NO. 173 Ameriška Domovina AMemCAN IN SPIRIT POR6IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R 1C CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 5, 1950 LETO Lil — VOL. UL Sodobni dogodki in komentarji ZAMOREC je opravil svojo dolžnost, zamorec lahko gre. Tako se glasi prevod nemškega reka, ki pravi: “Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kan gehen”. . . Prosto in v slovenskem smislu prevedeno, pa se gornji rek glasi: — Nehvaležnost je plačilo sveta. NA TEGA NESREČNEGA zamorca nam uhajajo misli ob odhodu “aktivista” Ivana Boštjančiča z vzgojno - izobraževalnega “terena.” Ko je opravil svoje predpisane dolžnosti zmerjanja in natolcevanja poštenih ljudi in ko je kot navdušen “udarnik” celo presegel svoje “norme”, je moral iti! . . . Zamorec je opravil svojo dolžnost. . . VEST da je Milan Medvešek prevzel za Tonetom Gardnom uredništvo “Prosvete”, smo brali z istim občutjem kot 'vest, ko je admiral Doenitz prevzel za Hitlerjem zafurano “oblast”. . . NEKA PROGRESIVNA Slovenka naglaša v “E” vojno razdejanje v Jugoslaviji, ki je baje edino krivo sedanje mizerije tam in priporoča študiranje a-meriške zgodovine, kjer je pojasnjeno, kako so bili vojaki generala Washingtona ob Valley E or ge lačni, bosi in raztrgani, a so verovali v pravično stvar in premagali angleško kraljevsko armado, ki je bila dobro “zbik-sana” in opremljena. . . Vse res! Ampak po petih letih niso bili ti vojaki nič več bosi, lačni in raztrgani, temveč siti, obuti, dobro oblečeni in tudi “zbiksa-ni!” Sicer pa, mar je vojna groza kriva, da pet dolgih let po vojni še ni dozorela pšenica v rodovitni jugoslovanski zemlji, če pa je, — ne rodi za domače ljudi?! Po vsem svetu sejejo ozimno pšenico v jeseni in v juliju dozori, jaro pšenico pa sejejo spomladi in tudi še isto poletje dozori. . . Kako da ji vza-rne v Jugoslaviji pet dolgih let, pa je še ni, ker če bi bila, bi ne manjkalo belega kruha?! Ali bi ga? MAR NI PROGRESIVNI Slovenki znano, da je podarila HNRRA Jugoslaviji za 400 milijonov dolarjev ali za 20 milijard dinarjev raznega blaga, med tem več tovornih avtov kot jih je Jugoslavija sploh kdaj imela?! In te pomoči bi bila Jugoslavija še danes deležna, če je ne bi Tito, ki je bil takrat še pravoveren stalinovec, tako o-Šabno odklonil! Danes pa berači okoli “kapitalističnih”, “reakcionarnih”, “fašističnih”, “imperialističnih” in “gnilih” demokracij vsega sveta za posojila in razno blago, da bi se izkopal iz govna, v katerega je v svoji naduti ošabnosti spravil sebe in Pomilovanja vredne jugoslovanske narode! PREGLED SVETOVNIH VESTI OD PETKA DO TORKA Težka železniška nesreča v Milwaukee _ MILWAUKEE. — V bližini tega mesta sta trčila dva električna vlaka. Prva dva vagona obeh vlakov sta bila popolnoma razbita. Mrtvih je bilo 9, ranjenih pa 50 oseb. Senatorjev predlog za varnost dežele WASHINGTON. — Senator H. M. Kilgore je predlagal, da vlada Zdr. držav pooblasti FBI s polnomočje, da slednja lahko nemudoma vtakne v koncentracijska taborišča vse komuniste, čim kongres izjavi, da je v nevarnosti narodna varnost dežele. J*-. * -- Mdskva priznava zastoj ofenzive MOSKVA. — Dne 2. sept. je moskovski radio prvikrat povedal ruskemu ljudstvu, da je severnokorejska ofenziva zavrta po ameriških četah, ki se borijo obupom obsojenih, da zaustavijo prodiranje ljudskih armad.” Odhod 5,000 Grkov v Korejo ATENE. — Grški premier Ve-nizelos je brzojavno sporočil Trygve Lie-u, tajniku Zdr. narodov, da bo Grčija nemudoma poslala v Korejo eno brigado vojaštva, to je 5,000 mož. Značilne izpovedi Lee Pressmana WASHINGTON.—Lee Pressman, bivši visok uradnik v de-partmentih ameriške vlade, ki izpričuje pred preiskovalnim odborom, kako so komunisti in-filtrirali vladne oddelke in naj-višje položaje v delavskih organizacijah, kjer so mogli največ koristiti komunistični stvari. V ostalem potrjuje tudi večino vse izpovedi, ki so jih podali kongresnemu odboru Louis Budenz, Whittaker Chambers in Elizabeth Bentley. 135 mrtvih v viharju na Japonskem OSAKA, Japonska,—Ob oba- DVEMA DRUGIMA progresivnima Slovenkama pa impo-nirajo Titove nove tovarne, hi-droelektrične centrale in druge "nove tehnične naprave. — Kakor pri pšenici, ki v petih letih ne dozori in obrodi, se nam tudi tukaj javlja novo čudo: — socialistična država z velikanskimi tovarnami, kjer so ljudje'^st0 pa. brez najmanjših in najbolj pri- Vremenski prerok pravi: : - Danes sončen, toda hladen dan. Jasno in hladno tudi ponoči. , ! Tri na • dan j Vzrok, da dolar ni več toliko vreden za ljudi kot je bil včasih je ta, ker tudi ljudje danes nočejo narediti toliko za en dolar kot so včasih. * * • Dolar ne seže tako daleč kot je včasih, toda pride pa hitreje1 i Hokkade je divjal silen vihar, ki je povzročil smrt 135 o-seb, 1,039 je bilo ranjenih, 230 tisoč ljudi pa je brez strehe. Vtihotapijanje orožja v Španijo MADRID. — Komunisti v notranjosti Španije se pripravljajo na dan, ko bo Sovjetska zveza prevalila zapadno Evropo. — Voditelji komunistov vtihotap' Ijajo orožje in uče svoje člane v zadnjih finesah sabotaže, terorizma in zmede, kakor hitro da Moskva signal, da je napočil čas za to. Komunisti vdrli iz Albanije v Grčijo ATENE. — Konstantin Ren-tis, minister za narodno obrambo, je sporočil, da je četa komunističnih gerilcev vdrla v Grčijo iz Albanije. Komunistična čistka v vzhodni Nemčiji BERLIN. — Oblastniki vzhodne Nemčije so podvzeli veliko čistko v partiji in vladi, šest visoko stoječih članov, med njimi en član Politbiroja, je bilo izobčenih iz komunistične partije, od vladnih poslov, ki so pod nadzorstvom Sovjetov, pa so bili odslovljeni štirje uradniki -somunisti. Vihar na Kubi; 37 mrtvih PANAMA CITL, Fla. — Preko obali Kube je divjal vihar, d je povzročil smrt 37 oseb in napravil milijone dolarjev škode. V Akronu gradijo velik zrakoplov AKRON, O. — Tukaj gradijo za mornarico naj večji vodljivi zrakoplov na svetu. Zrakoplov sodo uporabljali za ugotavljanje sovražnih podmornic. Uvedba kontrole cen v Kanadi OTTAWA. — Avtoritativno se naznanja, da bo ob koncu leta v Kanadi zopet uveljavljena kontrola cen in racioniranja živil in drugega blaga. Delavstvo obljublja vladi v sedanji krizi vso svojo pomoč ^obodno delawstvo se zaveda krize, ki jo je ustvarila korejska vojna, in bo storilo svojo dolžnost. Cleveland, O. — Dalavski vo-telji v Cevelandu in okolici, d reprezentirajo CIO organiza-o in Ameriško delavsko fede-djo, so poslali na Delavski aznik vladi svojo spomenico, kateri ji zagotavljajo svojo brezpogojno lojalnost in vso pomoč v sedanji korejski vojni kakor tudi v morebitnem konfliktu, ki se utegne razviti iz nje. Voditelji izjavljajo, da bo delavstvo storilo svojo dolžnost, kakor jo je vedno v preteklosti. Organizirano delavstvo se obvezuje, da bo odločno nastopalo v boju proti komunizmu tako doma kot v inozemstvu, ker se isitivnih “strojev”, to je — igel, * * * In glavnikov, in brez vse naj-j Saj ste menda slišali, da je tu-^ Potrebnejše drobne industrijske di ongava Žosi “ronala” na kon-j zaveda, da je povsod konec vseh Proizvodnje — sukanca, pum-1 venci ji SNP J. Pa menda še zdaj | delavskih in državljanskih pra-hov, mila ter vsega drugega! . . . rona in bogve, kdaj se bo usta- vic in svoboščin, kjer koli pride — A g jvila. ■ komunizem na oblast. Novi grobovi Stanley Zupančič Stanley Zupančič, star 26 let in stanujoč na 6805 Edna Ave., se je v nedeljo zjutraj smrtno ponesrečil, ko je bil vržen iz: svojega prevrnjenega avtomobila na E. 55th St. in Nickel Plate Rd. mostu. Peljal je domov svojega prijatelja Ray Gornika iz 1157 E. 61 St, in sicer z nekega plesa. Gornik je ostal v nesreči . nepoškodovan. Stanley je bil zaposlen kot inšpektor v Pneumatic Tool Co. Bil je rojen v Clevelandu, kjer zapušča mater Rose Thereso, roj. Mencin,, tri brate: Josepha, Andre-wa, Alberta in sestro Rose Sandy. Bil