do tal pogorela, kjer dan današnji predilni- ca stoji, če ne se bo tretjič ravno tista nesreča zgodila ktero Ljubljančanji že dvakrat cbžaljujejo. K temu precej temeljitemu popisu enega največjih požarov stare Ljubljane naj pri- pomnim: Mati mi je pravila, da je po- pokalo na oknih bivše šentpetrske vojaš- nice, ki Je nasproti stare cukrarne, spri- čo hude vročine skoraj vse steklo, kakor tudi mnogo strešne opeke. Brizgalnice so stale sredi Ljubljanice in metale vodo pr- vo noč samo na šempetrsko vojašnico, v kateri je bilo takrat baje več stotov smodnika. Krakovci in Trnovčani so bili tisto noč, ko je nastal požar, na strehah, na katere so polagali mokre plahte in rju- he, ker so frčali ogorki po zraku celo nad njihovimi hišami. — A moja teta Franči- ška Strekljeva je večkrat pravila, da je bilo pred domačo hišo na Sv. Petra cesti (danes št. 67), tako svetlo, da bi lahko su- kanec vdela. Takrat še ni bilo tovarne za usnje ob Sv. Petra cesti, marveč se je tam razprostiral obširen pašnik Jakoba Bab- nika, po domače Cjazovega Jaka. Pašnik je kupil leta 1871. Ivan Janesch ter seži- ga Ljubljančana« poročajo tole: »1866 10. maja Nad 1000 prostovoljcev, ki so hoteli itj v Ameriko se Je bilo nabralo v Ljub- ljani. Ko so že stopali v Trstu na ladjo, da bi se odpeljali v Ameriko, je prišla z Dunaja prepoved zaradi preteče vojne s Prusijo. Oprostili so jih dne 19. maja pri- sege, 170 prostovoljcev so sprejeli v av- strijsko vojsko. Druge so pa spravili 22. maja nazaj v Ljubljano, imeli so jih tu nekaj časa v vojašnicah in potem razpu- stili. Nekaj jih je stopilo v notranje-av- strijsko prostovoljno četo planinskih lov- cev in so jih porabili za stražo na Kranj- skem, Koroškem in Štajerskem, 356 »Me- ksikanarjev« je pa odšlo na Dunaj. Bila je ta sodrga nabrana iz raznih držav ln dežel in so se potem poizgubili domov.«. Ti rdečehlačniki so bili dokaj petični. Denear so najrajši zapivali pred odhodom čez široko lužo v gostilni »Pri Meksikan- cu« v bivši Kirbischovj hiši poleg seda- njega kina »Matice«. Tam je tabernal stari Cinkole, dokler se ni preselil v Ko- pitarjevo ulico. Dne 16. marca 1871 Je bila stvorjena v Ljubljani državna tobačna tovarna. Fi- nančni erar je vzel poslopje stare cukrar- ne v najem za pet let, to je za čas, dokler ni bilo sezidano za tovarno ustrezajoče novo poslopje. Sprva so izdelovali v to- varni, v kateri je bilo zaposlenih okoli tisoč delavk, samo viržinke. Toda delavke se niso dolgo veselile zaslužka, kajti dne 4. januarja 1872 je nastal v poslopju zno- va požar. Po poročilu v »Laibacher Zei- tung« z dne 5. januarja se Je začelo ob pol en) popoldne iz dimnika močno ka- diti. Ko se je zaznalo, da gori, so se usu- le tovarniške delavke iz poslopja ter se jele prerivati po stopnicah proti izhodu Pomirjevalno prigovarjanje uradnikov in slug, da bi omejili natrpanost, ni prav nič zaleglo. Na stopnicah med drugim ln tretjim nadstropjem, kjer je bila gneča največja. Je več delavk padlo, zaradi tega so bile nekatere bolj ali manj poškodova- ne. Marijo Večajevo so v tej gneči tako zmečkali, da je obležala mrtva Neka de- lavka je lz strahu skočila skozi odtočno cev dve nadstropji globoko in se hudo pohabila. Sedemnajstletna Mina Perko je bila nad pol ure nezavestna. K zavesti Jo Je spravil šele primarij dr. Keesbacher z umetnim dihanjem. Več žensk so oddali v bolnišnico. Ker ni bil ogenj v dimniku tako zelo nevaren kakor so prvotno mi- slili. so ga kmalu pogasili. Dne 3. Junija 1872 so pričeli graditi na Tržaški cesti poslopja za tobačno tovarno. Delo je napredovalo tako, da so lahko ves obrat med 9. ln 16. avgustom 1873 pre- selili iz nekdanje cukrarne v novozgraje- no tovarno. Izza tistega časa so uporab- ljali staro cukrarno predvsem za nasta- njevanje rezervistov in vojaštva sploh. Kako so tam bivali in umirali naši poetje, je znano. Po državnem prevratu ko je bila velika sila za stanovanja, so >dobili v bivši cukrarni prav mnogi skromno stre- ho, dokler se ni tja vselilo sedanje Kun- čevo podjetje. Dr. Fortunat Mikuletič, Celje: Pol ure z I. R. Pretekli petek zvečer sem na ulici srečal oba naša profesorja risanja ščuko in Sir- ka. Ker sem imel baš vesel dogodek v dru- žini, sem ju povabil na liter vina. Stopili smo v Zadrugo in naročili tisti imenitni burgundec, ki se toči po 12 dinarjev in je vreden dvakrat toliko. Pogovori so biii času primerni: Volitve, Hitler, moj domači veseli dogodek, kmeč- ka zaščita, uradniške plače, itd. Ah, kje so oni zlati časi, ko smo po cele ure go- vorili samo o dekletih! Naenkrat vzklikne prijatelj ščuka, ki je bil obrnjen proti vratom: »Glej ga, Taras Buljba!