List 10.
Milost tičem pozimi!
Letošnja huda zima spomnila me je, kako so milo-vanja vredni tiči, naši največi dobrotniki na vrtih in polji. Povejte „Novice" svojim bravcem, da storimo saj vprihodnje, kar smo zanemarjali dosihmal.
Ostro zimo občuti vsaka živa stvar, še posebno pa siromaki. Toda razun ljudi je tudi dovelj druzih trpinov , ki so tudi našega usmiljenja toliko več vredni, ker nam skazano dobroto obilo povračujejo. Tu sem spadajo tisti tički, ki tudi čez zimo pri nas ostanejo, in taki, ki iz gozdov in hribov se o hudi zimi našim hišam približajo. Ohranimo in preživimo te nedolžne živalice; skrbimo, da ne bodo glada počepale, zlasti tiste , ki po naših vrtih, na polji in v gozdih toliko škodljivih mrčesov potrebijo. Teh neprecenljivih dobičkov še naše ljudstvo sploh ne spoznž; — zato naj vsi tisti — posebno pa naši gozdnarji in ljudski učitelji —
kteri svojo okolico podučujejo in  po izgledih prepričujejo, ljudem to dobro dopovejo.
Med mnozimi druzimi tički, ki največ škodljivih mrčesov pokončajo, je s eni ca prva; ona zasluži, da se sovražnih zalezovavcev, kar je le mogoče, varuje, in kakor čila delavka po naših vrtih, logih in gajih redi. Vsaka votlina v sadnem drevesu se da za njeno prebivanje lahko napraviti, če se le trohnina iz nje spravi in toliko razširi, da more senica skozi luknjo^v duplino smukniti, v nji gnjezditi in mlade imeti. Ce se pa zasledi v tacih duplinah voda ali obila mokrota, zavrtaj v drevo nekoliko luknjic spodej , po kterih se mokrota oceja. Kdor take prebivališča senicam na-pravlja, bo gotovo kmali gostače na svoj vrt privabil, kteri mu bodo delo s tem bogato povračevali, da mu bode vsaka taka družinica 4 milijone škodljivih mrčesov iz vrta potrebila. To število je po skušnjah potrjeno. Pa tudi po gozdih bi se imele starim in votlim drevesom prizanašati, da imajo tudi gozdni tički varne zavetja in prebivališča v njih.
Dovolimo jim zavetje in pa brambo pozimi, pa tudi, kar je moč, živeža blizo našega stanovanja!
Poskusimo jim tu in tam na dvorišči, v kaki odprti šupi ali na kakem drugem varnem kraji nekoliko zrnja, krušnih in druzih tacih drobtinic posuti, ali pa bezgovih ali jerebikovih jagod (Vogelbeeren) potresti, — kmali priteče truma gladnih živalic. Pa še veče veselje si napravimo, če jim pred okni na dvoriščni ali vrtni strani kako staro desko pribijemo, na-njo kako nizko smrečico postavimo, in z raznim zrnjem, namreč z ovsom, ogršico, konoplji, prosom in drugim zrnjem posujemo, ali pa kosčeke zrezanega mesa in krušnih drobtinic potresemo. Kosčiki slanine , klobas , bučne, orehove jedrca in solnčne rože so senicam največa sladkarija. Kakošen vriš se začne pred našimi očmi, ko so gladni tički prvo plahoto prestali. Hišni in poljski vrabci, kobilarji, Šinkovci, penože, med vsemi pa cela množica senic, malih ,. velicih se nam dobro došli v gostje napovedujejo. Ce se jim pa na diljo kaka kost dd, hrustanec ali kakošen špehov ocverek, to jim je še le veselje!
Kdor pa nima na vrtu duplenih dreves, more se-niče in druge tičke v svoj vrt privabiti in sicer, če jim tu in tam po drevesih majhne valjivnice ali gojilnice, to je, skrinjice po kakih 10 pavcev dolge in 4 široke nastavi, ki so od vseh druzih strani zama-šene in le od spredej imajo kak poldrugi pavec široko linico, skoz ktero senice lahko noter in ven smukajo, pa morajo precej visoko na drevesu postavljene biti, da babicam o sedenji na jajcih dehurji, mačke in sove nadlege ne delajo. Najboljše je, če se za valjivnice stari les jemlje, da jim ni skrinjica za strašilo in da se je tički lahko privadijo. Kdor pa take gojilnice na drevesa , skednje in druge poslopja deva, naj na to pazi, da bo luknjico vselej proti jutranji strani obrnil. Nikar ne mislite, da take tičje hišice so le izmišljena stvar, — kdor je potoval po Nemčii in Svajci, jih je opazil tisoč in tisoč!
74