je član društva Ribnica št. 12 SDZ in Zveze neodvisnih veteranov. Bil je veteran druge svetovne vojne in je služil tri leta pri ameriški letalski sili. — Pogreb bo jutri, v sredo zjutraj ob 9.15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, ob 9:30 v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarija pokopališče. Frank J. Forman Frank J. Forman, ki je bil rojen v Clevelandu, je umrl v petek popoldne v St. John’s bolnišnici, kjer je bil od srede meseca julija. Bil je star 52 let in je bil 31 let zaposlen kot gasilec na gasilski postaji št. 10, Euclid Ave. in East 105. St. Stanoval je v svojem lastnem domu na 1077 E. 174. St. Zapušča ženo Jane, roj. Zoltoski, dve hčerki, Dolores in Regino in sina Kenetha, mater Mary, roj. Koutnik, brata Ladimirja in sestro Anno. Pogreb bo oskrbel Grdinov pogrebni zavod nr; 170' '» Lakeshore Blvd. Pogrebci bodo njegovi to-variši-gasilci. Joseph Levstek Kakor je bilo že poročano, je umrl Joseph Levstek stanujoč na 1169 E. 76. St., kjer je vodil trgovino zadnjih deset let. Pokopan je bil v pondeljek ob velikem spremstvu sorodnikov in prijateljev. Pokojni je bil poznan kot dober delavec. V White Motor tovarni je delal 29 let in tam je dobil poškodbe na sluhu, kar mu je vedno grenilo življenje. Sicer pa je bil vesele narave in vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili. Doma je bil iz vasi Graben, fara Sv. Gregor na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajal od leta 1913. — Poleg soproge Jennie, ki je doma iz Male Slivnice, p. d. Lenčkova, zapušča hčer Jennie Hegler in sina Josepha ter nečaka in nečakinjo. Tukaj zapušča ssetro Mary Mar-šič, v Ely, Minn., pa sestro Frances Jerich. V stari domovini zapušča brata Antona. Pokojni je pripadal društvom Ribnica št. 12 SDZ in Makabejcem, Carniola Tent 1288. Pogreb se je vršil včeraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče v družinsko grobnico. MJN0VEJŠE VESTI WASHINGTON. — Državni department je naznanil, da je bil v bližini Koreje sestreljen iz zraka dvomotorni sovjetski bombnik z rdečo zvezdo, ki je napadel neko ladjo Zdr. narodov. Letalčevo truplo so dobili iz razbitega bombnika mornarji nekega rušilca. Iz papirjev, ki so jih našli pri njem, je razvidno, da je bil poročnik sovjetske zračne sile. TOKIO. — Kolona severnokorejskih tankov in čet je udarila danes v zapadni smeri proti mestu Taegu, kjer je predrla obrambno črto ter napredovala za 12 in pol milje. PREDSEDNIKOV GOVOR LJUDSTVU AMERIKE Predsednik je naglašal, da je “apizanje” agresorjev sigurna pot v svetovno vojno. — Sovjetija govori o miru, a izvaja agresijo WASHINGTON. — Dne 2. septembra zvečer je imel predsednik Truman po radiu važen govor, v katerem je med drugim dejal, da bodo Zdr. države ustanovile 3 milijone mož močno armado, da blokirajo nadaljno komunistično agresijo. Zdr. države ne zahtevajo od sveta ničesar, razen mir in svobodo za vse narode in ljudstva sveta. Ostra obsodba Sovjetske zveze Predsednikov govor je bil ostra obsodba Sovjetske zveze in njene politike. Posvaril je Kremelj, češ da sta Hitler in Tožo usodno podcenjevala Zdr. države pred desetimi leti, nakar je pomembno pripomnil: “Naj današnji agresorji nikar ne ponavlja- o takih usodnih napak!” Mi hočemo svobodno Azijo Predsednik je jasno odgovoril na komunistične obdolžbe, da ima Amerika imperialistične namene na Daljnem vzhodu. Dejal je, da Zdr. države nočejo Formoze niti ne kakega drugega dela Azije; da verujejo v svobodo za vse azijske narode ter da zavračajo vsako misel tako na preventivno kakor agresivno vojno. — Koreja ima pravico biti sobodna, in Zdr. države bodo poskrbele, da bo svobodna tudi postala. O sovjetski zunanji politiki je Truman dejal: Ostre besede na rovaš Sovjetske zveze SOVJETSKA ZVEZA je ponovno kršila svojo obljubo o im ternacionalni ali mednarodni kooperaciji. UNIČILA je neodvisnost sosednih držav, njeno kontrolo. POIZKUSILA je s komunističnimi taktikami delati zgago in zmedo v onih deželah, nad katerimi ni mogla zavladati. ZGRADILA je oborožene sile, ki so mnogo večje in močnejše, kot so potrebne za legitimno obrambo dežele. Dočim obdolžuje Ameriko imperializma na Daljnem vzhodu, ni dala Sovjetska zveza iz svojih rok še niti pedi azijskega ozemlja, ki je prišlo pod njeno kontrolo. Nikoli ni dala neodvisnosti nobenemu narodu, ki je orišel pod njeno kontrolo. Komunizem z dvema obrazoma in dvema jezikoma “Komunistični imperializem,” je rekel predsednik, “pridigu-je mir, dejansko pa izvaja agresijo!” Ko so komunisti napadli Južno Korejo je rekel predsednik, niso imeli Zdr. narodi nobene druge izbire, kot da se zoperstavijo sili s silo, ali pa prično spet izvajati politiko “apizanja.” Nauki, ki smo jih dobili v leti 1930 in pozneje pa dokazujejo, da je “api-zanje” sigurna pot — v svetovno vojno.” “Mi ne moremo upati, da bomo vzdržali in ohranili svobodo doma, če je povsod drugod svoboda uničena!” Borba med svobodo in tiranijo Koreja ja frontna črta borbe med svobodo in tiranijo — toda borba v Koreji je samo del večje borbe za izvojevanje svetovnega miru. Nato je predsednik orisal dolžnosti, ki so pred Ameriko, če hoče izvojevati to borbo. Kakšne naloge so pred Ameriko “Da vse to dosežemo,” je rekel predsednik, “se bomo morali mi, Amerikanci, odpovedati mnogim stvarem, ki so nam mile in drage. Morali bomo bolj trdo delati in daljše ure, in podvreči se bomo morali marsikaterim pridržkom in restrikcijam, da preprečimo inflacijo in zbezl j an j e cen.” ki so prišle pod SATAN SE ZGRAŽA NAD GREHOM Jakob Malikov mesec predsedovanja sejam Združenih narodov je bil končan z 31. avgustom. BiTje to mesec njegovih drznih in nesramnih laži, ki jih je pričel z nesramno trditvijo, da so Južni Korejci vdrli v Severno Korejo in ne obratno. Teh laži je bilo dan za dnem toliko, da jih na tem mestu ne moremo ponavljati, zato naj povemo samo še o njegovi končni hinavščini, s katero se je ovekovečil, preden je položil iz rok predsedniško kladivo. Malik je namreč rekel, da mu krvavi srce nad “usodo trpečih mater, žena in otrok grških patriotov,” ki so — tako je rekel — žrtve “političnega terorizma” v Grčiji. To je bila največja hinavska laž iz ust človeka, čigar komunistični bratci so ugrabili v Grčiji nad 28,000 grških otrok, ki se še zdaj nahajajo v raznih deželah za železno zaveso. (Jugoslovanski režim sam je priznal, da je v Jugoslaviji okoli 8,000 grških otrok). Toda ko je izrekel Malik to svojo hinavsko laž, je dobil odgovor, ki se ga ni nadejal in ki je deloval nanj kot mrzel poliv. Odgovoril mu je angleški delegat Sir Gladwyn Jebb, ki bo ta mesec predsedoval sejam Varnostnega sveta. Dejal je: — “Ko predstavnik dežele, ki drži milijone svojih ljudi ob nezaslišanih razmerah pri suženjskem delu v posebnih taboriščih, — dežele, ki transportira cela ljudstva v živinskih vagonih in tovornih avtih v Sibirijo, — dežele, katere ves način življenja temelji na rekrutiranju delavskih sužnjev s pomočjo tajne policije, ko torej predstavnik take dežele obdolžuje druge dežele prestopkov napram političnim ujetnikom, je to tako odvratno in zoperno, kakor če bi se Satan zgražal nad grehom. . . ” ____________ .... Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Na obisk v Jugoslavijo— Snoči sta se odpeljali na obisk k svojim sorodnikom v Malo nedeljo pri Ljutomeru Mrs. Frances Williams in njena hčerka Patricia. V Jugoslaviji ostaneta dva meseca, nakar obiščeta še svoje sorodnike v Avstriji. Potujeta s posredovanjem tvrdke August Kollander, na parniku Queen Elizabeth. — Srečno pot in zdrav povratek! Prva obletnica— V četrtek, 7. sept. bo v cerkvi sv. Lovrenca ob osmih zjutraj darovana maša zadušnica za pokojnim Frankom Škufca ob prvi obletnici njegove smrti. Odšel k vojakom— V nedeljo, na svoj 18. rojstni dan, je odšel k vojakom John Pianecki Jr., sin Mr. in Mrs. John Pianecki z Nottingham Rd. Vpoklican je bil kot rezervist k marinom v Kalifornijo. Dospeli na pogreb— Na Levstkov pogreb so dospeli: Mrs. Kristina Kolar in hčerka Frances iz West Allis, Wis., njegova sestra Josephine Jerich iz Ely, Min., in družina Tony Adamič iz Kanade. KOMUNISTI VSEPOVSOD USTAVLJENI Krvavi boji na 120 milj dolgi fronti. - Ameriške čete povsod v protinapadih. TOKIO. — Severnokorejska armada je pričela splošno ofenzivo na 120 milj dolgi fronti. — Na splošno je črta brambovcev ostala trdna, toda pri Waegwa-nu so se umaknile čete Združe-nh narodov za 3,500 jardov nazaj. Na zapadu in jugu, kjer so pričeli komunisti s 50,000 možmi ofenzivo, so bili ustavljeni, nakar so se začeli pregupirati za nov napad. Amerikanci so povsod ustavili komuniste in izvajajo na celi 120 milj dolgi fronti protina-napade. V soboto so Amerikanci zopet zavzeli Vbngsan. LAKE SUCCESS. — General MacArthur je poslal Združenim narodom svoje poročilo, v katerem nujno apelira za nove čete, ker imajo komunisti še zmerom veliko številčno premoč. “Munšajnarstvo” se je zelo razpaslo Washington. — Davčni kolek-torji pravijo, da se je prepovedana žganjekuha zvišala skoraj za 25 odstotkov. Letos so zaplenili munšajnarjem 10,929 kotlov za žganjekuho, dočim so jih lani zaplenili samo 8008. -----o------ Oče je ubil sebe in svoje tri otroke Napoleon, O. — Joseph Heff-linger, star 48 let, je ustrelil in ubil svoje tri otroke: 15 letno Shirley, 3 letnega Floyda in 2 letnega Josepha, nato je še sebi pognal kroglo v glavo. Krogla, ki je bila namenjena njegovi ženi, je ni zadela, žena je od žalosti in groze zbolela in je pod zdravniško oskrbo. /lMERI$k/l POMOVilMA Hi i a * j f < 7; Ti 'CTTf f ?i l S rnStSSSSXmm 6117 St. Clair A ve. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; aa četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. SEPTEMBER 1950 SUN MON TUE WED THU FR1 SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Entered as second class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. šO*»83 No. 173 Tues., Sept. 5, 1950 Zakaj se Sovjetija boji velike vojne Ameriške atomske bombe in ameriška industrija so tisto, kar zadržuje Stalina, da ne začne tretje svetovne vojne. Tri ure po prvem sovjetskem napadu, bi že lahko padle atoske bombe na Sovjetsko zvezo. Vsa ruska mesta in vsi sovjetski strateški kraji bi mogli biti bombardirani še istega dne, ko bi Rusija udarila. Jamstvo za to daje velika ameriška vojna industrija. Strategi računajo, da bo preteklo še dvoje ali troje let, preden bo Stalin čutil, da je pripravljen na boj. Iz oklevanja Sovjetske zveze se zdi, da je slednja zamudila svojo veliko priliko, da bi pričela veliko agresijsko vojno, ko so ameriške oborožene sile še šibke in nepripravljene. Rusija ima zdaj vse, kar je potrebno za naglo prevalitev Evrope: divizije, oklopne sile in letalstvo. Nasproti ruskim armadam v Evropi, ki štejejo 100 ali več divizij, stoji komaj 12 dobro opremljenih in izvežbanih divizij Zapada. In kljub temu dejstvu so se Rusi brzdali in niso pričeli velike vojne. Zakaj ne? Vzrok za to je ena izmed velikih misterij povojnega razdobja. Ameriškim strategom pa to ni nobena misterija ali tajna. Nasprotno, razlog, da Rusija nA udari, temelji na dveh zelo razumljivih kalkulacijah. Eden razlogov je v vednosti o veliki škodi, ki bi jo povzročili sovjetskim mestom in in dustriji veliki ameriški bombniki, noseči atomske bombe. Drug vzrok je v vojaški moči ameriške industrije, kadar je slednja enkrat mobilizirana za vojno. Atomske bombe in veliki bombniki, to je kombinacija, ki se je v Koreji doslej še ni rabilo, so tista stvar, ki preprečuje sovjetski “blitz” v Evropi. Če pogledate na zemljevid, vidite, kako odprta so ruska mesta napadom iz zraka. Prav tako so odprta tudi ameriška mesta, toda sovjetška zaloga atomskih bomb je še \edno zelo pičla in bombardiranje ameriških mest ne bi preprečilo povračila Rusiji po ameriških bombnikih/nastanjenih na svojih bazah v Angliji, Arabiji in Alaski ter na nosilcih letal (carriers) v Sredozemlju. Amerika ima danes najmanj 450 atomskih bomb. To je minimalno število, temelječe na poročilu proizvodnje ki ga je podal kongresu pred štirimi leti dr. J. Robert Oppenheimer. Ta naglica proizvodnje atomskih bomb pa je bila od. tedaj zelo zvišana in znano je, da je zdaj dosegla svoj višek. Za takojšnji odlet in udarec je pripravljenih nad 2,000 ameriških bombnikov, ki so vsi sposobni nositi atomske bombe Poleg teh je veliko število mornariških letal, ki so prav tako sposobna nositi atomske bombe in ki odietajo z ladij kakor tudi z morske površine. Med temi je ogromno vodno letalo “Mars” in manjši “jet” bombniki. Ce se, na primer, sovjetske čete premaknejo ob petih zjutraj, da bi udarile na Berlin ali pa prevalile zapadno Nemčijo, Jugoslavijo ali Srednji vzhod, bi že istega večera udarih ameriški bombniki po vsej prostrani Rusiji. Istega dne ob 8:30 zjutraj bi bila že lahko bombardirana mesta in tovarne v južni Rusiji po bombnikih, ki bi odleteli z ladij na Sredozemskem morju ali z ameriških baz v Dhahranu v Saudi Arabiji. S teh baz do osrčja sovjetske jeklarske industrije je samo tri ure poleta, do osrčja njene vitalne oljne industrije pa tri ure in pol. Ob 10:30 zjutraj bi mogli drugi ameriški zombniki s svojih baz v Angliji doseči Moskvo in osrčje sovjetske ma-nufakturne industrije, ki se nahaja v moskovskem okrožju. Ti bombniki bi potrebovali za svoj polet pet ur in pol. Tak napad br utegnil pomeniti nagel konec za sovjetsko prestolnico in bi bila zanj potrebna samo mala zaloga atomskih bomb v Angliji. Ob dveh popoldne istega dne bi nadaljni ameriški nombniki z Anglije lahko udarili na osrčje velike sovjetske municijske industrije za Uralom. Z drugimi besedami povedano: v teku devetih ur bi bila nova sovjetska mesta in tovarne, kjer izdelujejo skoraj vse sovjetske tanke, topove, letala in municijo .tarče bombnikov, ki so pripravljeni za trenuten odlet. i Ob petih popoldne, še ob dnevni svetlobi istega dne, ko bi ruske čete napadle, bi bila dosežena in bombardirana najoddaljenejša središča sovjetske težke industrije po visoko letečih bombnikih, ki bi odleteli iz Anglije ali iz Alaske. io okrožje, ki je v »bližini Mongolije, je oddaljeno 12 ur poleta iz obeh smeri. Z drugimi besedami rečeno: Ameriški bombniki bi mo- -________________ ______„ gli s svojih baz udariti na vseh pet velikih centrov sovjet-; njegove številne fronte po sve-ske industrije v razdobju od 3 do 12 ur po prvem sovjet-ltn- Imel je fronto na zapadu, v razpoložljivi zalogi 450 ali več atomskih bomb, smejo ti bombniki porabiti povprečno po pet bomb za vsako mesto, in to celo, če računamo 20 odstotkov izgub na bombnikih, ki prenašajo atomske bombe — kar so bile največje izgube bombnikov tekom njihovih napadov v drugi svetovni vojni. Rusija pa seveda lahko od svoje strani bombardira ameriška mesta in ameriške baze. Toda poučeni krogi so prepričani, da sovjetska zaloga atomskih bomb do danes ne znaša nad 25. Potrebnih bi bilo 5 do 10 bomb za uničenje enega večjega ameriškega mesta, in morda 50 bomb za resno poškodovanje na široko razpredene ameriko jeklarske industrije. Toda bombardiranje ameriških letalskih baz bi ne moglo preprečiti povračilnega bombardiranja od strani ameriških mornariških bombnikov, katerim služijo ladje za hangarje in letališča. AMERIŠKA VOJNA INDUSTRIJA je nadaljni čini-telj, ki govori za to, da bo Sovjetska zveza rajši še nadalje eksperimentirala s svojimi sateliti in z mrzlo vojno, kakor da bi se odločila za direktni vojaški napad. Sovjetskim oblastnikom je dobro znana moč ameriške industrije, ki je v drugi svetovni vojni izdelala na leto 96,000 letal, 29,500 tankov, 9,000 oklepnih vozil, 648,000 vojaških tovornih avtov, 537 bojnih ladij, 27,000 bark za prevoz in izkrcavanje vojaštva