« Instinktivno se ozrem: On je, I. R. Mukolovecky. Visoka, nekoliko sključe- na postava, mogočna siva glava, košate oči, nadpovprečen nos. če bi ta nos sre- čal v Londonu med milijoni Angležev, bi moral zaklicati: »To je Slovenec!« Obrnil sem se k svoj ma prijateljima: »Cakajta, spoznala bosta zanimivega mo- ža. To je I. R Mukolovecky.« Vstal sem, stopil k njemu in ga naprosil, naj prisede k nam. — I. R. Mukolovecky! Ce današnji dijak ne ve, kdo je Chvens, Csik, Louis in Nurmi, ga tovariši kamenjajo. Ravno tako je bil ne- koč kamenjan dijak, ki ni vedel, kdo je I. R. Mukolovecky. Z eno razliko: Slava raznih Ovvensov in Nurmijev traja po par let, a slava I. R. Mukoloveckega traja ne- okrnjena že petdeset let. In bo še trajala, dosegla bo sto let. Mlajši generaciji, ki časti Punčeca ln Arne Borga, naj služi v razlago to-le: I. R. Muolovecky je avtor slovenskih »Krže- vačkih štatutov«. Leta 1889 je bila tiska- na v Narodni tiskarni v Ljubljani drobna knjižica pod naslovom: »Križevački statu- ti«. Nova, za slovenske dijake prikrojena izdaja uredil in izdal I. R. Mukolovecky«. Prvi člen teh statutov takoj pove v kre- menitih besedah njih namen: »Križevački statuti so zakonita, lz ti- sočletne navade izvirajoča, od slovanskih pradedov podedovana pravila, katerim se imajo upokoravati slovanski d;jaki, kader in kjerkoli se zbirajo v veseli družbi v večjem številu«. Kar ne vihaj nosu, dragi čitatelj! Kri- ževački statuti so slovenski »kulturni do- kument«. Ponavljam, da je ta knjiž:ca iz- šla prvič leta 1889. (Trditev, da je to »no- va« izdaja, je bila le pia fraus.) Slovenski dijak se je do tedaj izgubljal in potapljal v nemški družbi. Stare tradicije nemškega dijaškega življenja so ga osvajale. Tedaj so slovenski dijaki v Gradcu sklenili, da si ustvarijo svoje, pristno rtorauk« navade, ln koroškemu dijaku Josipu Rakežu je bila poverjena naloga, da sestavi nekak dru- žabni zakonik, ki bo vezal in družil slo- vanske dijake. Josip Rakež se je naslonil na opise v sp;sih Frana Erjavca ter na običaje pri Hrvatih (»Koprivničke regule«, »Križevački Statuti«, »Krapinski vandr- ček«) ln nam podal omenjene Križevačke statute, ki s svojo hudomušno jasnostjo in s svojim edinstvenim slogom visoko pre- kašajo vse, kar so v tem oziru zapisali Hrvati ali Nemci (drugi sploh niso omem- be vredni). Križevački statuti so povezali najprej slovenske dijake v Gradcu, od tod se je razvila krepka vez med slovenskimi dijaškimi društvi v Gradcu in na Dunaju, pozneje v Pragi, v Zagrebu, v Trstu itd. Starejši slovenski akademiki bi lahko na- vedli nešteto primerov, kako so se baš s pomočjo Križevačkih statutov dijaki, ki so bili že popolnoma odtujeni, povrnili (ni drugega izraza) v naročje slovenske ma- tere. Jaz sam poznam najmanj deset takih primerov. Seveda se slovenski dijak ni iz- življal samo v okviru Križevačkih statu- tov. Skrbel je za izvenšolsko izobrazbo sa- mega sebe, nosil je prosveto med narod, skrbel Je za materielno samopomoč, gojil je petje, leposlovje, živo se je zanimal za politične dogodke in posegal krepko vmes, proučeval je gospodarska vprašanja, po- svečal se je telovadbi in pozneje raznim športom, toda začetek ln pozneje močna opora vsemu temu delovanju in razvoju je bila v Krževačkih statutih. Ti statuti so dijake zbliževali, Jim omogočili medse- bojno spoznavanje, izmenjavo misli in na- zorov združevanje k skupnemu delu. Pred vsem pa so Križevački statuti pokazali slovenskemu dijaku, da se lahko izž!vlja po svoje, in sicer na lepši, plemenitejši način nego med tujerodci, vzbujali so mu narod- ni ponos ln voljo po lastnem, slovenskem življenju. — Vrnimo se k mojemu malemu omizju. Dr. Josip Rakež Mukolovecky je prisedel. Nekako opravičil se je, češ, da vsak petek prihaja iz Šmarja pri Jelšah v Celje na ribo. Nisem se mogel vzdržati, dodal sem: »In na kozarec vina«. Da bi ga videli, na- šega Mukoloveckega: za hip mu je zažarel obraz, kakor da bi imel dvajset let, in ži- vahno je vzkliknil: »Seveda, saj vendar še živimo«. In začel je s spomini. Stara ime- na je Imenoval, mnogo teh imen spada da- nes v slovensko zgodovino, le malo teh mož sem osebno poznal, o vseh pa sem slišal. Blagodoneča imena so to bila in izrazil sem svoje prepričanje, da gre na tej bla- godonečnosti v dobrj meri zasluga Križe- vačkim statutom. Sirku, ki spada med zrelejše letnike, so se kar iskrile oči in kakor šolarček pod klopjo je pod mizo razvil beležnico ter začel risati, ščuka pa je strmel in mrmral: Taras Buljba. Ker je ščuka mlajši, sem smatral za po- trebno da povem nekaj stavkov o Križe- vačkih statutih. Storil sem to seveda na svoj način. Pozabil sem, da si sedimo na- sproti sami zreli možje, ne, jaz sem bil naenkrat mlad dijaček, pred menoj pa sedi tajinstveni, vzvišeni Mukolovecky s svojim markantnim obrazom: »Verujte mi, da imamo, po mojem mnenju, Slovenci samo dva spisa, ki se po svojem krepkem je- ziku, svojstvenem slogu in zdravem duhu lahko imenujeta pristno slovenska: To sta Martin Krpan in Križevački statuti. Le poslušajte: »Križevački statuti so častitlji- va tradicija naših praočakov, katero spo- štuj in posnemaj ter si vdolbi v srce in glavo vsak pravi slovanski dijak.« Ali po to: »Stari Slovani nam bodijo v vsakem oziru nedosežen vzor.« In še to: »Stari Slovani so se imeli radi med seboj in v vzajemni ljubezni so jim tekli življenja dnevi«. — Ne smemo pozabiti, da rabijo Križevački statuti v pičlih 60 členih vsega skupaj 17-krat besedo »slovanski« in da so »stari Slovani« imenovani sedemkrat, »slo- vanski dijaki« pa devetkrat.« Razvnel sem se, a S'rk me Je dregnil pod mizo in mi zašepetal: »Poglej ga, solze ima v očeh«. — Zastrmel sem. Kaj se dogaja v duši Mukoloveckega, te 74-letne slovenske gr- če ? Gotovo je mislil nazaj na čase polne negotovosti in hudih bojev, polne zaniče- vanj in zapostavljanj, a obenem polne ide- alov, polne mladosti in borbenosti, ko se je slovenski dijak probujal, ko se Je povsod in vedno zavedal, da je Slovan, tudi pri živahnih pivskih srečanjih, za katera je on, Mukolovecky, spisal svoje Križevačke sta- tute, polne »starih Slovanov« in »slovan- skih dijakov.« — Ubi tempora ubi moreš! Uganil sem njegove misli. Kajti Mukolo- vecky je uprl v nas svoje košate oči in dejal: »Glejte, mladi prijatelji, vsi, ki sem jih imenoval, so že pod zemljo; sam sem, sam.« — Mladeniško sem mu odvrnil: »Nič ne ža- lujte, gospod doktor, saj smo mi zrasli za Vami, a za nami raste zdrava, krepka mla- dina!« In zopet Je zažarel ponosnemu starcu obraz kakor prej, živahno je prijel za ko- zarec in trčil: »živela mladina, živela do- movina!« — Kmalu se je dvignil, čel, vlak ne čaka. Se en pogled, ki je spominjal na Tolstega, Za Vas teint pravilna nega BLIDA MILA 9 Predvsem: Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje krepek stisk roke in vstal je. V začetku se ml je zdela njegova postava upognjena, sedaj pa je bila vzravnana mogočno je izpolnila vso odprtino vrat. — ščuka in Sirk sta nemo strmela. — TO VAB iS Marko ln Mirko se sprehajata. Oba sta bančna uradnika, a v raznih bankah. Prav tedaj pa se pripelje mimo njiju ele- ganten avto. Marko pozdravi gospoda, ki sedi v njem, potem reče svojemu prija- telju: »To Je p« moj kolega iz banke.« »Kaj dela pri vas?« »O, on samo podpisuje pisma, ki jih jaz napišem.« ČOKOLADA Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ignac Koprivec: Martinovanje v Slovenskih goricah »Jezus Nazarenski, saj je Martinovo pred pragom!« je vzkliknil zastavni Prlek, ko je pogledal v pratiko, ki je visela na vratih. »Faruna!« se je zadri v kuhinjo. »Nekaj kvasenic deni v peč za Martinov večer! Pa v tunjo poglej, gotovo se še najde v nji kaj svinjskega. Veš, čakali bomo vino!« Ona se je pokazala na kuhinjskem pra- gu, burkljo je držala v rokah, obraz pa je imela umazan od saj. »Je že Martinšak?« je vprašala in oči so se ji zaiskrile. Ko je prikimal, »e je naglo obrnila, da so številne janke poskočile krog nje ter udarile po vra- tih, ki so ječaje lopnile po steni. Zasmsjala se je in dejala. »Kako naglo beži čas! Ko- maj smo obrali in sprešali, pa se je iz mo- šta napravilo že vino.« »Pridite, botra, zvečer! Čakali bomo vi- no,« so se pozdravljali sosedje in trdoto, ki je ležaLa na obrazih ljudi, je začel odstra- njevati nasmešek, lci jim je prihajal na li- ca, da so postala takšna, kakršna postane- jo le pred velikimi svetki, ko človek pozabi trud in skrbi, in se mu zazdi, da je res člo- vek. Popoldne Je bilo po hramih živahno^ Ženske so si likale naglavne rute in jan&- jake, pripravljale pogače in meso, možje so si vlagali v cekarje pilke, čepe, pipe in rogoz, nekateri so čistili v tem letu dozo- rele natege, vlačili iz njih seme in ga shra- njevali za prihodnje leto, na podstenjah in ^ za parami pa so se klicali mladi — za- dal na njem pritlično strojarno, ki ji je ljubljenci — »Zvečer pridi, Anzek! Pa zgo- daj! Oče in mati gresta v gorloe, veš,« je zaupalo dekle fantu, in oni je onemel od veselja, čez čas pa se je nekoliko zbral. »Jezus, res? Ne bo jih doma, pmviš? — Matilda, Jezus...!« je izdavil divje, strast- no in nekam proseče. Ona ga je gledala S razžarjenimi očmi, mu zapretila s prstom in mu rekla. »No, da te ne bo razneslo! Norček, počakaj... Zvečer...« in je od- brzela dalje po podstenjah, on pa je »žvi- žgal ter se zakadil v gumno. Večer je bil čudovit V doftne je legla megla ter se pretakala po njih, kakor bi migljala po njih poročna tančica, s« trga- la in cefrala ter se znova združevala. Bres števila zvezd je migljalo na kristalno čt- »tem nebu in videti je bilo, da se nekatere prižigajo, pa zopet ugašajo, kakor bi me- žikale ljudem, ki so otovorjeni • ceharjl in siatinarji ili proti zidanicam. čitajte »JU naročajte T R O«! Vtalčer je pripravljal Uet Majhne p» čelo je postavil na tla, vrgel nanj« deške in sedeži so bili narejeni. Posedeli eo po njih. Gospodar je nripmvfl natego ter M skrivnostno smehljal. Viničar je držal do levko, v eni roki pa je imel rožmarin, po- močen v blagoslovljeno vodo. Slovesnega obraza je gospodar odstrani] piDco, pokro pil okrog odprtine x blagsl ovij eno vodo ha dejal. »Bog daj, da bi služilo nam v vese- lje, bogu pa v čast!« Nato je porinil natego T »od, a* ogledal po goatifc ki ^pregovorili . - - •• mošt, is njega pa i_ , .-J0-* Nastavil je natego n« usta in sačel vtečL Ženske eo savriakele ta z*, gnale tek vriši, da Je letelo akoa ufes^ la •na J« H vpile. »Glejte, glejte voz »vet©, ga Martina! Za njim se pelje polovnjak vtaa, v njem je taka pipa papa, da ie ni bila nftdor teka.« SmejaH so se, gospodar pa je začel natakati. »Poskusimo najprej to tega,« je dejal, in šla sta z viničarjem od goste do goste. Viničar je držal kroži«* foapoda* p« )• točil »Opij to krožioe m Dajte nam, dajte nam • • • dajte nam to, kar nam je vfteč, kar nafia narava zahteva. Nam je treba čiste kopeli v nežni peni, kakršno daje terpentino- vo milo »Oven«. Perlte naa s milom »Oven«, ki nam daje svežost prijetnega vonja. • Članom ln prijateljem Vodnikov« druibe. Se dobrih 10 dni, pa bo šla tri- najstič v svet književna žetev Vodnikove družbe. Vsak nov Član, ki je že storil svo- jo dolžnost ln plačal poverjeniku svojega kraja din 20, ali direktno pisarni Vodni- kove družoe v Ljubljani din 27, bo prejel fitiri Izredno zanimive ln skrbno oprem- ljene knjige ln aicer Vodnikovo ptattko leto 1939; Zupančev: Tretji rod, izred- no napeto povest povojne generacije lz naših obmejnih kočevskih krajev; Soruje- T6: Večre vez!, živo povest beguncev-Slo- Vmcev pred dvajsetimi leti, ter Orožnove: KaradJordjevtče, knjigo posvečeno dvaj- setletnici naše svobodne države Jugosla- vije. Za borih 20 din dobite torej oblic Eaiiimlvega čtiva. Zavedajte sa, da ste teh 20 din žrtvovali narodni kulturi, po kateri doma ln rs tujem sodijo našo zrelost ln naSo moč. Vsem, ki ee Se niso do danes odločili, ter fee vedno odlašajo z različni- mi Izgovori e pristopom k Vodnikovi druž- bi, veljaj ta naš poziv: Ne odlaša|t« s Čla- narina. Stop;t« brž v prosvetni krog Vod- nikovoev! * Združenje jugusi°veii»«-Ui uuenjerjev ln arliiteRtov, &ekcija Ljubljana, opozarja člane, da bo letošnja glavna skupščina v nedeljo 2y. t. m v Splitu. Prvotno sklica- na v oktobru je bila zaradi Izrednih prilik preložena. Na letošnji skupščini se bodo obravnavala zelo važna vprašanja kate- rih ugodna rešitev bo velikega pomena sa bodoče delo združenja. Zato je potrebno, da bo tudi ljubljanska sekcija številno za- stopana na skupščini Prijave za udelež- bo naj se pošljejo sekciji do 18. t. m. ln hkrati nakaže kongresna taksa 25 din Kdor se bo udeležil tudi skupne večerje mora poslati še 30 din, skupaj torej 55 din. Na železnici Je odobrena četrtinska vozna cena za člane in polovična za spremljevalce. cž*a elegantno o cfa mo VELO ur. . m DIN SHETLAND - .. - __ ZA STRAPAC m DIN a in MANTTFV KTUHA 4 ML3TN1 Tita 24- Za Izlet na Oplenuc »prejemajo prijavr Putnikove biljetarulce do 22. t mu — Zahtevajte prospekte! • Priziiiuija Jl*.oi»u šcuklju. Naš znanj cilimpijec Leon Stukelj Je bil naprošen, da prevzame vrhovno raisodništvo o prili- ki telovadnega tekmovanja italijanskega in madžarskega moštva ki bo 4. decem- bra v Budimpešti. V pi imeru nesoglasja med ostalima razsodnikoma, od katerih je prvi Madžar, drugI pa Italijan, pripade Odločitev Leonu S Luki ju. To priznanje Leo- nu štuklju je obenem tudi priznanje jugo- Slovenskemu sokolstvu. • Dekliški Internat Franje TavCarje- ve bo otvorjen v začetku šolskega leta 1939/40. Zbirka je dosegla znesek 94.000 din. Prlspek« sprejema še nadalje blagaj- Cičarka ga Ivanka Leskovic, Ljubljana, Jurčičev trg 1. Ker bo število gojenk ome- jeno, »e tudi že sprejemajo prijave, go- jenk na navedeni naslev. Žene morejo po večkratni nosečnosti B dnevno rabo po! kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč Želodec, doseči lahko izpraznienie čre- vesja ic urejeno delovanje želodca. — Fraaz-Josefova voda je davno pre- Bkušena, najtopleje priporočana ln de dobiva povsod Oei rc* < n m m } ROKAVICE • NOGAVICE • TRIKOTAŽA Lfubljana, šelenburgova ulica 9 Prijavite se za Potnikov izlet na Oplenac! * Sest»nek vojnih tovarišev. Oficirji ln vojaki. GIFir baterija z rdečim pečatom Kakor smo ie poročah, so razne organi- zacije, ki so uvedle po hrvaisklh krajih alo&no borbo proti nepismenosti, popisova- le ves teden tudi v Zagrebu vse analfabe- te. Popis bo danes zaključen ta potem bo- do vsi nepismeni, ki so Izrazih željo, da bi se naučili Citati ln pisati, razvrščeni v te- čaje. ki Jih prirejajo Seljačka Sloga, Klub ABC ln delavske strokovne organizacije. Doslej so v Zagrebu našteli okrog 13.000 nepismenih prebivalcev. V prihodnjih dneh bodo po mestu pobirali denarne prispevke in knjige za tečaje. Popis nepismenih Je bil urejen takole: Podjetniki, trgovci ln obrtniki so nepismene popisovali pri trro- jšh podjetjih, hišni pooes nikl v svojih hi- šah, stanovanjski najemniki med svojimi posil, delavci pa med svojimi tovajiSi. Te- čaje bodo vodili učitelji ter zastopniki lah- nih organizacij. * V Zagrebu bodo gradili novo poštno palačo. 2e dolgo se Je razpravljalo o gra- ditvi nove poštne palače v bližini zagreb- škega glavnega kolodvora. Zdaj eo načr- ti že gotovi ln ko bodo odobreni, bodo že spom'adl lahko začeli z delom, ker so po- trebni krediti že obljubljeni Novo poštno poslopje bo stalo okrog 15 milijonov Za začetek dela Je na razpolago že fl milijo- nov, pozneje pa bodo nakazali Se 10 mili- jonov lz velikega posojila Novo poslopje bo stalo poleg sedanjega starega poslop- ja, katero bodo pozneje podrli Poslopje bo Imelo tri nadstropja ln bo zgrajeno po rajmodernejših principih tehnike Poleg poštnih uradov bo tam depot znamk ter veliko skladišče tiskovin. V novi palači bodo nastanit) tudi terensko sekcijo ln ca- rinski oddelek. STEDNJAK • Dom aaruvarsKlb planincev. Na Pe- trovem vrhu so sl ogradili daruvarski pla- ninci lepo planinsko zavetišče, ki bo dob- ro došlo tudi zimskim športnikom V po- družnici Hrva škega planinskega društva so se daruvarski planinci organizirali leta 1932 In že naslednje leto so uslano- 11 sklad za zgradbo planinskega doma. Ko so imeli letos spomladi na razpolago že 50 000 din, so se takoj lotili dela. Po- zneje so zbrali še nekaj sredstev ta »daj je dom dograjen in po večini tudi že izletnikom ln športnikom že v prihodnjih dneh na razpolago V domu bo lahko preno- čevalo 50 oseb Od Damvara do doma Je 2 url hoda, do Petrovega vrha pa bodo uredili tudi cesto za motorna vozla • Nova carinarnica ob Uunavu. Te dni so dovršil! reprezentativno poslopje cari- narnice ob Dunavu pri Bezdanu. Nova ca- rinarnica ima dvoje poslopij za uradniška stanovanja ln veliko skladišče ter spada v vrsto najmodernejših carinarnic v naši državi Bezaan je s tem reprezentativnim poslopjem mnogo pridobil, občina pa bo izvedia še razna važna dela. Spomladi bo- do pred novo carinarnico uredili pristani- šče, izdelani pa so tudi načrti za zidanje reprezentativnega hotela s kopališčem, ker bo Bezdan v kratkem proglašen za turi- stični kraj. TKALSKE Sli him DEN 4§,- l.-.i^uf^: Na 1 vodilo priloženo! »dravj« »vetega Martina, ki nam daje do- bre^ vina!« je velel vsakemu in nihče se nt branil Ko »o poizkusili tZ vseh sodov, »o *e dogovorili iz katerega bodo pili. in ko oo »e sporazumeli, je vimčar dal sod na pipo, podstavil pod nio škaf. ga latočil ter Ca postavil sredo gostov, in zajemali 90. ko- likor »e jim je hotelo. Meso je d^amiio že- jo, kvasenice *o vpijale va^e zsvžito pija- ! do in vedno pogosteje je škrtala pipa in Vedno češče so peli napitnice »Napitke pojmo, viijec napitkel Vi jih tčko vete. Začnimo pri virtul« ln »o mu za- peli: Kda de Franček vmrja, te mo ga poko pali notri pod vinske gantarje. Kdo de mujmo hoda. vsaki bode veda, to je en vejki pijanec bija. Od&mite »e pipe. odprite se ftepi, MJ se to vince po grlu pocinglja.« In nekateri so dodali: »Zuta žaba notri lava; toti pije tak kak krava, toti pije tak k krava — Kam je šlo?« — In pivec je odgovoril. »V to votlo črevo.« ženske 90 se zibale n« klopi, grabile mo- le za ramena, jih stiskale k sebi, in zgo- dilo »e je, da je katera svojega soseda le premočno pograbila, pa sta se zvrnila s klo- PL I' < - >J • R • -R - • » V ' Z' -v { I . » _ * Tako mineva ura za uro in ko rojstvo zo- *e zariše na nebesno siriino drobceno plast »ive koprene, »e vrhi polagoma zapirajo, pijani častilci svetnika Martin* pa gredo V vasi, kakor pač morejo. Zgodi se tudi, da se kak par spočije in iztrrzni kje v list- jaku. v gumnu ali v parmi in pride domov, ko je sonce že visoko na nebu, ali ta dan mu tega nihče ne šteje v zlo. Tako je na godovni dan svetega Marti- na Martinova nedelja pa je praznik ki zamaje mlado in staro, bogato in revno, vi- ličarje. kočarje ter gruntarje. V g itilnah imajo »pašnike« NTa njih se zbero k računom vaški veljaki, ki uprav- ljajo skupno lastnino, gomajno imenovano Sleherni kočar in želar k' 9i je hotel ku- piti pravico pasti na travnikih, ko je bila opravljena otavna kositev. mora ta dan po- ravnati račune. Za vsak rep odšteje dvaj- set dinarjev, kdor pa ima kakšno krpo travnika, se mu to vračuna v dobro Ra čune morajo poravnati tudi tisti, ki ima- jo v zakupu gomanjsko lastnino: travnik, njivo ali kaj sličnega, in ko so računi kon- čani se prične gostija, pašnik imenovana. Vsak, kdor je član te pastirske zadruge, bodisi da daje ali prejema, ima pravico, pristopiti k obloženi mizi in se poslužiti vsega, kar mu ponuja. Razen Pusta je to edini dan, v katerem se zbero v gostilni k razveseljevanju tudi starejši ljudje. Star, šestdesetletni gospo dar okornih nog, ki mu jih T« razgrizel rev- matizem, stopi k mlademu dekletu, ga za- vrti po taktu muzike, obesi desno roko ob sebi, tolče s škornjem po podu ter časih celo zavriska, potem pa naglo pobesi gla- vo kakor bi napravil neumnost. Klepetave gospodinje se razzivijo. vlačijo mlade hlap- ce po plesišču, se jim vesijo krog vratu in poskakujejo, da se jim pot cedi s čela. Ta večer je vključen v družbo celo ha- • ovčin, pastir, ki je pasel živino za vso vas. Ni vajen toliko ljudi, zakaj njegova dru- ščina »o bile krave, in mu je čudno pri sr- cu. če stopi po njega ognjevita gospodinja ter ga zavrti po sobi, mu je nerodno. Rde- čica ga spreletava in noge mu okorno lo- mastijo okrog. Navadno se zgodi, d« denar, ki je bil ta dan vplačan, skupno zapijejo in ker no- Č; še ni konec dod;'. io še iz svojega, da je veselica nopolna. zakf j kje pa je zapisa- no, da bi s« kmet ne smel vsaj enkrat na leto pošteno razveseliti in razmajati. — Duhovni gospod sicer branijo in strašijo z večnim pogubljenjem, toda časih zmaga v človeku odpor in se razdivja, kakor se pač lahko V vaseh, kjer ni »pašnikov«, pa praznu- jejo ta dan dom!atke. Gospodarji povabi- jo k sebi svoje mlatiče ter pridnejše delav- ce in praznujejo zaključek mlatitve. Cim obilnejša je bila mlatitcv, tem boljša je i veselica. Pri boljših kmetih imajo najete- ' ga celo godca, zakaj ni pravega veselja, če ga ne poveliča ples. Plešejo navadno v pri- kletu Pod stropom brli petrolejka, prah, ki ga dvigajo težko okovani škornji, se raz- leze po prikleru, zatemni luč. se lepi ple- salcem na potna lica, jim leze pod srajce, ki jih imajo potegnjene izza hlač, žen&icam E a prodira za rokavce in pod jančjake. Ali do misli v veseli uri na prah! Kakor du- hovi se vlačijo {>0 plesišču. V temnem ko- tu se stisne plesalec k plesalki in ji zašepe- če v uho trepetajočo besedo. Ona mu od- govori, potem pa utihneta, in se čuje le drsanje podplatov po podu; harmonika hre- šči, časih pa tudi kdo zavriska Zjutraj je po cestah frivahno. Pijanci »e majejo po njih, se prepirajo z ženami in zgodi se. da se mož in žena celo spopade- ta. S podstenj se rnletavajo v mlado jutro ponočnjaki, ki so preb-ili Martinovo nede- ljo bog ve kje v topli postelji, izza prek- murskih ravnin pa leze sonce, ki bo posta- vilo mejnik med teh nekoliko v smehu pre- živetih ur in med oni resni čas, ki se vleče znova nad Slovenske gonce. i • Idealna vas. V Bukovici, najrevnej- šem selu maglajskega okraja, že kakih sto let ni bilo nobene kriminalne zadeve ln tudi oblastni organi nimajo nobenih opravkov s prebivalci te revne, a v i^alnl vzajemnosti živeče vasi. Ot.ska kiKegf davčnega organa sploh ne pomnijo v va- si Vaščani žive namreč v rodbinskih za- drugah ta starešin? zadruge opravi vse zadeve pri sreskem poglavarstvu ta pri drugih oblasteh v Maglaju Posledica za- družnega življenja pa je tudi ta, da ni imel in tudi še danes nima noben Bukov- čan opravka s kakim denarnim zavodim. Vas pa tudi prav lepo živi brez krčme ta trgovskega lokala. • Za vrečo papirja je plačal 25.000 din. Višje sorHfče je potrdilo sodbo, s katero je petrinjsko sodišče prisodijo 4 leta robi- je ciganu Mihaelu Gomanu, ki je operiral s sleparskim trikom »zakletih zakladov«. Lahkovernim ljudem Je cigan kazal večjo vrečo, ki Je bila poln«, papirja na vrhu pa je ležalo nekaj bankovcev Pri razkazo- vanju tega zaklada Je pripovedoval, da on sam ln drugi cigani ne smejo izkoriščati zaklada, da si ga pa lahko drugi prilastijo, če bodo izpo'nili vsa navodila ln ciganu tudi seveda nekaj plačali za uslugo ta do- broto. V raznih vaseh so bili lahkovernežl, ki so ciganu odšteli precej denarja, a osta- li brez zaklada ker pač niso imeli prave- ga zaupanja v ciganove čarovnije, ali ker je prišlo kaj drugega vmes. Kmet Jovo Dukič je sleparju Izplačal 25 tisočakov ta ko Je prišel ponoči v gozd, da bi dvignil za^ad, Je res našel zakopano precejšnjo vrečo, v njej pa namesto denarja — na- vaden papir. • Važno opozorilo za hišne lastnike, stanovalce, ustanove Itd. Zdaj Je čas, da se pobrigate za nov štedilnik, ki vas bo v vsakem pogledu zadovoljil: majhni stro- ški, velika toplota Priporočamo vam kva- litativne štedilnike Triumph, proizvod osi- Ješke livarne, ki vam nudi najboljšo ga- rancijo. Torej ne pozabite na štedilnik Triumph. • Izlet v Trst ln Oorioo v dneh 26. ln 27. t m. priredi Zveza za tujski promet. Podrobne informacije in pr jave do 20. t. m. v vseh biljetarnah Putnika. Redek ]nbile) Dr. Ing. G. L. F. Philips, ki je leta 189L M svojim očetom Frederlkom ustanovil tvrdko Philips & Oo. v ELndhovenu na Ho- landskem. Je slavil nedavno svoj 80. roj- stni dan. Rodil se Je v Zaltbommenu in študiral tehniko v Delftu, kjer Je bil pro- movir^n leta 1883. 2e kot študent Je ka- zal veliko zanimanje za kemijo. V lastnih laboratorijih v Zaltbommenu ta Amster- damu Je delal poskuse ZA konstrukcijo novovrstnih žarnic. TI poskusi so vocllll 1, 1891. do ustanov't ve tovarne žarnic t! Elndhovenu pod tvrdko Philips & Co. Adaptirali so bivšo veliko tovarno sukna. Prva tri leta ni bilo napredka ln name- ravali so £c ustaviti otirat. L. 1894 pa Je bil zabeležen prvi uspeh — obračuni ni- so kazali nobene Izgube. L. 1895. Je stopil brat Ing. Gerarda Philipsa g. A. F. Fhl- Upa današnji predseslnik Philips koncer- na. kot komercialni ravnatelj v tvrdko, tako da se Je ing. Gerard Philips lahko ves posvetil tehničnemu razvoju tovarne. Tvrdka Phlips & Co. je bila pretvorje- na L 1912. v N. V. Philipa Gloeilamper.— Fabrleken s kapitalom 6 milijonov ho- landsklh goldinarjev. Od takrat Je bil ka- pital večkrat zvišan in znaša danes 68 milijonov holandskih goldinarjev. Demos tovarna poleg ogromnega proizvoda žar- nic proizvaja tudi radijske aparate ta dru- ge elektrotehnične naprave, kar Jc v ve- jici meri povečalo njen pomen !n razmah. Senat tehnike v Delftu je Izvolil L 1917. ing. G. L. F. Philipsa za častnega doktor- ja tehnike. V začetku leta 1912. »e Je dr. Ing. G. L. F. Philips umaknil kot ravna- telj iz podjetja, sodeluje pa fte vedno ak- tivno pr! koncernu. DanaSnje dimenzije tega podjetja niso nastale samo po veliki podjetnosti, temveč tudi po zaslugi dale- kovidnosti strokovnjaka ta znanstvenika dr. Ing. G. L. F. Phil.psa. • lz oZalJenostl Je hotel v »mrt, Pred dnevi je bi'a v Balar.tovl gostilni pri Sv. Duhu pri Virmašah skupina pivcev, ki so preganjali dolgčas z vsemi mogočimi po- govori. Vmes so seveda tudi pridno zali- vali, ln tako Je nastal prepir, katerega »e Je posebno udeleževal opekar i>eopol i Pn družinski oče, ki Ima v VirmaSah svojo hišico. Vse kaže. da se Je morala nejevolja ostalih gostov osredotočiti prav na Leopol- da, ki so ga postavili na cesto ln vrhu te- ga še nabili. Kaj hudega mu sicer niso stoiT.l, kijub temu pa je menda poraz vpli- val na Leopolda tako zelo, da Je sklenil obračunati sam 3 seboj. Čudno redkobe- seden Je prišel domov. Vzel Je nož ln sl ga zasadil globoko v levo stran vratu, ki £a je pri sunku tudi precej prcrezal. Domači so nemudno poslali po zdravnika v Skofjo Loko. Došli zdravnik dr. Kocijančič Je ugotovil, da na srečo nI bila prerezana nobena glavnih žiL Veliko rano Je zdrav- nik zašil. • Jadrnico sta ukradla. Pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku sta bila obtožena neki Peter Kalinan lz Zemuna ln Ivan 2u- njevič, sluga v nekem hotelu. Pred tedni sta lz dubrovnlškega pristanišča ukradla moderno motorno jadrnico »Pirat«, ki Je bila last nekega višjega bančnega uradni- ka Z ukradeno Jadrnico sta se namerava- la odpeljati proti Krfu, a ker sta izgubila smer, sta se znašla v nekem Južno Itali- janskem pristanišču. Italijanskim obla- stem sta nespretna mornarja postala sum- ljiva ln znašla sta se v zaporu. Bančni uradnik Je že dobil svojo jadrnioo nazaj. Zaradi nenavadne tatvine so enega ob- toženca obsodili na tri, drugega pa na pet mesecev. Na podlagi priloženega ml vzorca ln recepta »ti A L S I« boubona ka- kor vzorcev surovin geni se prc-prltal, da »o sestavi- ne i&ravnl produkti vi- soke vredno- sti Izbrane surovine so v skladu s na- zlranjeui zna- nosti v po- gledu tiranll- nastl kakor tudi v tern, da so upo- rabljeni pro- dukti. za ka- tere je Bonbon dellkatnega okusa psmaga pri ka„Iju in hripavosti 1 ucxc j c dokazano, da ublažujejo Kaielj ln hrlpavoct. Pravi dunafskl »Malkl < se spoznajo po Črki »M«. Tovarniška Učenca za Jugoslavijo: »Jar dranka, — Zagreb • Nevaren napadalec žensk. V Tuzli BO prijeli zločinca Salka Sultaniča, ki Je ne- davno napadel učiteljico Marijo Keškovo. Pričakal jO Je v gozdu, ko Je šla v 6oio in Ji storil silo. Salko je priznal orožnikom, Ja Je letos konec avgusta zadavil gospo Emilijo Cibejevo v BukmJu soprogo pre- možnega gospodarja. Zatekel jo Je v ku- hinji. jo pobil na tla ln zadavil. Denarja nI našel, vzel pa je moško suknjo tn poroč- ni prstan Je snel pokojnicl. Sultanič je pre- sedel že 8 let v ječi. • Car ženskih ust Je vsemogočen. O nJem so že v starih časih peli pesniki ta ga pri- kazovali v idealni dovršenosti slikarji in ki- parji. Zapeljiva smejoča se ženska usta so privlačna. Lepota zobov in negovanost ust igrata pri kulturni ženski glavno vlogo. Svetleča se belina sob napravlja usta bolj rdeča ln plastičnejša, ker negovana usta izpopolnjujejo lepoto kulturne ženske Ako negujete usta z Odol-om, boste Imeli zobe •veže in zdrave do visoke starosti.