ob obalah in za 9 bilijonov ali milijard dolarjev viednosti topov, pušk in razne municije. In sovjetski oblastniki se tudi dobro zavedajo, da bo teža in sila te proizvodnje gotovo naperjena proti sovjetskim silam, če slednje izzovejo totalno vojno. To so torej tisti veliki in tehtni činitelji, katerim se je zahvaliti, da Sovjetska zveza še ni pričela svetovne vojne. | BESEDA IZ NARODA I Joliet, 111. — Vsake reči-j e enkrat konec, pa je konec tudi mojih počitnic. Moje počitnice le tos niso bile bogvekaj. Za par dni sem šel na obisk k mojim znancem v sosedno mesto in vrnil sem se domov. Doma pa me je čakalo polno dela, ker sem za vse sam. Kar sam storim, to je storjeno, drugega nič. Največkrat pa imam jaz tako srečo, da si delo in včasih prav precej dela sam povzročim, že pride ta ko. Ko sem se vrnil s tistih nekaj dnevnih počitnic, sem spravil flikati streho na hiši. Vse bi bilo, a jaz bi bil rad našel luknjo, skozi katero je nekaj ka-palo, kadar je bil hud naliv Zvlekel sem se na podstrešje, češ, gori je tema in se bo ven videlo, pa bom vedel kje zalepiti in zamazati luknjo. Ali ko sem stopil z lestve na bolj slabotna tla v podstrešju, se ta mahoma udro in pod njim še strop v sobi in sem pokazal obe nogi v spal no sobo. Zraven sem se po nogah opraskal v stropu pa dve veliki luknji napravil. Še par takih nerodnih kretenj, pa si boš še hišo porušil, sem sam sebi pravil. Skoro dva tedna sem na to flikal in moral dobiti še pleskarje, da so mi ometali strop. Vidite tako srečo imam, pa bi se človek ne zeksal!? Odkar sem se zadnjič oglasil pa do zdaj, so se po svetu dogodile mnogotere reči. V Aziji je začelo pokati. Severni Korejci so udrli v Južno Korejo in krvavi ples imamo. Nekaj tednov je šlo slabo, zdaj je več upanja, da bodo napadalci pognani nazaj, odkjer so prišli in jih končno čaka kazen za drzni napad. Kdo je pripravil in nahujskal Korejce za napad, je vsakomur znano. Naj višji komunistični svet v ,Moskvi je skoval načrt, izuril korejske borce, jim dal orožje in vse drugo. Sami Korejci bi kaj takega ne začeli. Komunisti so zviti ko kače. Kakšen namen pa imajo komunisti v Moskvi z vsem tem? Namen je enostaven in zelo prozoren. Stalin in njegova rdeča apostolska kominforma dobro ve, da so Hitlerja ujedle skandinavskih deželah, na Balkanu, v Afriki in še drugod. Na- skem napadu. Vseh 81 velikih ruskih mest — to je mest, ki imajo 100,- —, v ^ ,,a 0u0 prebivalcev ali več — je odprtih takemu povračilnemu zadnje pa še glavno fronto v Ru-bombardiranju. Vsako teh mest je oddaljeno kvečjemu 12 siji- Povsod so stali na frontah ui poleta s te ali one ameriške baze. Poleg tega še to: Ob 1® nemški vojaki, ker na domači- ne se Nemci niso mogli zanesti. Tekla je povsod nemška kri in če tudi jo je bilo dosti, neprestana krvavitev je Nemčijo začela slabiti in končno je po petih letih sledil razkroj njene moči. Stalin in njegovi svetovalci zdaj isto računajo z Ameriko. Zaposliti jo nameravajo v Aziji. Tja je daleč. Prevoz mnogo stane. Pa še na drugo računajo, češ, ameriški vojak, ki ima doma v Ameriki udobno življenje, se bo kmalu naveličal vojskovati se za lene Azijate. Po kakem letu take borbe, bodo ameriški vojaki vojne siti in ko bo izbruhnilo v Evropi, se potem ne bodo šli niti tja borit s kakim navdušenjem. Dalje se bodo črpale počasi zaloge, ne bo več toliko blaga doma za domačo uporabo v Ameriki. Vlada bo začela navijati davke, ker bo morala, če bo hotela vzdrževati vedno večjo vojsko. Vse to bo ustvarilo nezadovoljnost doma in med vojaki in vse to bo najboljša voda na naš mlin. Mi pa bomo med tem druge rinili v ospredje, Korejce, Kitajce in druge satelite, sami pa bomo čakali pripravljeni močni, da posežemo vmes, ko bo Amerika že upehana. Take misli vodijo komuniste v Moskvi. Zato bi bilo mnogo bolje, ko bi Uncle Sam zavihtel svoj cepin in pritisnil Stalina po glavi in to tako, da bi mu njegova fajfa odletela tja čez severni tečaj. Njega in kominformovce pa ujeti in postaviti pred mednarodno sodišče, kakor so bili postavljeni nemški militaristi. Le čemu čakati in odlašati, ko se ve, kaj pripravljajo komunisti za nas in da prej ali slej bo prišlo do spopada, pa se ga naj še tako izogibamo. Kakor že znano je naš veleč, g. župnik M. J. Butala prejel odlično cerkveno čast. Sv. Oče ga je imenoval svojim hišnim prelatom monsignorjem. Odlikovanje je zasluženo in tudi naša odlična naselbina je zaslužila toi priznanje. Veleč. g. monsignor-ju M. J. Butali pa iskrene čestitke! Polagoma se le uresničuje, kakor so naši že umrli pijonirji večkrat napovedavali, da bo sv. Jožef še enkrat postal ena “mala škofija.” Te dni je naša naselbina kar nekam prazna. Naši možaki in glavni uradniki so večinoma na konvenciji v Milwaukee. Upamo, da jih bo dosti prineslo nazaj kake sarže. Fantje in možje le postavite se. Še dosti je novic, ki naj pa počakajo za drugič. Tone s hriba. Novice iz Chicaga Chicago, 111. — Nedavno sem se mudil v Chisholmu, Minn., spremljal me je moj zet. Okolica mi je bila všeč, kraj mi bo nemara ostal še dolgo v spominu. Bil sem precej iznenaden. Moj brat je ležal v bolnici, kjer je pravkar prestal operacijo, hvala Bogu se je zadeva iztekla srečno. Želel sem obiskati nekatere stare znance in prijatelje, tako Mr. John Strleta, doma iz Kozarišč pri Ložu, ki je tudi čitateljem AD znan, saj je veliko pisal v razne naše časopise. Lahko si mislite, kako sem pogledal in kaj sem čutil, ko sem moža našel na mrtvaškem odru. Z razgovori in kramljanjem ni bilo nič, spremil sem starega prijatelja le še na njegovi zadnji, poti. Naj mu bo lahka ameriška zemlja. Mudil sem se nekaj dni pri svojem bratu, obiskal družine Mr. in Mrs. Louis Novak, Mr. in Mrs. Joe Mlakar ter Mr. in Mrs. John Žnidaršič. Povsod sem bil kar moči prijazno sprejet in pogoščen prav po naši slovenski navadi. Bog ! povrni, dragi prijatelji! Da bi nam čas hitreje minil, smo šli ribe lovit. Moj nečak je bil krmar. Ribice so prav radovedno plavale in skakale okoli našega čolniča, kot bi nam hotele reči, evo nas. Ujeti se pa niso dale, tako smo se vrnili skoro čisto praznih rok na kopno. Ko sem malo bolj kislega obraza zapuščal čolnič, me je nekdo tolažil: “Nič ne maraj, bo pa drugič boljše. Ribice se morajo na tvoj obraz najprej malo privaditi.” Sicer prijatelju nisem maral prav verjeti, pa sem kljub temu napravil malo veselejši obraz. Še nisem zaključil tegale pisma, ko je došla vest, da se je pretrgala nit življenja naši dobri rojakinji Mrs. J. Mladich. Čeprav je bila že v visoki starosti 84 let, je še vedno opravljala hišna dela. Kot navadno je šla tudi ta večer v posteljo in zaspala, zbudila pa se je že na onem svetu. Taka smrt je pač najlažja in najlepša. Zapušča moža in dva sinova ter več drugih sorodnikov. Žalujočim naše globoko sožalje, pokojnici pa naj da Bog večno plačilo. Ko sem hotel zalepiti pismo, se je prikazal na vratih prijatelj Joe Grdina. O tem pa drugič kaj. Pozdrave vsem čitateljem AD. J. Mlakar, zastopnik. ------o------- NASA MICKA IMA TUD BESEDO Poznajo pa našega, to pa to. Kakor slab denar, so rekli včasih. Prav nič se ne more lepega delati pred njimi. Najbolj milo, kar mu kdo reče, je to, da ga zavrne: “Eh, kaj boš, saj se poznamo.” Naš takoj zapre usta kot' žaba, ki požre muho. Menda ne mara, da bi nastala kašna debata. Na tak način mu je povedal svoje misli in mnenje, — če ni celo prepričanje, — njegov ožji prijatelj Fred Udovich iz Bar-bertona, ki je našemu naravnost in brez ovinka napisal oni Germanija in Nediland. Vozil nas je Jože Butarajc. Anton Grdina. S Tržaškega, Goriške in Koroške poročajo Ob povratku iz Kanade — Kljub temu, da je predsednik Zed. držav vrhovni poveljnik bojne sile na kopnem in na morju, pa mu ni dovoljeno siti katerekoli uniforme. no- Cleveland, O. — V častni družbi prevzvišenega knezoškofa dr. Gregorija Rožmana smo se v torek dopoldne vrnili iz Kanade, kjer smo prebili tri dni med tamkajšnjimi Slovenci, novimi in starimi. Udeležili smo se romanja na znano božjo pot v Midland, k mučenikom — misijonarjem. Romanja se je udeležilo izredno veliko naših rojakov. Kot sem že nedavno pisal, so se Slovenci v Kanadi odločili zgraditi ali pa kupiti svojo lastno cerkev in cerkveno dvorano. Korajžni so res, pri tem računajo tudi na našo pomoč, na pomoč Slovencev v USA. Če se bo Slovencem v Kanadi posrečilo postavljeni cilj doseči, o čemer smo prepričani/ bo postal Toronto s slovensko cerkvijo in dvorano središče verskega in kulturnega življenja naših rojakov v Kanadi. Slovenci v Kanadi imajo prav gotovo še lepo bodočnost. Prilike za naseljevanje se ne manjka, čeprav obstoje trenutno še nekatere težave. Dr. Jakobu Kolariču, duhovniku — misijonarju, kot tudi vsem njegovim sodelavcem želimo pri njihovem delu med rojaki v Kanadi obilo uspeha. Z menoj so se mudile v Kanadi: moja žena, ki sedaj zelo redko potuje in dve nečakinji: Razmere v Titovi vojski Trst. — Iz Jugoslavije pobegli vojak je povedal sledeče: “Služil sem 22 mesecev vojsko v Titovi gardi v Beogradu. V gardo sem bil sprejet zato, ker je bila naša družina ves čas vojne za partizane. Kljub temu da se sprejemajo v gardo samo sinovi najbolj zanesljivih družin, sem opazil, da je velika večina vojakov proti Titu in komunističnemu režimu. Vojaki se boje ruskega napada. V primeru napada bodo vsi skušali bežati proti Zapadu. Hrana v vojski je slaba, uniforma ni enotna. Dnevni red v vojski je sledeči: Po vstajanju je 20 minut gimnastike, nato čiščenje sob in naprava postelj, nato je zajtrk. Od zajtrka do kosila, ki je med 12 in 13 uro, je ekserciranje, ‘borbena obuka,’ ratna služba. Pokosil u je počitek 2 uri. Vojaki morajo počivati zunaj. V sobe nima nihče podnevi pravico dostopa. Po opoldanskem počitku so zopet vežbe do večerje. Po večerji je ena ura političnega pouka. Iz kasarne smejo vojaki samo vsake 3 tedne enkrat. Tito se vozi v posebnem avtomobilu. Avto ima poseben 4 cm debel, jeklen oklep. Tito sedi v avtomobilu vedno tako, da se iznad oklepa vidi samo gornji del njegove kape. Po ulicah, kjer se Tito pelje, je prej ustavljen promet. Na poti ga spremlja 12 — 16 avtomobilov tajne policije in spremstva. Avtomobili so razporejeni deloma zadaj, deloma spredaj, deloma ob strani Titovega avta.” ■----o------ Aureomicin pospešuje rast Splošno znano je, da pospešuje aureomicin rast; čeprav še ni točno dognano, na kak način učinkuje aureomicin pri tem, je vendar na dlani znanstvena kot tudi praktična važnost te ugotovitve. Tako so pri reji prašičev ugotovili, da so prašiči, katerim so v krmo primešali na vsak kilogram po 2.50 g nečistega aureomicina, pridobili še enkrat toliko na teži kot prašiči, katere so krmili z enako hrano brez aureomicina. ■-----o------ “Ubogi” Amerikanci Od vsakih 100 ameriških družin ima najmanj 75 po en avtomobil in 90 po en radijski aparat. “življenje je res težko.” dan sledeče na vso moč dopadljive besede: “Sedaj, ko si se dobro odpočil in najel in napil v Kanadi in ker so skoro vsi tvoji uredniki ali kakor jih imenuješ: delavci, na ukancah, torej zdaj imaš priliko, da malo odložiš, kar si pridobil v Kanadi, če si namreč kaj. Vidiš, zdaj boš moral bolj poprijeti v oficu in do- mati je najbrže tudi plevel čez in čez zrastel. Prav ti je, kana-Ija. Doma bi -bil ostal, pa bi bil zdaj zdrav. Ptički po luftu letalo .. . ha, ha, ha in še enkrat: ha, ha, ha. Tvoj prijatelj Fred.” Tako mu je lepo napisal Fred, da je naš kar pojemal, ko je to ljubeznivo pisemce bral. “Lekšan mu je pomagal pri pisavi,” je naš ugotovil, “pa morda še Andrejc Blažič, pa Jer-ry Zupec in kaj se ve, če niso imeli tudi gospod Matija svojih prstov in dobrohotnih nasvetov zraven. Jih kar vidim, guneve-te, kako so tam v Clubhauzu glave skupaj tiščali in narekovali pisanje. Nekako tako je bilo kot njega dni, ko so kazaški hetmani pisali hudo zamerljivo pismo turškemu sultanu ter mu obenem poslal v dar pasji rep brez psa. Sultan, sem slišal, se je od same gnjavi repenčil in je dal tristo svojih naj lepših pestunj, ali kar so že bile, zašiti v mehove ter jih pometati v vode-kot mlade mačke.” “Križ božji,” sem se začudila, “oči bi mu izpraskala, zmenetu staremu. Kaj so mu pa storile živalce nedolžne. Se reče, saj pri njem itak niso imele nič ve-selega, pa vseeno se ni treba tako znašati nad nežnim ženskim spolom. Kocine naj bi mu kdo populil iz brade, hudobi.” Tako sva debatirala, ko je naš dobil tisto pisanje iz Barberto-na. Ne bo drugače, je zaključil, da se bova enkrat peljala tje doli, da se bomo pomenili iz oči v oči. “Joj!” sem.na vso moč veselo zavpila, “kdaj se bova pa peljala? Daj no, saj me itak nikamor ne vzameš. Venomer sem doma, kakor bi bila kakšna omara v kotu. Odkar sva bila v Gi-rardu in parkrat na Krkotovih farmah, pa v Kanadi, pa enkrat' za par hipov v Barbertonu in parkrat tukaj, pa tam, nisem bila še nikjer. Bi rada vedela, zakaj me ne vlečeš enkrat v Florido, ali vsaj v Kalifornijo, kjer,, pravijo, da je tako nebeško lepo.” “Vidiš,” mi je naš takoj povrnil, “pa vedno tarnaš, da ne smeš na sonce. Samo da pokažeš svoj! nos na soncu, pa te opari, da si kot bi imela ošpice, tožiš, kadar te silim, da bi mi kaj na vrtu pomagala. Šur, v Florido bi pa šla, pa ki je taka vročina, da jim pi treba nič peči za kuhanje, sem slišal. Za župo kar zunaj na porču pristavijo, pa zavre kot bi mignil.” la bo pa bosa,” sem mu kar naravnost povedala, “zato tako praviš, da bi ti ne bilo treba hoditi v Florido, ki bi šla jaz tako rada. Perlinovim sem za sveto obljubila, pa Modrijanovim, pa Roitzovim, pa kaj vem komu vse, da se bomo prihodnjo zimo gvi-šno videli tam doli. Seveda, saj vem, samo za garanje sem pri' hiši, za Florido sem pa prerevna. Menda bi te bilo špot ob meni, kaj ? Bom šla pa sama. Kaj misliš, da ne vem kam! Naj se zares napravim in oglajštam, pa bo vse zijalo za mano, ki sem že itak skoro preveč fletna, da mi je včasih kar sitno.-' ■’ Tako sem jih drobila našemu, da bi .ga počasi pripravila, da bi šla res pogledat Florido, saj za par ur. Z eroplanom, pravijo, da si tam doli v petih urah. Joj-mene, pa ki se nisem še nikoli Vozila po luftu. Zdaj pa res ne bom dala gmaha, da našega na kakšno vižo pretentam za Florido. Na vse tiste moje besede, da hočem v Florido in da če me ne bo peljal on, bom šla pa sama, me je samo pogledal s koncem svojega očesa in zagodrnjal: Šur da boš šla, v vrt po solato! Dac ol!” \meri$k\ Domovi m Ak m/ft E RI e A< Ul—H O JW1E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Komunisti in slavistična znanost Slavistika je znanost, ki se ukvarja s slovanskimi jeziki, s primerjanjem slovanskih jezikov med seboj, s praslovanskim jezikom, ki so ga govorili Slovani 'preden so se razšli iz pradomovine, kot tudi s slovanskimi književnostmi in slovansko zgodovino. Začetnik slavistike je češki jezuitski duhovnik Durych, ki se sicer sam še ni znanstveno udejstvoval, ampak dal zamisel, ki jo je v znanosti začel udejstvo- vati Čeh Dobrovsky, ki ga zgodovina imenuje kot začetnika te znanosti. Za njim je bil vodilni znanstvenik Slovenec Jernej Kopitar. Njegov učenec Fran Mik1ošič, tudi Slovenec, je bil prvi, ki je na dunajski univerzi predaval na stolici za slovanske jezike. V 19. stoletju se je slavistična znanost lepo razvila tudi v Rusiji in med drugimi Slovani, Miklošičev naslednik na dunajski stolici je bil Hrvat Va-trosiav Jagič, ki se je prav tako odlikoval ne samo po širokih znanstvenih osnovah, ampak tudi po pogledih na vsa gibanja v slovanstvu, kar je poznejšim sla- NAZNAN1LO KANADSKIM SLOVENCEM! Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc. Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovin?, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA. Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov Je: MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital,, 1007 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada vistom tako primanjkovalo. V Rusiji, kjsr je slavistična znanost lepo vzcvetela, je zastavila njen razvoj boljševiška revolucija, ki je v svojem počet-ku hotela uničiti to znanost, češ da j c malomeščanska in ne spada v boljševiški red. Tako je velevala boljševiška stranka vse do 1925., ko so se boljševiki nenadoma spomnili, da bi tudi to znanost lahko vpregli v svoj voz. Res so tedaj sklicali v Moskvi kor>gres slavistov, ki se ga je od Slovencev udeležil Matija Murko, tedaj profesor v Pragi. Po kongresu so boljševiki ustanovili Slovanski institut v Moskvi, ki je dobil nalogo potvarjati slovansko preteklost. Eden vodilnih članov tega instituta je Vasilij Korabljev, ki je tudi dal smernice, kako mora znanost služiti marksizmu. Komunistični slavisti so dobili spakedrano ime ‘kominslavi.’’ Ti “kominsla-vi’ ’so napisali že veliko knjig in so se že pred zadnjo vojno začeli po svoje ukvarjati tudi s književnostjo in zgodovino južnih Slovanov. Tako n. pr. pravijo ti “kominslavi” o srbski narodni pesmi, katere lepoto občuduje ves svet, da so se jih izmislili popi zato, da bi laže slepili srbsko ljudstvo. Iz tega potvarjanja slovanske preteklosti so se idejno ro- & POMAGAJTE SVOJIM V DOMOVINI! DANES, KO NAJBOLJ POTREBUJEJO! Vsaka pošiljka je zavarovana proti delni ah celotni izgubi • IZ NAŠE PODRUŽNICE V TRSTU POŠILJAMO VSAKOVRSTNO BLAGO V DOMOVINO. KUPILI SMO VELIKO KOLIČINO RAZNE ROBE, ZATO MOREMO DATI NAJCENEJE. V cenah za pakete je vračunan prevoz do zadnje postaje prejemnika. Naročila pošiljamo brzojavno ali po zračni pošti v Trst. PAKETI dospejo v roke prejemnika v domovini v teku || ali najdlje 25 dneh MOKA POŠILJAMO NAJBOLJ POZNANO PILLSBURY XXXX MOKO: Do Reke .....................................$ y.45 Do najbližje postaje prejemnika.... 10"^ (100 funtov čista) Paket št. 1—$34.95 40 ft. najbaljšega riža 10 ft. kave (brazilske) 10 ft. svinjske (čiste) masti 30 ft. sladkorja (kristalnega) 10 ft. najfinejše moke Paket št. 2—$28.75 25 ft. najboljšega riža 20 ft. sladkorja (kristalnega) 10 ft. zelene kave (brazilske) 10 ft. špageti najbolje vrste 5 ft. svinjske masti 1 ft. bibera (popra) v zrnju 2 ft. čokolade in kakao (sladko) Paket št. 3—$14.75 10 ft. svinjske masti 10 ft. špageti (manestre) 5 ft. sirove kave, najboljše 10 ft. sladkorja (kristalnega) 5 ft. mila Paket št. 4—$13.25 10 ft. najfinejše moke 10 ft. najfinejšega riža 10 ft. mila 10 ft. špageti (manestre) Paket št. 5—$13.75 5 ft. sirove kave 5 ft. mila 15 ft. najboljšega riža 15 ft. najfinejše moke Paket št. 6—$9.95 8 ft. najfinejše moke 4 ft. najboljšega riža 4 ft. mila 4 ft. sirove kave Paket št. 7—$10.75 20 ft. najboljšega riža 20 ft. najboljše moke Paket št. 8—$13.95 20 ft. masti 20 ft. špageti (manestre) Paket št. 9—$14.75 20 ft. sladkorja kristalnega 10 ft. sirove kave 10 ft. najboljše moke Paket št. 10—$13.75 20 ft. najboljšega riža 10 ft. masti 10 ft. mila Paket št. 11—$19.95 4 ft. masti 4 ft. sirove kave 4 ft. sladkorja, kristalnega 4 ft. najfinejše moke 4 ft. mila 6 ft. špageti (manestre) 6 ft. najboljšega riža 4 ft. mlečnega praška 1 ft. čaja (ceilonskega) U ft. bibera (popra) 2 ft. kakao in čokolade Paket št. 12—$14.25 10 ft. sladkorja 1 ft. bibera (popra)v zrnu 4 ft. masti 3 ft. sirove kave 1 ft. čaja (ceilonskega) 1 ft. kakao Paket št. 13—$14.95 10 ft. sirove kave 10 ft. sladkorja 10 ft. riža 10 ft. špageti Paket št. 14— 6 ft. špageti 2 ft. kave 6 ft. riža i/2 ft. čaja 2 ft. masti 3 ft. mila 6 špul sukanca 22 jard. lastike 2 paketa šivank 3 glavniki 2 krtače za zobe 20 klin za britje $13.95 Specielni paketi 100 ft. špageti 100 ft. riža $20.95 100 ft. sladkorja $20.95 40 ft. sladkorja $ 9.95 40 ft. riža $ 9.95 40 ft. špageti $10.75 40 ft. kave $29.95 20 ft. kave 20 ft. kakao $17.45 37 ft. masti $13.75 20 ft. “Cod” ribe ... $15.75 4 litre olivnega olja . $ 7.95 9 liter olivnega olja . $14.95 4 litre “Mazola” olja $ 5.25 9 liter “Mazola” olja $10.00 dila tudi komunistična gibanja med Slovani za širše mase. Idejne temelje tako imenovane OF v naši stari domovini najdemo prav v slovanski krinki. Vse to je komunizem lahko napravil le zato. ker so “kominslavi” že poprej v Moskvi začeli načrtno in laži-znanstveno spreminjati preteklost Slovanov in jo razlagati po svoje. Prav v zadnjih letih skušajo tudi v Ameriki komunisti dobiti vpliv na slavistične vede. Sovjetska zveza m njeni sateliti skušajo spraviti komuniste ali njihove simpatizerje tudi na slavistične stolice ameriških univerz. Preden je general Dwight Eisenhower postal predsednik Columbia Universit v New Yor-ku, je komunistična vlada Poljske dala $10,0Gd za stolico poljske književnosti. Takih darov komunistične vlade ne dajejo za resno pospeševanje kulturnih stikov, ampak zato, da razširijo vpliv komunizma in preprečijo, da bi se na ameriških univerzah ustvarile resnične znanstvene šele za slovanske književnosti, ki bi dale osnovo za nadaljevanje znanstvenega dela tudi v starih domovinah. Amerikanski Poljaki so tedaj dvignili protest na univerzi in večina poljskih ameriških dijakov je izstopila iz dijaške organizacije na univerzi. Poljska vlada je imenovala za predavatelja na univerzi nekega Man-reda Kriedla, ki je bil poprej univerzi popolnoma neznan. Kriedl še sedaj predava in je velik prijatelj Oscarja Langeja, pranečaka Kana Marka in prvega poslanika poljske komunistične vlade v Zedinjenih državah. Lange je bil v letih 1943 do 1945 član ekonomske fakultete univerze v Chicagu in sodelavec poljskega Zida Leopolda Infelda, ki se je letos vrnil na Poljsko, kjer je dobil visoko mesto pri reorganizaciji poljskega šolstva. Poprej je bil profesor na univerzi v Torontu v Kanadi. Columbia University je prav tako sprejela dar češkoslovaške vlade v znesku $15,000, vendar je dar madžarske vlade odklonila. Tudi univerze v Pittsburghu, Michiganu in Indiani so sprejele nekaj takih darov od komunističnih vlad. Prav tako skušajo komunisti dobiti vpliv tudi pri poučevanju slovanskih jezikov, ki se vedno bolj uveljavljajo na vojaški šoli v West Pointu, N. Y. in na vojaški šoli za jezike v Monterey, Cal. Komunisti se dobro zavedajo, kako važno je za njih, da potvarjajo resnico. Oni se boje resnice v znanosti, ker ugotavljanje resnice, ki jo mora vršiti vsaka prava znanost, ne vodi v komunizem. S poskusi, da dobe stolice za slovanske književnosti tudi v Ameriki, hočejo preprečiti, da bi se v svobodnem svetu razširila slavistična znanost, ki ne bo v službi komunizma. In prav tu se ponuja lepa prilika za nas, ki smo otroci slovenskih staršev in živimo v Ameriki. Mi lahko pričenjamo ustvarjati kulturne zyeze med Ameriko in slovanskimi deželami, a ne na Komunistični osnovi. S tem bomo preprečili, da bi komunisti od tu širili svojo lažnivo znanost o slovanski preteklosti, gradili bomo slavistiko na podlagi velikih slavističnih znanstvenikov ih razkrinkali komunistične laži v znanosti. Tako bo dana tudi podlaga za nadalj-ni razvoj znanosti v starih domovinah. Zato bi bilo želeti, da bi tudi kaj otrok slovenskih, hrvatsklh in srbskih staršev na ameriških collegih in univerzah študiralo slovanske jezike in slo- vanske književnosti. ■ ■ •••>* • ■ —ič. Zakaj ne dela “Zakaj ne delate, 6e ste tako lačni?” “Poskusil sem. tudi to — a bil sem še bolj lačen.” V gledališču A.: Oprostite gospa. Ali ne bi sneli klobuka z glave. Ničesar ne vidim, pa sem plačal za sedež $1. Dama (odrezavo): Jaz pa sem za klobuk plačala $10. STREPTOMYCIN “MERK” zrač. pošta Za razna druga zdravila 75c po gramu ”obrai'e na nas. Ako hočete poslati pakete z drugačne vsebino, pišite nam in mi vas bomo zadovoljili. Važno za KANADO: Naročila sprejemamo tudi v kanadskih dolarjih z 11% poviškom. Vsa naročila kakor Money Order ali čeke pošljite na: AMERICAN EXPORT GIFT COMPANY i 31.50_42nd Street Telefon: ASTORIA 4-2571 Astoria, New York t r AtiKO NAROČITE TUDI OSEBNO BLAGO V NAŠEM URADU, KI JE ODPRT VSAK DELOVNIK LAHKO NAROCllUi luni VKLJUČN0 y SOBOTO DO 7:30 ZVEČER AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Tel. HE 14148 CLEVELAND 3, OHIO POŠILJAMO: Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO-. Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonske družbe. American Express travel čeke in denarne nakaznice za uporabo v naših državah. Jugoslovanske znamke m denar. Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO: Zavitke od rojakov in jih točno odpremi jamo na naslovnike. SPREJEMAMO-. Naročila za moko in druge že pripravljene izavitke kakor tudi za streptomycin preko družb ADRIATIC, EXPRESS za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO: Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO: Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO: NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi in drugih deželah lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko august kollander FRANCE SELJAK: KAMNARJEV JURIJ Oče je mislil, da ima še vedno dete pred seboj. Poskusil jo je ukrotiti, yzgojiti po sebi. “Moja setra te, je pokvarila.” Danica ni mogla pridobiti očetove ljubezni, tudi njegovega biča ni hotela. Oče je ustrahoval hišo, ob hčeri se je zlomila njegova volja. “Poročiva te.” V hišo je zahajal Hvalica, šaril z denarjem, da so očetu blestele oči, ona se je smejala. Ni mislila, da ga vzame. Nekaj se je upiralo v njej proti domu; Rada bi bila šla kamorkoli, a ni vedela, kam, če je ne odpelje mož . . . Prišel je večer, ko je plesala z Jurijem. Zaroka s Hvalico bi tudi brez tega ne bila sklenjena, toda bližina Jurijeva, njegov glas, jo je potrdil, da Hvalice za nič na svetu ne mara, da nikoli več ne sme v hišo. Jurija je prej poznala le na videz. To-nica ji je pravila o njem; dejala ji je: “Ti si zaljubljena.” Zdaj se je misel, da nikoli ne vzljubi moškega, odmikala ko jutranja megla. Plesala je, plesala; z vsako stojinjo je bila bliže njegovemu srcu. Tistega večera se je z radostjo in bridkostjo spominjala. Stokrat je šla na vas, da bi srečala Jurija; on je ni videl, ali jo je samo pozdravil in se nasmehnil. Vera, da je na plesu tudi on mislil nanjo, se je rušila v prah. “Ne mara me!” In se je zasmejala: “Kako neumno! Ali sem zaljubljena?” Znova se ji je zresnil obraz: “Ne ugajam mu.” Gledala se je, strmela v mislih v množico svojih napak. “Kadim, vedem se ko moški.” Nekoč ji je dejal mladenič: “Saj ti še ženska nisi.” Znova se je zasmejala, drugič ji je umrl smeh. Prišla je z brega, vrgla mokro kopalno obleko v kot, sedla in mislila na Jurija. Bilo je jasno: on misli nanjo, a ga plaši nekaj neznanega in ga trga od nje. Po divjih letih je znova začutila žensko v sebi. Če bi jo on objel, bi se ona ne pomišljala, le v njem drhti dvom . . Kaj bere on v njenih očeh? Stopila je d 5 omare, v kateri je skrivala cigarete, vzela je eno, a jo je vrgla v -kot. “Ne smem kaditi.” Zasmejala se je. Preden je obrnila pogled v zrcalo, je imela bridek izraz na obrazu. “Ali boš povedala?” je vprašala svojo podobo. Podoba je odgovorila bridko: “Stisnil bo ustne, obrnil hrbet in šel . . . . . ’ Znova ona: “In vendar —iaz ne znam lagati, ne morem lagati, ne smem lagati . .” Njena podoba v zrcalu je trudno premikala ustnice. Sklonila je glavo. Solze so ji tekle čez lica in se izgubljale v cvet, ki ga je bil Jurij spotoma utrgal in ga ji pripel na nedrij e. 14. Predvečer dela. Jesenkega dne je bil poiskal Jurija neki delavec, ki je bil ves oštrkan od apna, in mu dejal: “Gospod Arturo Vas kliče v pisarno.” Jurij je postal in pomislil. Nekaj svetlega mu je spreletelo obraz. Gospod Arturo, podjetnik v kamnolomih, pri kate rem sta svoj čas delala on in njegov oče! 3 tem imenom je bil deloma vezan sladek spomin na preteklost. Naznanjalo se je delo, nova doba. Od tedaj je bilo preteklo že več mesecev, ko se je vozil Jurij vsak večer od dela domov. Ker je bil nekega večera vlak prenapolnjen, so spustili nekatere delavce v voz drugega razreda. Jurij je stal na bedniku, v oddelku sta sedela dva gospo-,da. Prvemu so bile videti le pisane halče, drugi pa je imel nenavadno podolgovato obličje, besede je podčrtaval z rokama. Govorila sta o kamnolomih. Grocerija in mesnica Fina prodajalna v slovenski soseščini, čist, velik inventar, lepa oprema, dobičkanosno podjetje in izredno dobra prilika. Cena $3,000. Gafford Corp. 1836 Euclid Ave. Tel. SU 1-9515 Po 6. zvečer WA 1-2671 (174) Jurij je drhte posluhnil. Vlak je vozil mimo skalnatih sten, borovcev, grobov; šum je požiral besede, le borni odlomki so prihajali na Jurijevo uho. S težavo jih je sestavljal v zmisel: “Signor Arturo ... v vojni padli sin, prostovoljec . . vojna odškodnina . . novo delo v kamnolomih . . . marmor . stroji bodo hrumeli . '. konkurenca . . .” Gospod v pisanih hlačah se je dvignil in držal cigareto. “Tudi naša družba bo morala pohiteti . . ” Imel je stisnjen-obraz, sive brke, mežikajoče oči. Pred Jurijevimi očmi se je v mislih razgrnila nova Nabrežina. Drobno, prijetno je drhtelo v njem . . To vest je tedaj Jurij povedal ostalim delavcem, a mu niso verjeli, čez nekaj mesecev se jo vas nenadoma razburila: “Signor Arturo je najel delavcev.” (Dalje prihodnjič) Bite $e§uo Dekleta — žene! 17 let in več za delo v pralnici, predznanje ni potrebno, stalno delo. Menk Bros. Laundry 643 E. 103. St. ' (173) Za hišna dela Sprejme se žensko za hišna dela, mora pokazati priporočila, stanuje v službi, plača, pokličite YE 2-0328. (173) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke. MALI OGLASI Razprodaja poletne zaloge ženske poletne obleke, slips, nočne obleke, pajamas, otroške poletne obleke, nogavice, nočne obleke, pajamas. Razprodaja bo 7., 8. in 9. septembra, to je v četrtek, petek in soboto. ■ Vsa prodaja je dokončna in se ne sprejema nazaj. Marsich & Russ (174) Krasna velika hiša Zakaj ne bi živeli na deželi z vsemi mestnimi udobnostmi? Naprodaj je krasna hiša z 8 sobami, za eno družino, lot 115x300, sadno drevje, cena je $19,000. Se mora prodati. Pokličite za informacije IV 1-5580, (173) Mi pripravimo , ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Thomas Flower Shop CVETLICE za v*e prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 ZULICH INSURANCE AGENCY ITtANCES ZULICH. agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo, IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD S- \ FRAN DETELA: ZBRANI SPISI ■ J , Malo življ’enje / \ J “In se nič ne bojiš?” pravi Štefan. “Veš, Jurij, ti si navajen ljudnatih krajev. V sredo vasi res ne pride nobena zver. Naš oče so pa bili sinoči doli pri mlinarju in ta jim je pravil, da so mu te dni volkovi raztrgali tri ovce. Dva funta volne je poslal v dar svetemu Klemenu, da bi ga branil volkov. Jemlji puške s seboj, Jurij, če ne, boš enkrat izkusil.’ ’ “Kaj pa bosta imeli mati in Rozalka?’ ’se nasmehne Jurij. “Kako pa tudi znam jaz streljati!” se pohvali Rozalka. “Veš, Štefan, kako pokanje je bilo na sveti večer?” “Sprožiti že znaš,” meni Štefan. “Toda kdo bi bil včeraj ponoč istreljal, to mi ne gre iz glave. Od Sv. Florjana sem se ne sliši in od drugod tudi ne.” “Ali je še kdo drugi slišal?” meni Jurij. “Samo jaz.” “Tebi se je gotovo le sanjalo.” “Tako sem bil buden kakor zdaj in trikrat sem slišal pok in pokonci sem se vzklonil.” “Morebiti se je zvalil sneg po bregu in zlomil kako drevo, ali pa je mraz skalo razgnal,” pravi Jurij; Štefan pa je bil ves zamišljen in črez nekaj časa vpraša zopet: “Jurij, ali veruješ ti v spomine?” “Sam še nisem nikdar nič slišal, ne videt, kar bi bilo spominu podobno. Druge sem pa slišal večkrat o tem govoriti, posebno ženske.” “Ah, Jurij,” pravi oni, “ti se hočeš norčevati z menoj, češ, da sem babjeveren. Nekateri človek je tak, da se sramuje povedati, če j c slišal kak spomin; jaz pa nisem tak, ker sem prepričan, da se nesreča človeku naznani, preden se zgodi. Kakor bi bil danes doživel, tako se še spominjam večera, preden mi je teta umrla. Koliko je tega? Enajst let!” “Ravno enajst let,” pravi Pe-čarka, “ker tistega leta je šla Rozalka k birmi, devet let stara.” “Vidite, mati! Prav dolgo sem GAS WATER HEATH nTO VATIC! FASTER BEATMSr HS8LATEI! Hat« »11 tli« healthful hot water you want for »11 your meeda . . . factor rati ekitttpar with this Bryant Bine Seal Qua Water Heat- tare seieetkai 10-YKAR PBOTKC-TION PLAHI SB IT NOW AT A. J. Budnick & Co. PLUMBING & HEATING 6631 ST. CLAIR AVE. Bus. Tel: UT 1-4492 Residence: PO 1-0641 bil ostal, pri vas in z Rozalko sva se igrala, ko ste drugi tur-ščico ličkali. Ko smo pa šli ponoči stran, je začelo pri Svetem Florjanu zvoniti in je zvonilo kakor hudi uri in dolgo časa. A drugi niso nič slišali ali pa niso hoteli povedati. Proti jutru mi je umrla teta; Ožbe pa je dejal, da ni nič zvonil.” “Teta je bila gotovo že stara,” opomni Jurij. “Lehko bi bila še živela dlje časa, ker je bila trdna. Veš, Jurij, če člove.r na samoti živi, vidi in sliši marsikaj, kar si ne more razložiti. In zapomni me, da ne bo dolgo, ko bo nesreča zadela katerega si bodi izmed naših ljudi in morebiti prav mene.” “E, Štefan,” pravi Jurij, “kako pa žalostno govoriš! Kdo bi si grenil življenje s smrtnimi mislimi.” “O, jaz si nič ne grenim življenja,” ugovarja Štefan. “Ampak nesrečo slutim, naj bo že, kakršna hoče. Ti si pa pravi neverni Tomaž in privoščil bi ti, da bi se enkrat izpokoril in spoznal, kako neprevidno govoriš. Vprašaj enkrat Ožbeta, kaj ti bo ta povedal!” “Ožbe pa res prav mnogo ve o spominih,” pravi Rozalka. “Samo mislim, da časih malo pregloboko pogleda v kupfco, preden kaj sliši.” Štefan pa se ni dal pregovoriti, da ne bi bil slišal spomina, in jezlo ga je nekoliko, da mu niso verjeli; a zaradi tega ni šel nič prej domov. XXI. Ko je bil pod toplim jugom sneg povečem ze skopnel, potegne zopet sever. Nastal je nov mrazi in nova zima je škripala pod nogami. Jurij je spal poleti in pozimi nad hlevom v dišeči mrvi in spal trdno, ker je pridno delal od jutra do mraka. Bilo pa je že pozno neko noč in mesec je svetil v zadnjem krajcu, ko zbudi Jurija naenkrat strašno lajanje. Takoj skoči pokonci m vrže obleko nase, ker to je moralo biti nekaj posebnega. Zvesti čuvaj ni žu-gnil ponoči, če ni bilo vzroka; kadar je pa lisica prišla pogledat po kokoših se je sultan samo oglasil in tatica je pobrala pete. Lajanje je postajalo vedno srditejše in tudi ovce v hlevu so začele beketati. Na hlev se je prišlo po lestvi, ki je bila zunaj prislonjena. Jurij zgrabi vile in stopa urno pa lestvi doli. Pod lestvo pa se je sultan valjal m premetaval s čudno zverjo in srdito renčal; druga zver se je spenjala, kakor je videl v mesečini, po hlevskih vratih in praskala in vohala s smrčkom; dolg rep pa je mahal po tleh. Volkova sta bila. Jurij ne premišljuje dolgo, plane z lestve nad volka pri vratih in mu hoče zabosti ostro orožje med rebra, a volk odskoči in se potuhne z glavo k zemlji. Hitro ga pritisne Juri za vrt in ga tišči z vso močjo k tlom. A zdaj skoči druga zver odzadaj nanj in nanekrat je pretrgana suknja in srajca m čudno gorko oblije Jurija po plečih. Po njem bi bilo, da se ni pogumni sultan znova vrgel na svojega nasprotnika in se sprijel z njim. Krik in hrup pa je zbudil tudi ženski. Hišna vrata se od-pro in mati in Rozalka stopita na prag. 1 “Kaj pa je, kaj pa je? Križ božji! Pomagajte, pomagajte!” začneta vpiti in to vpitje ^e Juriju res pomagalo, ker je vzelo drugemu volku pogum. Opro- stil se je hitro sovražnika in izginil v gozdu. Le 'do konca hleva ga je podil sultan, potlej pa se je vrnil Juriju pomagat. Ta pa je tiščal svojega ujetnika, da so mu roke utrpnile, in komaj je strahoval volka, ki se je srdito premetaval. Praskal ga je s prednjimi in zadnjimi nogami, da je bil Jurij po nogah ves okrvavljen; umoriti pa volka m mogel, ker ga je bil slabo zadel. “Kaj pa je, Jurij? Za božjo voljo!” vpije mati, ki si ne upa od hiše. “Nič ni. Volka imamo,” pravi Jurij. “Ali hočeš puško*?” kliče Rozalka. “Ne, ni treba,’ ’se ta oglasi. “Če moreš, Rozalka, prinesi tisti dolgi nož iz kuhinje!” Urno prinese Rozalka nož; Jurij pa zbere vso svojo moč, stopi z levo . nogo na vile, z desnico pa porine volku nož do držaja v prsi. A zdaj šele se prične pravi boj. S silno močjo vzdigne zver svojo glavo in izkuša popasti Jurija, z nogami pa brca in praska tako hitro in tako močno, da se je Jurij že bal, da ni prav zabodel in da obnemore. A' kmalu poide zveri moč; grozno zatuli in prične grgrati, še enkrat brcne krčevito z vsemi štirimi in se iztegne. Sultana mora Jurij s silo odgnati proč od mrtve živali, ker ji še zdaj ne da miru. Blizu premaganega nasprotnika leze in si piične lizati gobec in noge; Prijatei’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies Vogal St. Clair Am. in E. S8tk WERENT! Floor Sander and Wallpaper Steamers! ORODJE, BARVE, PLUMBARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. Tel. UT 1-0926 Laddie Pujzdar Joe VertoenUt DO YOU GET ENOUGH VITAMINS? You can't feel and look your best unless you do. If you are in doubt, we invite you to make the following test at our risk. Get a package of sixty, One-A-Day (brand) Multiple Vitamin, Capsules. Take one capsule every day for sixty days. If you are not satisfied your druggist witt refund your money. Be sure to get One-A-Day (brand) Multiple VBamin Capsules, the kind that has this trademark 0Ne1a| day jiULTIPLE VITAMIN CAPSULES MH£S LABORATORIES, INC j i^gL^Bkhcut, Indiana eno uho pa je bil revež po-' polnoma izgubil. Tudi Jurij je razpraskan in krvav; a hude rane ni dobil nobene. Komaj se zazna dan, teče Rozalka sosedom pravit, kakšno reč so imeli ponoči. Kmalu se zbere vsa Simonova družma okrog mrtve zveri in vse natanko mora Jurij povedati, kakšen je bil boj. “Ti neumna zver, ti!” pravi Šimcn in brca volka v nogo. “O Jurij, ti si srečen,” meni Štefan, “ti še naletiš na kaj pravega, jaz pa nimam nikoli te sreče.’ ’ “Štefan, nikar se ne pregreši!” ga svari mati. ki se ne more nagledati grozne zverine. “Še Jurij je imel dosti opraviti; kaj bi že ti!” “I, kaj pa je Jurij?” se huduje Štefan. “Ali je kak Goljat proti meni? Veš, Jurij, kakor sva si prijatelja, ne bojim se te pa prav nič.’ ’ “Kaj bi se me bal,” se smeje Jurij, “ko ti nič nočem!” TELEVIZIJSKI APARATI! Hladni jesenski večeri se približujejo in da vam bodo večeri bolj kratkočasni, si preskrbite nov televizijski aparat. Veliko IZ1/^ inč. sliko dobite sedaj za samo $1 Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 126.94% Če hodei dobra sebi m rrojlm draclm, xavxmj *e ari oaiboUU. pa-iieni In nadsolventn) podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer *e lahko zavarnie« bolezni In onemoglosti. imrtnime. rane poikodbe. operacije, proti K, S. K. JTEDNOTA sprejema moške in ienske od 16. do M. letal otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdala najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 8250.88 do 85.698.8«. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi člaa sil CJanlcr te mostovne in božate katoliške podporne organizacije, potratil se in pristopi takoj Za pojasnila o »»varovanja In sa vse drage podrobnosti m ebrnite r.a> »uradnike in uradnice krajevnih draštev K. S. K. Jedaate. ah e« na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. Mojster in učenec. — Nekdo mora skrbeti, da se vrši promet v redu, kadar se pomika vojska na bojišče. Kirn, mladi korejski skaut pomaga MP Grabowskemu iz Brook-lyna pri tem poslu. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride