itul- oth' ital8 sfc- m«8 ;ary The 3es-2 at wa8 the [go- to seli ited laif jUe seli ion go- eir ;h« aef for on- ur- ■ •■T'Vfw w. RICAN IN SPIRIT fOR€!^> IN llANGUAGC ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, SLOV€NiAN MORNING N€WSPAP€B Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164^68OX) CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 16, 1979 Rock Springs, all Ohio LETO LXXXI — Vol. LXXXI ^IZJAVA LASTNIKA AMERIŠKE DOMOVINE il ■ CP SC Dragi bralci! Z današnjo številko Ameriške Domovine prevzame uredniško odgovornost časopisa Dr. Rudolph M. Susel. Dr. Susel se je rodil v naši St. Clairski naselbini 1. 1940. Družina je takrat živela na vogalu E. 67 St. in Bliss Ave. Dr. Susel se je izšolal v Clevelandu, v Collinwood High School, potem na Heidelberg College in na Indiana Univerzi. Tam je tudi dosegel doktorat v zgodovini Vzhodne Evrope in Balkana. Bil je v službi pri univerzi Arizona State kot prof. zgodovine Vzhodne Evrope in Balkana za dobo šest let. Začel se je ukvarjati z zgodovino Slovencev v Ameriki pred dvanajstimi leti. Takrat je bil povabljen v službo pri zavodu Immigrant Archives, University of Minnesota, v Minneapolisu. Zbiral je razno gradivo za arhiv in tudi raziskoval gradivo, ki ga je imel arhiv na razpolago. Dr. Susel je ustanovni član Society for Slovene Studies, kjer je bil glavni urednik knjige Papers in Slovene Studies 1977, ki je pravkar izšla. Maja letos je bil izvoljen za člana direktorija Slovenskega starostnega doma na Neff Road. Služi kot Executive Direktor Slovensko-ameriškega kulturnega sveta, je član Primorskega kluba in Slovenian National Art Guild. Večkrat je pisal članke za angleško izdajo Ameriške Domovine. Pokojni oče dr. Suselja je bil rojen na Primorskem, v Košanski dolini, in je prišel v ZDA 1. 1921. Mati dr. Suselja se je rodila v mestu Leadville-u, v Coloradu, in je v sorodstvu z pok. slovenskim misijonarjem Buhom. Dr. Susel sam je bil v Sloveniji že desetkrat, prvič leta 1954, zadnjič pa 1977 leta. Združil je obiske k sorodnikom z raziskovanjem doktorske disertacije in iskanjem gradiva v zvezi z izseljevanjem Slovencev v Ameriko. Vsega skupaj je ’ živel" v Sloveniji nekaj manj kot dve leti. Ima veliko sorodnikov na Slovenskem, največ na Primorskem,, Notranjskem in Dolenjskem. Ker pa je dr. Susel že v Ameriki rojen, in ker se ni nikoli učil slovenščine v šolah, bo imel večje težave s prevajanjem iz angleščine v slovenščino. To velja posebno za prvo stran časopisa. Nimamo nobenega v uradu, ki je dovolj zmožen v slovenščini uredniku porpdgati finančno stanje AD pa je takšno, da diugega uslužbenca ne moremo najeti. Zaradi tega, sem se zmenil z dr. Susel jem, da bomo na prvo stran uvedli nekaj poročd in novic v angleškem jeziku. Včasih pa bo cela prva stran v slovenščini. Uvodniki, članki in drugi prispevki na notranjeh straneh časopisa bodo vsi v slovenskem jeziku. Seveda bo vse odvisno od naročnikov, če bodo pošiljali poročila in se oglašali. Urednik ie v svojem prvem uvodniku pozval k sodelovanju vse dosedanje in tudi nove dopisnike. Ce bo odziv dober, bo časopis še leta in leta izhajal. Upam, da bo tako. Čeprav sam ne obvladem slovenski jezik, čutim dolžnost storiti Vse, da bi že več kot 80 let stari časopis še dolgo izhajal in ohranjal slovensko zavest med ameriškimi slovenci. AD je sedaj edini slovenski dnevnik v ZDA m kot lastnik dobro vem, zakaj so vsi drugi že izumrli. Prepričan sem,, da nam bo Vaša slovenska in katoliška zavest nudila tisto oporo, ki je potrebna za uspešno delovanje našega časopisa v Ameriki. James V. Debevec Iskanje tujih delavcev v ZDA težavna naloga WASHINGTON, D.C. — De- izprašali, predno bi mu odobri-tavsko tajništvo se resno priza- li izdajo delavske izkaznice. ^eva najti najuspešnejši način Nekdo je k temu načrtu de-°dkrivanja nezakonitih prise- jal: “Izgleda, kot bi hoteli po-Ijencev v našo deželo, ki so za- žgati hišo, da bi dobili miš, ki se Hosleni v gospodarstvu. Sodijo, v njej skriva!” je teh ljudi skupno okoli Malo verjetno je, da bi vlada ® milijonov, torej celo nekaj ta načrt odobrila, še manj ver-od celotnega števila brez- jetno, da bi ga odobril Kongres. Poseinih. Kako te ljudi najti, ka- Vse preveč smrdi po policijski poskrbeti, da bo ta tok ustav- državi, b'en? Delavsko tajništvo ima pred Seboj načrt za izdajo posebnih 0sebnih delavskih izkaznic, brez katerih ne bi mogel nihče dobi-b redne zaposlitve. Take izkaznice bi postopno dobili vsi, ki iščejo zaposlitev. Služile bi 2a sprejem v službo, pa tudi za Pijavo za brezposelno podporo, ^a načrt je bil sprejet z močniki dvomi, nekaterim se zdi vse Preveč podoben osebnim izkaz-Picam v nekdanji fašistični Ita-P’ nacistični Nemčiji in v komunističnih državah vzhodno Evrope. Izvajanje programa naj bi stalo letno okoli 200 milijonov °iarjev ter bi združilo vse po-atke zveznih ustanov. Za ko-§ar bi ne bilo nobenih podatkov ^ skupnem sistemu, bi ga Nov rekord sovjetskih kozmonavtov MOSKVA, ZSSR. — Dva sovjetska kozmonavta, Vladimir Ljakhov in Valery Rju-min, ki obkrožujeta Zemljo v vesoljskem satelitu Saljut 6, sta postavila v soboto zvečer nov svetovni rekord. Presegla sta namreč dobo 139 dni, 14 ur in 48 minut. Prejšnji rekord sta tudi la-stovala dva ruska kozmonavta. Kdaj naj bi se vesoljci vrnili na Zemljo, ni znano. Sen. John Glenn proti SALT II W A S H I NGTON, D.C. — Sen. John Glenn je izjavil, da ne bi mogel glasovati za pogodbo SALT II, ki sta jo pretekli mesec na Dunaju podpisala predsednik Carter in sovjetski voditelj Leonid I. B režnjev. Cilj pogodbe je dober, je rekel Glenn, ampak SALT II je sedaj ugodnejši za Sovjetsko zvezo kot za ZDA in jo zato ne more podpreti. Največja skrb sen. Glenna, ki je priznan strokovnjak v teh stvareh, je njegov dvom, da imajo ZDA dovolj možnosti preveriti bodoče sovjetske raketne poskuse. Zaradi iranske revolucije so ZDA namreč izgubile postaje, potom katerih so najbolj učinkovito zasledovale sovjetske raketne poskuse. Posebno nevarna po Glen-novem mnenju je sovjetska raketa tipa SS-18. Ta raketa je že sedaj oborožena z 10 v o d i k o vimi bombami, kar SALT II tudi dopušča. Glenn trdi, da imajo Sovjeti možnost, zaradi velikosti teh raket, ta oborožiti kar s 30 vo-, dikovimi bombami, ne da bi ameriški strokovnjaki o tem pravočasno zvedeli. Navzlic temu, sen. Glenn še vedno upa, da bo lahko za SALT II glasoval. Zaenkrat pa ne ve, če bo dobil zadovoljive odgovore na njegova vprašanja glede verifikacije te pogodbe. Novo cerkev postavili v Ljubljam MOSTE, Slov. — Že pred drugo svetovno vojno so v Mostah v Ljubljani zgradili leseno cerkev sv. Družine. Sedaj je provizorij odslužil svojemu namenu in na istem mestu bo stala nova, nekoliko večja cerkev. Med gradnjo se farani zbirajo k maši v tesnih veroučnih prostorih v župnišču, kjer je vsako nedeljo 7 maš. Gradbeni stroški so veliki in se iyioščani zanašajo tudi na pomoč iz drugih župnij, že zdaj pa se zahvaljujejo dobrotnikom, ki so se že začeli oglašati s prispevki. Ce še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še dane*! Novi grobovi V dneh, ko AD ni izšla, so umrli v Clevelandu sledeči: Mildred Perme 28. junija je umrla v Euclid General bolnišnici po enoletni bolezni 65 let stara Mildred Perme (Berzin), s 291 East 232nd St., roj. Dolgan. Bila je žena Franka C., bivešga lastnika Perme Furniture, mati Patricie Lee Perme in Mrs. William (Marcia Lynne) Fuchs, stara mati Krise Patricie Fuchs, sestra Eleanor Norman, Florence Lapuh, Doris Curley in Albert Dolgan. Bila je članica AML A št. 22, American Slovene Club, Holmes Ave. Pensioners, Woodmen of the World, in Court of St. Edward Catholic Daughters of America. Pogreb je bil 1. julija iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Roberta (Euclid), nato na pokopališče Vernih duš. Družina bo hvaležna za darila v njen spomin, Slov. starostnemu domu na\Neff Road. Rosalija Zanoskar V Charity Hospital je 29. junija umrla 93 let stara Rosalija Zanoskar s 1160 E. 60 St., roj. Juchtman v Ribnici na Pohorju, vdova pok. Kri-stiana, mati Gizele, 2-krat stara mati in 1-krat prastara mati. Pogreb je bil iz Zak pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Agnes Skerbec 28. junija je umrla 62 let stara Agnes Skerbec. Bila je hčerka Franka in Marije Skerbec (oba že pok.), sestra Edwarda, Rose Steaby in Ann Saioman. Pogreb je bil iz Zak pogrebnega zavoda, v cerkev Sv. Vida, nato na pokopališče Vernih duš. Justine M. Stupar V Euclid General bolnišnici je 1. julija umrla 62 let stara Justine M. Stupar s 1565 E. 172 St., roj. Naglich v Dunloe, Pa. Žena Edwarda J'., hčerka Jacoba (pok.) in Anne Naglich, sestra Jacka Nagel in Caroline Mack, teta Jacka W. Nagel. Pokojna je bila zaposlena skozi 38 let do svoje upokojitve leta 1974 pri Lamp Division, Gen. Electric Co. Bila je članica AMLA št. 45 in SNPJ št. 614. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete, nato na pokopališče Vernih duš. (Dalje na 3. strani) CARTER OBJAVIL UKREPE Iz Clevelanda 0 VARČEVANJU ENERGIJE! in okolice WASHINGTON, D.C. — Sinoči je predsednik Jimmy Carter podal obširno poročilo o sedanji energetski krizi v ZDA. Carterjev govor je bil nenavaden za ameriškega predsednika, ker je začel v zelo pesimističnem tonu. Prebral je vrsto opomb, ki jih je prejel od raznih Amerikan-cev in ki so bili o njem dokaj kritični. Ni res, je predsednik trdil, da ne posluša opominov, ki jih prejema od ljudstva. Ni izoliran od problemov, s katerimi se borijo povprečni A-merikanci. Potem je Carter označil kot naj večjo nevarnost za Ameriko in njen demokratični politični sistem dejstvo, da smo Amerikanci izgubili upanje v bodočnost. Prvič v ameriški zgodovini se je namreč zgodilo, da ima večina Amerikan-cev občutek, da bo naslednja petletna doba slabša zanj, kot je bila prejšnja. Zakoni in drugi zunanji ukrepi ne morejo premostiti ta pesimizem, je rekel Carter. Kot posamezniki in kot družba v celoti se moramo zavedati, da se bo ta nevarnost dala rešiti samo preko naše lastne moči. Novi ukrepi V drugem delu govora, ki je' trajal približno 25 minut, je Carter omenil razne ukrepe, ki jih bo predložil Kongresu v razpravo. Glavna točka je bila njegova obljuba, da ZDA ne bodo nikoli več u-važale večjo količino surovega olja, kot je bilo uvoženo 1. 1977. Takoj po govoru so nekateri opazovalci povedali, da bodo ZDA že letos uvozile manj olja kot v letu 1977. To zaradi iranske revolucije in zaradi odločitve naftnih držav, da bodo svoje zaloge počasneje izkoriščale. Primanjkljaj, ki bo nastal Druga goriva Namesto olja, ki ga moramo uvažati za izredno visoko ceno, je Carter poudaril, se moramo vsaj v nekaterih primerih nasloniti na druga goriva. Tu pridejo v poštev premog, plin in razna umetna goriva. V ZDA imamo dovolj premoga, npr. za 200 ali celo več let. Da bi se elektrarne, tovarne in drugi večji porabniki olja zatekali k premogu, bo Carter predlagal razne davčne ugodnosti. Carter ni pozabil povedati, da bo borba težka in draga. Vsak posameznik bo moral biti bolj previden pri uporabi energije, istočasno ko bo moral več plačati za manj energije. Ko je končal svoj zelo resen govor, je Carter izrazil prepričanje, da bomo premagali vse težave v tej energetski vojni. Obljubil je, da se bo boril za svoj program do ko^-ca. Pereče vprašanje je, kakšna bo reakcija Kongresa Carterju. Pred dvemi leti je Carter predložil sličen program in ga je Kongres skoraj v celoti odklonil. Takrat pa niso bile dolge kolone avtomobilov pred bencinskimi črpalkami in cena galona bencina ni bila 1 dolar. Elektronska naprava za varčevanje energije Naj večja ameriška naftna družba “Exxon” je sporočila, da ji je uspelo skonstruirati elektronsko napravo, ki omogoča velike prihranke energije e-lektričnih motorjev. Naprava, ki se ji pravi “sintetizator izmeničnega toka, lahko zmanjša njegovo potrošnjo za 'polovico s tem, da učinkovito nadzira hitrost velikih električnih motorjev. Sporočilo pri- zaradi omejitve uvoza olja, je naša podatek, da bi z uporabo Carter pojasnil, bomo krili teh sintetizatorjev do leta 1990 deloma z varčevanjem in de- prihranili 6% današnje potroš-loma s povečano domačo pro- nje nafte v Združenih državah, izvodnjo te surovine. Carter- ° jev energetski program pred- Tolovaji V New Yorku videva, da bomo do leta 1990 V največjem ameriškem me-celo zmanjšali uvoz tujega stu se število prestopkov neza-olja .za do 3 milijonov sodov držno veča. Po podatkih mestna dan. Ameriški zunanje- ne policije je bilo v prvih treh trgovinski primanjkljaj bi bil mesecih letos število prestop-zmanjšah za kakih 30 bili j o- kov za 7.3% večje kot v ena- ■ nov dolarjev letno. kem obdobju lani. Beseda o Slovenski izseljeniški matici ‘Katoliški glas” je objavil zanimiv Slov. iz- Čte se zgodi nesreča, vam ne more nihče, pomagati, če se niste držali prometnih predpisovl Goriški 28. junija članek o delovanju seljeniške matice, ki ga je napisal K. H. Zaradi poučnosti našim bralcem ga posredujemo tu. * Koncem preteklega meseca je bil v Ljubljani občni zbor Slovenske izseljeniške matice. Ob tej priložnosti so bila podana številna poročila, pregledano delo te ustanove in pa izvoljen nov odbor. Za predsednika so izvolili Staneta Kolmana, ki je hkrati predsednik Komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi. Izvolitev novega predsednika gotovo ni bila naključna, temveč so imeli pred očmi dejstvo, da v tujini deluje med izseljenci večje šte- vilo duhovnikov, s katerimi niso odnosi Matice najboljši. Morda želijo, da bi se izboljšali. Če je ta želja resnična, potem izboljšanje ne za visi od duhovnikov med izseljenci, temveč od Matice oz. od oblasti v Sloveniji. Ti bi morali spremeniti odnos do duhovnikov v i z s e 1 j e n s tvu. Predvsem je razlikovanje med duhovniki “emigranti” in duhovniki iz domovine nekaj nedopustnega. Ali pomeni to razlikovanje, da so duhovniki iz domovine, ki so prišli med izseljence v zadnjih letih, “režimski duhovniki”? Slovenske oblasti vzbujajo tak sum, ko delajo razliko med izseljenskimi duhovniki, kot je bilo slišati na občnem zibom Matice v Ljub- je slišati tudi samimi. To bi Ijani in kot med izseljenci bil najgrši madež na izseljenskih duhovnikih, pred katerim je treba slovenske duhovnike v tujini z vso silo varovati. Druga točka je očitanje “klerikalizma” raznim emigrantskim duhovnikom. Ti so prišli med slovenske ljudi v tujini v najtežjih časih po vojni in ostali med njimi v najtežjih pogojih. Videl sem, kako divje življenje živijo nekateri, sami, brez lastnega gospodinjstva, večno na poti, brez reda, brez počitka, vedno vsem na uslugo. In čemu? Zato, da bolnim rojakom prinašajo Kristusa v sv. popotnici, otrokom pri prvem sv. obhajilu; da oznanjajo Kristusa pri nedeljskih ma- šah, ki jih imajo desetine kilometrov narazen; da učijo verouk otroke in odrasle; da jih učijo tudi materino besedo in da jim hranijo spomin na domovino. Potem je tu še skrb za socialne potrebe naših ljudi. Posebno prvih 20 let so bili največkrat izseljenski duhovniki edini, ki so se brigali za slovenske ludi v e-migraciji. Ali bo kdo zbral in opisal vse to, kar so takrat naredili slovenski duhovniki za slovenske izseljence pod vodstvom škofa Rožmana? In za vse to delo, žrtev in trud morajo sedaj požirati o-čitek, da uganjajo “klerikalizem”. To jim očitajo tisti, ki so za vsak svoj korak plača-ni. (Dalje prihodnjič) Obisk iz Ljubljane— Iz Ljubljane je prišla na kratek obisk ga. Anica Benet s hčerko Jano. Nahaja se v Brunswick, Ohio pri svoji sestri Mimici Vegel in njeni družini. Želimo njima prijetno bivanje med sorodniki in prijatelji. Izlet v Toronto— Štajerski klub bo imel izlet v ’"oronto. Skupina bo odšla iz Clevelanda v soboto, 11. avgusta, in se bo vrnila že drugi dan, v nedeljo. Člani Štajerskega kluba in tudi drugi zainteresirani naj za rezervacije in druge podrobnosti pokličejo tel. 951-0501. Začasno zaprta— Zaradi vsakoletnih poletnih počitnic bo znana Nosanova pekarna na 6413 St. Clair Ave. zaprta od torka, 17. julija, do torka, 14. avgusta. Pozdrave s Koroške— Preko aD na karti Žvabelka na Koroškem pošiljajo najlepše pozdrave vsem bralcem z lepe Koroške, zelene Štajerske in prelepih Slovenskih Igoric (na Štajerskem) Ivan Lavrih, Vinko Zaletel, Jožef Godina in Frank Mlinar. Pozdrave iz Kanade— Naj lepše pozdrave Ameriški Domovini pošiljajo iz Quebeca Frances Novak, Anne Zak, Jennie Feme in Frances Macerol. Odredba pošte— Pošta je sporočila, da od 15. julija naprej ne bo sprejela ovitke ali kuverte, ki imajo obseg manjši od 3% x 5 inčev. Pazite, ker nekatere trgovine še prodajajo te sedaj premajhne kuverte! Piknik Slovenske šole— Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi piknik v nedeljo, 29. julija, na Slovenski pristavi. Novi kaplan — Te dni bo nastopal službo pri sv. Vidu novi kaplan Janez Kumše. Dobrodošel med nami! Zbor iz Slovenije— Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice bo gostoval v Clevelandu in okolici od 12. do 26. septembra letos. Zbor bo imel več nastopov, med njimi koncerti v Slov. narodnem domu na St. Clair v nedeljo, 16. septembra, in v Slov. delavskem domu na Waterloo v soboto, 22. septembra. Vstopnice bodo kmalu na razpolago. Glasbena Matica in Jadran bosta sponzorja tega gostovanja. Pričakujejo 30 pevcev. ------o----- Richard M. Nixon obiskal šaha Pahlevija MEXICO CITY, Meks. — Pretekli teden je bivši ameriški predsednik Richard M. Nixon šel na obisk k svojemu staremu prijatelju, bivšemu iranskemu šahu Pahleviju. Prvič sta se srečala pred 25 leti, ko je bil Nixon Eisen-howerjev podpredsednik. Šah živi sedaj v Cuernavaci, v Mehiki, z družino. Po enodnevnem sestanku s šahom je Nixon izjavil, da imajo Amerikanci dolžnost stati ob strani takih prijateljev ZDA, kot sta šah Pahlevi in tudi predsednik Nikaragve, Ana-staz Somoza. AMERIŠKA DQMQVTNA-, JULY 16, 1979 AJV1ERISKA DOMOVINA (ISSN 0164-68QX)_________^ Jame* V. Debevec — Owner, Publisher Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two weska In July V spomin g. Romanu Malavašiču (Ob prvi obletnici smrti) NAROČNINA: Združene države: ^28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 ra 8 mesec« Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $15.00 na leto . SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 tor 3 month* Canada and Foreign Countries: h -1 if $46.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FBI DAY S ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio <^|ggggK>83 No. 77 Mon., July 16, 1979 Nov začetek in novo vodstvo pri Ameriški Domovini Po štirinajstdnevnem odmoru zaradi prepotrebnih vsakoletnih počitnic osobja Ameriške Domovine časopis spet izhaja. Torej ni umrl med počitnicami! Njena oblika je malo spremenjena in ima novo uredniško vodstvo. Z današnjo številko AD namreč prevzame odgovornost urednika za slovenski del časopisa Dr. Rudolph M. Susel. James' Debevec, ki je lastnik American Home Publishing Company, ostane kot urednik angleškega dela Ameriške Domovine in obenem postane urednik angleškega dela Amerikanskega Slovenca. Gospod Vinko Lipovec, marljivi urednik AD od leta 1952 do danes, bo obdržal mesto slovenskega urednika Glasa ADZ. Naša srčna želja je, da nam bo še vedno ob strani z nasveti in peresom. Isto upamo tudi od vseh dosedanjih sodelavcev lista. Istočasno pa, kot je že večkrat poročal g. Lipovec, vabimo k sodelovanju nove dopisnike. Rabimo posameznike, ki so nam pripravljeni vporočati o dogajanjih v njihovih slovenskih naselbinah po Ameriki in Kanadi. Takšna poročila bogatijo naš časopis z izvirnimi in zanimivimi dogajanji slovenskega življenja. * * * Skozi dolga desetletja je bila Ameriška Domovina znana kot katoliški časopis. Takšna bo tudi ostala. Urednik ne bo dopustil napadov na katoliško vero. Nasprotno. Članki in dopisi o katoliški veri in posebno o delovanju slovenskih narodnih župnij in o raznih slovenskih katoliških organizacijah so nad vse dobrodošli in bodo imeli prednost. V tem prvem uvodniku ne morem podrobno opisati svoje načrte za AD in tudi ne morem opisati ali definirati osebna mišljenja glede političnih vprašanj današnje Slovenije L Jugoslavije. Naj le to omenim, da bom zvesto sledu načelomAD, ki so javno začrtana v naslovu: American in Spirit—Foreign in Language Only. Moje stališče bo bralcem kaj kmalu jasno in razvidno iz vsebine Ameriške Domovine. Moja srčna želja je, obdržati časopis v čimbolj slovenski obliki. Ameriška Domovina ni uradno glasilo nobene jednote ali zveze. Tudi ni uradno ali neuradno glasilo nobene politične stranke ali skupine. V tem smislu je neodvisna in neocfvisna bo ostala. Zagovarjala in branila bo ideale politične demokracije. Zagovarjala in branila bo katoliško vero. Sedanja vlada v Sloveniji in seveda tudi v Jugoslaviji ni demokratična. To vsi vemo, čeprav nekateri med nami trdijo, da to ni njihova zadeva, ker pač Slovenija ni več, ali pa nikoli ni bila njihova domovina. Ameriška Domovina ni nikoli hvalila komunistični režim v Sloveniji in ga ne bo začela sedaj. Objavljala pa bo vesti iz Slovenije, ki so splošnega zanimanja. Strinjam se z mišljenjem onih, ki pričakujejo važne spremembe v Sloveniji in Jugoslaviji po smrti Tita. Zato je primerno, da smo o tem čimbolj obveščeni. .Ameriška Domovina hoče biti časopis v ameriškem smislu besede. Poročala bo o vsem, kar spada v življenje ameriških in kanadskih Slovencev. Ko bodo gostovale med namj kulturne in tudi druge skupine iz Slovenije, bomo o' tem primerno poročali. Javili bomo, kdaj m kje. bo koncert ali prireditev, kje se dobe vstopnice in koliko stanejo, kakšen bo program, katera organizacija ga sponzorira itd. Naj bralci sami odločajo, ah naj se udeležijo prireditve ali ne. AD ne bo skušala odločati, kam naj gredo, ne bo prevzela mesto cenzorja. $ Bralci bodo kmalu uvideli, ali bo urednik držal be-: sedo ali ne. Rudolph M. Susel Franc in Marija Končan umorjena. LAKE PANASOFFKEE, Fla. — Dne 11. junija 1978 se je končalo zemeljsko potovanje župnika g. Romana Malavašiča, župnika pri Sv. Jožefu v Jolietu, Illinois. Če bi g. Roman mogel govoriti, bi s svojim skrivnostnim nasmehom pokazal, da mu ni za ni-kake spomine in naj nihče o tem ne piše. A on ne more preprečiti par besed, napisanih v njegov spomin zaradi resnice o Št. Joštu in njegovem življenju. G. Roman je bil rojen 13. avgusta 1915 v Možinatovi hiši (tako se je pri hiši reklo) v Potoku pri Št. Joštu nad Vrhniko. Po posvečenju za duhovnika 29. junija 1941 je bil še eno leto v semenišču, kjer je junija 1942 končal svoje študije. Takrat je bila Slovenija razdeljena na dva dela — Gorenjska, Štajerska in del Dolenjske so imeli zasedeno Nemci, drugi del pa Italijani. Ena podružnica šentjoške fare je bila pod Nemčijo, drugi del fare pod Italijo. Ne daleč od Možina-tove hiše je bila meja med Nemčijo in Italijo. Iz župnišča si videl preko Suhega Dola na gorenjsko stran zasedeno po Nemcih. Že 1941 in še bolj 1942 spomladi so razni propagator ji delali razpoloženje za Osvobodilno Frpnto komunizma. Tudi v Št. Jošt so prihajali vabit. Na komunističnem mitingu v soboto, 18. aprila 1942 (g. Roman ni bil navzoč, bil je še v semenišču) so nas neznanci poučevali, da ni nika-ke priviligirane stranke ali skupine, vsi smo edini za en cilj: svoboda naroda. Revolver na mizi in puške na ramenih organizatorjev so bile dokaz, da imajo komunisti — skriti pod vabljivo firmo OF — prav. Kdor je proti, je izdajalec. Pred julijem 1942 so komunisti pomorili ; že mnogo ljudi v Ljubljani in;deželi.—• izobražence, študente, kmečke ljudi, duhovnike; v Horjulu, ki je sosednja fara Št. Joštu, so junija umorili župana Bastiča in ženo. Od 25. junija 1942 do začetka septembra 1942 je bil g. Roman Malavašič edini duhovnik v Št. Joštu. Podpisani sem bil tiste mesece v) Ljubljani, ne v Št. Joštu. Ko so fantje in možje zagrabili za orožje 1-7. julija 1942 in s tem ustanovili prvo vaško stražo v Sloveniji z namenom braniti sebe in družine proti komunistom, g. Malavašič o pripravah vaške straže ni prav ničesar vedel. Zvedel je, ko je videl fante oborožene. Podpisani sploh nisem vedel, da so fantje zgrabili za orožje, dokler mi niso o tem več dni kasneje — morda dva tedna — povedali šentjoški ljudje, ki so prišli v Ljubljano. Z ustanovitvijo vaške straže je bil Št. Jošt od komunističnega vodstva obsojen na smrt Komunisti so hoteli v kali zadušiti vsak odpor. Že 24. julija zvečer je prišlo par sto oboroženih komunistov u-ničit Št. Jošt, za pouk vsem in vsakemu, ki bi hotel nasprotovati komunističnim načrtom. A par sto komunistov ni moglo streti male skupine 35 borcev. Nihče od šentjo-ških borcev ni bil ranjen. Tega poraza komunisti še danes ne morejo pozabiti. Po tem dogodku so komunisti, ki so poklali, postrelili, zažigali ljudi drugje, začeli moriti tudi v Št. Joštu. Z dejanji so pokazali, kaj je pravi komunist'v praksi: nasilje, moritve, požigi. V družini g. Romana Malavašiča so komunisti 31. julija 1942 vzeli 8 ljudi: dve sestri g. Romana, svaka Jakoba Šubica in 5 drugih kmečkih ljudi, ki so tisti dan pomagali pri kmečkem delu. Pri sosedu so odpeljali očeta Šelovsa, ki je pustil deset otrok in ženo. Pri Možinatovih (Malavašič) je ostala mati g. Romana in štirje otroci Romanove sestre (najstarejši 6 let, najmlajši 7 tednov). Če bi bil g. - Roman tisti čas doma v hiši, bi gotovo vzeli tudi njega in ga umorili. Vse 9 ljudi so komunisti pomorili in pokopali'v skrit grob. Tiste čase nihče ni bil va- ren življenja. V začetku avgusta so pri Jesenovcu in Bradešku umorili oba očeta in obe materi, zažgali obe hiši. V goreči hiši je zgorela majhna deklica. Družine Šubic, Jesenovec, Bradeško so pustile deset malih otrok, katerih naj starejši ni bil niti deset let, dva sta bila stara pa 7 tednov. V Butanj evi so vpričo otrok in žene v hiši ustrelili gospodarja Demšarja, v drugi hiši mladega moža-mežnarja. Demšar je zapustil pet otrok — tri v ljudski šoli, dve premlada za šolo. Dne 14. oktobra je komunist-domačin ustrelil v Butanj evi Starke-ževega —f Končana Franceta in sestro Micko, ko je družina kopala krompir na njivi. Poleg pomorjenih kmečkih ljudi je bilo požganih od komunistov mnogo hiš in gospodarskih poslopij. To je komunizem v praksi! G. Roman Malavašič je bil edini duhovnik tiste grozne mesece v Št. Joštu. Nosil je težo gorja. Tolažil mater, sorodnike, sosede, farane. Prenašal težke križe, ki so bili težki zanj in težki za farane. V njegov spomin je bilo treba to napisati. Sam o teh stvareh — kolikor je meni znano — ni nikdar govoril. Komunistične o b d o 1 žitve v Sajetovi knjigi o ovaduštvu so laži, ki si- jih more le satanizem komunistov izmisliti. V spomin g. Romanu je vredno omeniti tudi njegovo svetniško mater. Sama je o-stala s štirimi malimi vnuki ob požgani domačiji. Bila je tiha žena, mirno je nosila, molila, trpela, nič spraševala, zakaj je Bog dopustil te grozne križe; vnuke je učila, da sta mama in ata v nebesih; nič ni sejala sovraštva v srcih malih otrok do morilcev njihovih staršev. Romanova mati kot premnoge druge slovenske matere tistih groznih časov so naše svetnice, ki so nosile bremena, znana bolj Bogu kot ljudem. Nihče ni vedel, kje so morilci zakopali devet nedolžnih žrtev. Razno iskanje po gozdovih nad Podlipo je bilo brezuspešno. V začetku novembra je neko dekle iskalo gobe in prav po naključju videlo na skritem kraju svežo zemljo. Tam smo v soboto, 7. nov. 1942 našli grob z devet trupli. Vsak je imel znake pretepanja in streljanja. Na vrhu je bilo truplo Romanove sestre Albine. Tako je morala ona gledati trpljenje drugih žrtev, pred no so komunisti tudi njej s pretepanjem in strelom končali mlado življenje. Drugi dan — bila je nedelja— je bil pogreb. G. Roman je bil takrat v službi v Ljubljani. Za današnje razmere skoraj nerazumljivo, zakaj ni prišel na pogreb svojih dragih. A kdor se spominja tistih groznih časov, ve, da ni bilo možno obvestiti g. Romana, da smo našli trupla pomorjenih. Razdalja med Ljubljano in Št. Joštom je manj kot 20 milj. Nobene zveze ni bilo. Nihče ni upal na pot, ker bi bil lahko na poti ustreljen. V en grob smo položili dve Romanovi sestri, Marjano in Albino, svaka Jakoba ter 16-iet-no Francko. Romanova mati je mirno stala ob grobu, gledala, bila brez besed. Po pogrebu mi je rekla: “Nisem mislila, da bom preživela ta dan, a hvala Bogu, ni bilo prehudo.” Močna žena, ki jo je trdna vera v Boga in Mater Marijo držala pokonci in podpirala v vseh groznih križih. Bog ve, koliko je bilo podobnih mater tiste čase po trpeči, z nedolžno krvjo prepojeni slovenski zemlji. G. Roman o teh dogqdkih ni govoril. Sam zase je ohranjal spomine, prepuščal sod- bo Bogu, kateremu nihče — tudi morilci šentjoških žrtev — ne bo ušel. Prav pa je, da je to napisano v spomin sedaj rajnega g. Romana. V nekem pismu, ki sem ga nedavno prejel, je tale misel: Št. Jošt še sedaj nima dobrega imena pri komunistih. Gotovo! še sedaj ne morejo pozabiti, da so ljudje po tistih grapah, dolinah, naseljih že v začetku točno poznali, kaj se je skrivalo pod firmo OF. Naj naivneži in zaslepljenci pod vplivom komunistične propagande govore, kar hočejo. Zgodovine ne moreš izbrisati. Dejstva ostanejo, če je komu prav ali neprav. Nobena taji-tev ne more izbrisati zgodovinskih dejstev. Sajetova knjiga Belogardizem (imam le prvo izdajo; tretje menda niso upali izdati, ker še komunisti 'ne verjamejo Saje-tu) ima pri obravnavanju dogodkov v Št. Joštu več laži kot resnice. Pred par leti je nekdo pisal1 v ljubljanskem listu nekako-zgodovino Št. Jošta. Na mitingu aprila 1942 so nas poučevali, da ni pri borbi za ŠVpbo-do nikake komunistične nad-J vlade; v listu pa po . 30 letih J pove, da je bil. n,amen tistegai sestanka pridobiti ljudi zafj komunistično OF. Ko govoril o žrtvah v Št. Joštu, tista i “zgodovina” omenja le 6 lju-& di, ki so jih Italijani v Št. Jo-M štu u s t r el ili. Komunistični! zgodovinar pa nič ne omenja! 123 Šentjoščanov — mož, ma-|( ter, deklet, fantov, otrok, ki A so jih komunisti poklali, po-i strelih, zažgali. Večina po-S mor j enih je še sedaj zakopa-i na v uradno prepovedaneml grobu v Kočevskem Rogu. Sa-| mo iz Snopkove družine je bi-| lo pomorjenih pet sinov. Ko-| munisti so v tej mali fari, ki | je štela približno 900 ljudi, f pomorili 13 odsotkov. r ' i Prvi korak do sprave na -i slovenski, s krvjo prepojeni zemlji je priznanje resnice. Komunisti — tako povejte konzulom, podkonzulom in drugim komunističnim propagator jem — naj priznajo resnico. Zgodovine nihče ne mo re zbrisati, naj bo vesela ali trpka. Laži, ki jih trobijo komunisti že preko 30 let po radiu, TV, knjigah, proslavah, šolah, ne morejo in ne bodo mogle nadomestiti resnice. Te dni beremo, poslušamo o papežu Janezu Pavlu II. hv njegovem obisku na rodni zemlji. TV napovedovalec je pribil: Nobeno preganjanje, nobena tiranija, noben državni aparat in finančna moč, TV, radio, protiverski tisk in pouk v šolah, vsa nasilnost in prelita kri z vsemi ječami preko 30-letne komunistične nadvlade niso mogli uničiti vere v srcih milijonov Poljakov. Ob milijonskih množicah, ki so prostovoljno pozdravljale papeža v Mehiki in te dni v Poljski, se človek spomni na sarkastično izjavo naj večjega kom u.nističnega kriminalca — učitelja tudi slovenskih morilcev — Stalina, ki je s prezirom spraševal: Koliko divizij pa ima papež? Nobena komunistična proslava ni mogla in ne more niti s puškami pritegniti toliko milijonov, kot jih vidimo pri sprejemih papeža, ki nima nobene divizije. Trpljenje slovenskih mater in očetov, nedolžno prelita kri deset in deset tisočev je žlahtno seme bodočih katoličanov na slovenski zemlji. Že stoletja ’ star pregovor: Kri mučencev je seme novih kristjanov je veljaven tudi za mali, tako preskušeni slovenski narod. Jože Cvelbar Iz življenja Sioveneev v MHwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Večkrat sem prejšnji mesec že prijel za pero, da bi napisal kaj novic iz našega življenja tu, pa ga prav tolikokrat tudi odložil. Sam ne vem, ali je to lenoba ali staranje, morda pa oboje. Tako je zdrsnil mirno cel maj in lep del junija. Zaradi kronike bom vseeno omenil dogodke, ki so šli mimo. — V soboto, 5. maja, je milwauška univerza (UWM) priredila poseben s i m p o zij srednje-evropskih e t n i č nih grup. Med drugimi so bili zastopani tudi j u g o s lovanski narodi Slovenci, Hrvati i11 Srbi. O kulturnem, verskem in tehničnem, pa tudi fizičnem doprinosu več kot stolet- , nega dotoka naših ljudi Ameriki je govoril profesor soci-. ologije in Antropologije nd Kent State University dr. Edi: Gobec;. V pol ure odmerjenem času je omenil pomembne velike može, ki so v času od prvih naseljencev pa do danes doprinesli svoj delež, ki se blesti kakor kamen v mozaiku mogočne države Amerike. Navzoči, ki so z velikim zanimanjem sledili govoru, s0 ga pozdravili z močnim aplavzom. Po predavanju se je dr. Gobec zadržal v družbi svojih prijateljev in starih znancev še iz taboriščnih lel (DPC) v Italiji. Drugi dan se je (dr. Gobec) oglasil še prl Sv. Janezu, prisostvoval slovenski maši in pohvalil cerkvene pevce, popoldne pa je obiskal tudi Triglav park, kjer je srečal nekaj naših slovenskih ljudi. Dr. Gobcu sm° hvaležni za zanimivo predavanje in prijazen obisk! ❖ V nedeljo, 20. maja, je društvo Triglav v svojem Parku počastilo matere s skromnim sporedom na terasi pred Domom. Navzoče matere je P°' zdravil sam predsednik KaJ Dovnik, spored pa je vodilu Mary Cof felt, ki je tudi sarna pozdravila matere. Cankarjevo črtico “Mater je zatajil'- ie zelo občuteno prebral Vlad0 Kralj. Marsikomu so stopil0 solze v oči. Nato so bile pe^e litanije Matere božje preC* kapelo sv. Cirila in Metoda, kjer so pevci in navzoči zape' li še več lepih Marijinih Pe‘ smi. Vsi so bili po končanem sporedu povabljeni na prigP' zek, pecivo in kavo. se Z materinsko proslavo nekako uradno odpro vrath Parka vsem nadaljnim pi'ire' ditvam in piknikom, predvidenim za poletno sezono. v prijetno, hladno senco odei Park pa bo tudi ljudem v Pf^ jeten oddih in razvedrilo. Spominski dan 28. maja, U smo ga pričeli s sv. mašo °h 11. pred kapelo, je bil krasnem vremenu tudi tem0 primerno lepo obiskan. F11" hovni vodja društva p. Beu0 Korbič, ki je maševal, je ime ob spominu na vse, ki so ua svoja življenja v boju za sve bodo, temu primeren in zd0 lep govor. Petje med mašo ) vodila ga. Mara Kolman. 1 0 maši je sledila žalostinka, vor Franja Mejača, ki je , zbranih besedah spominF na tiste prežalostne dneve bo ja za pravico in končno m1 dneve izdaje in predaje v trinju. Odlomek iz “Čruc maše” je bral F. Rozina, ko F sledila žalostinka in branska himna. Po spore ll je bilo servirano kosilo, pa prijateljski razgovor in ho mače razvedrilo. < -j Prvi Triglavski piknik junija, ki je bil ob krasnem vremenu zelo lepo obiskom (Dalje na 3. strani) ^ KwmMA DOMOftn*,'" july ib, i97.g a^««nii—ifcMOTICir^ilT-Mil' MII l llTlltf—l«ll-T» li»l IW— —lir IJ« !■ Hi ——IWIHI ir« lHI—llm- Maple Heights. asesmenta — pri vsem tem je elan upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. oktobra, 16. decembra 1979 v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. Konvenčna delegata Carole A. Czeek, Frank Plut; namestnika Louis Sile, Tony Meklan. Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico Louis. Mrhar, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in. Frances Modic, za Slo-Plut in Frances Modic, za slov. na-rodni ‘dom Frank Plut, za Slovenski dom r.a Recher Ave. Frances Modic. COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 A DZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik Ln blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Stefi Kon- cilja, Alice Grose!, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. DR. RRALJtCA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agncs /.agar o< >d predsednica Ann Perko, tajnica Alice Arko, 3562 7540. blagajničarka zapisnikarica Mary zornice: Josephine Prosen, Mary Sever, vsako tretjo nedeljo v i :30 pop. 80 St. E. 80 St., 341-Agnes Žagar, Prosen, nad-Winter, Mary Seje so mesecu ob v Slov. nar. domu na E. 0992; blagajničarka Josephine Jevec, zapisnikarica Deborah J. Cek, nadzorniki: Frank Drobnich, Helen Troha, Frances Prijatel. Zastopnika za Federacijo: Anna Debeljak in Josephine Jevec. Zdravniki vsi slo-Jeric, venšM. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, pod- DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Sile, tajnica Cer v Slovenskem društvenem domu nik Charles Winter Jr. - Skupno sv-obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši - Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani- Pevska društva GLASBENA MATICA The Officers are: President — Olga Klancher 1st Vice President — Catherine Hopkins 2nd Vice President — Frank Bradach Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143 Treasurer — Josephine Bradach A ditors — Carolyn Budan, Sheldon Hopkins; John Vatovec Wardrobe — Marie Shaver, Mary B a t is Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt Stage — Joseph Novak, William Mehaffey Publicity Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Ave. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik — John Poznik Podpredsednik — Joseph Penko Blagajnik — Don Mausser Tajnik — Rudy Ivančič Nadzorniki — John Žnidarčič, Joe Sezun, Charles Terček Knjižničar — Richard Sterle Pevovodja — John Rigler Vaje so vsak torek ob U. uri tve- mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške Takoj obstane in ga prične o- oodnore na teden, če je član bolan dr. F. Jelernic. Seje so vsak — Seje se vrše vsako drugo nedeljo predsednica Nettie Malnar, tajnica v mesecu ob 2. uri sobi sv. Kristine. pop. v šolski gledovati pozorneje. “To si ti, Premisi? — Kje si se vzel?” ‘Grem vam pomagat?” “Ti — nam?” “Tako je, vojvoda!” Nato ni bilo slišati nobene oei dni ali več. ghu pristopite ’ renca. Rojaki v Newbur-r društvo sv Dov- Jennie Suvak, 4208 Eluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277. blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; častna predsednica Josephine Mulh, predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; taj-besede več. Vriskanje množic, niča Josephine Winter, 3555 E. 80 pozdravljajočih Niklota s sve- st-: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nad- IMENIK DRUŠTVA KRISTUS KRALJ ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja: Rev. Jože Božnai R^ljicrTnmnijrMihevc." Mla-Predsedmca: Angela Lube, tel 391-5344 Podpredsednica: Mary Noggy tim praporom, bi bilo prevpilo tudi morske valove, in če bi. tudi divjali v najbes-nejši nevihti. In Bodrci so bili veseli, če so se mogli vsaj z rokami dotakniti vojvodine-ga konja. Že ježa je bila čisto podobna Zmagoslavnemu sprevodu. In vendar so šele odhajali na bojno polje. Niklotovo oko se zdaj lesketa v svitu, katerega ni mogoče 'popisati. Staremu knezu se zdi, da toliko moči, toliko svežosti in toliko navdušenja ni vladalo med ljudstvom niti tedaj pred tridesetimi leti, ko se je tudi vse dvigalo na boj in ko še nikomur ni prišlo na misel, da pridejo ob življenje naj plemenitejši junaki, da izgineta iz badrske dežele tudi oba vojvodska brata, poslednji up obupno se branečega naroda, da o eneln živa duša več ne sliši in da se o drugem raznaša bajka, da so ga dobili v roke Sak-sonci, ga umorili na grozen načilf, njegovo glavo odrezali od trupla in jo kot znamenje dinske aktivnosti’ Ncitie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair T Tajnl£:, Frank sega, 2918 Emerald Ave. _ Za preiskavo novega 51an. Lakes Blvd., Willoughby Hills, O. t ■ , ^ ^ zdravnikf 44092 tel. 944-0020 stva vsi slovenski zdravniki.________ Blagajničarka: Jean Gercar, tel. DRUŠTVO 946-6219 Zapisnikarica: Mary šemen Športni referent: Ray Zak 526-3344 zornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances uindich in Alice Arko; za S.N.D. ns Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti. Rd. Zapisnikar Frank A. Turek. ShepTt h£S, ££"■ Dr“ T-ij, ‘°™ "Z- mouth Ave., ob 7:30 zvečer. Zastopnice za Slov. Nard. Dom E. 80 St. Antonia Stokar in Jennie DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše srnrtninske certificate od $1,000 do $15,000; V mladinski oddelek se sprejema otroke od fojstva pa do 15 leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Edward Pevec, preds. Frances Ntmanich, podpreds. Anna Zakrajšek, tajnica Mary Ann, Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH Tel. 531-4556. Blagajničarka Mary Hochevar; Zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Frances Macerol, Josephine Gorencic in Mary Palčič. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske m mladin. aktivnosti Frances Niemanich, Za- NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpred-tel.: sednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik. Frances Stefe, 1482 Dille Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lillian Hlabše in Eva Verderber Zastopnica za klub v SND in delniških sej: Angela Lube zboruje vsako trejo nedeljo v me- Zdravniki: Vsi slovenski in dru- seču marcu, juniju, septembru in žinski. decembru na domu tajnika, 1482 _ a Seje se vršijo vsako drugo nede- Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo * l!"e ^ Ijo v mesecu ob 2 uri v SND 6409 vsi zdravniki, priznani od ADZ. ;slov’ St. Clair Ave. staro poslopje soba ---------——-------;-----—-------- št. i. Novi Dom #7 ADZ Pobiranje asesmenta: Pol ure Predsednik Anton Švigelj, pod- pred sejo in takoj po seji. Poleg predsednik Janez Žnidaršič, tajnik itega še pol-letno in sicer na 25. in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. januarja in 25. julija v SND 6409 ?4 St.. Cleveland, O. 44103, telefon St. Clair Ave. vhod spredaj spodnja 431-7472, zapisnikarica Jennie Lov-dvorana. ko, nadzorniki: Joseph Gabrič, Društvo sprejma nove člane od Mary Živoder, Gabriel Mazi. rojstva pa do 60 leta starosti. Nu- Seje so vsako prvo nedeljo v medimo vam mnogovrstno zavarovanje seču ob 10. dopoldne v starem po-in to pod najbolj ugodnimi pogoji, slopju Slovenskega narodnega do-2!a podrobnosti se brezobvezno in ma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo z zaupanjem obrnite na tajnika nudi članom življenjsko in bolniško in blagajničarka Catherine Tominc, 1011 E. .72 St, 391-0282; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Julia Gerchar in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravnikL Seja se ■vrši vsaki prvi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsednica: Antonia Stokar Podpredsednica: Christine Szendel Tajnica: Jennie Pugely, 107724 Plymouth Ave., Garfield Hts., OH 44125 — Tele. 587-4230. Blagajničarka: Jo J. Lea Zapisnikarica: Jennie Pugely Predsednica nadzornega odbora: Christine Szendel 1. nad. Virginia Hartman 2. nad. Theodore Szendel Zdravniki: Vsi priznani M. D. zdravniki Seje se vrše vsaki tretji mesec. Nard. Dom na Stanley Ave., Maple Hts., Antonia Stokar Ameriška bratska zveza društva. zavarovanje, pa tudi vse ugodnosti organizacije ADZ. ostale Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. ID SŽZ Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Žagar Tajnica in Blagajnica, Sophie Magayna, 315 E. 284 St., Willowick Vsi slovenski zdravniki. Seje so stopnice^"za Ohio KSKJ Federacijo: °hi0 44094 Tel’ 943-0645. ysak0 drugo nedeljo v mesecu ob Zapismkarca, Terezia Ferraccioli DSO pop. v Slov. domu na Holmes Nadrodnice Mary Kokal, Frances Avenue. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpred«. Vida Zak, tajnica Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-66-31, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Charles Delsanter, taj. Freda Miller, 2114 Rockefeller Rd. Wickliffe, OH 44092 Tele. 943-1068, Zapisnikarca: Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki: Lillian Delsanter, Virginia Braddock in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mes^Ku, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društ venem domu na Recher Avenue. Marjanca Kuhar, Frances Novak Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v dru-. ,. , štveni sobi Avditorija sv. Vida. zmage poslali danskemu kra- Asesment se pobira vsakega 25. v Oltarna društva lju. (Dalje prihodnjič) mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida. Žagar. Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2,; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. CLEVELAND ŠT 9 ADZ Prwiscdr.ik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa. tajnik Andrew Champa. 1874 E. 225 St.. tel.: 481-6437; blagajnik Robert Menart; zapisnikar Stanley Jr., nadzorni odbor: Frank OLTARNO DRUŠTVO FARE SV VIDA Duhovni vodja Rev. Edward Pevec, predsednica Anna Brodnik, podpredsednica Mary Bencin; Ziherl tajnica in blagajničarka Mary Oto-Ahlin, mcar. H10 K. 66 St. tel. HE 1-6933. na Recher Ave.. Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik: Janez Tominc Podpredsednici: Mojca Slak, Re'z' ka Dragar Tajnica: Mira Kosem, 29304 White Rd., Willoughby Hills, OH 44092. tel. 944-3313. Blagajnik: Frank Lovšin Nadzornika: Nejče Slak, Tone Hauptman Odborniki: Miro Odar, Janez še' men, Peter Dragar, Muši Pogačnik, Martina Košnik in Metka Hauptma11 Arhi var ka: Kati Likozar PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednica — Florence Unetich Podpredsednik — Don Gorup Taj. in blagajnik— Frank Biltene Zapisnikarca — Betty Rotar Nadzorni Odbor — Steve Shimits> Frank and Ann Kristoff Arhivarke — Josephine Tornsie. Marie Lipold Pevovodja — Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8’ uri v SDD na Waterloo Rd. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1979-1980 Predsednik— Peter Dragar Podpredsednik — France Zalar st-Tajnica — Silvija Krulc, 21880 Miller. Ave., Euclid, OH 44119, 261' 5568. Blagajničarka — Terri Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez TO' mine, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Srečo .Gaser. Oderski mojstri — Slavko štePeC> Frank Jenko Arhivar — Srečo Gaser Bara — Tone Štepec, Rudi Hr e a, Pavle Hren, Miro Celestina Kuhinja — Vida Jakomin, Rezka Dragar, Marija Hočevar Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Jože Tomc Knjižničar — Frank Jenko športni Referenti — Tone Hauptman, Rudi Hren, Štefan Režonj3 ml. Nadzorni Odbor — France Hren’ Miro Erdani, Stane Krulc Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem d°' mu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ , ....... ................., _________ Duh. vodja Rev. Francis Paik, John Borso, William Hočevar; vod- zapisnikarica Marija Mausar, redi- SIoVBIisIci domovi I Aleksandrijska knjižnica V starem svetu je bila najbolj znana aleksandrijska knjižnica Egiptu, ki jo je ustanovil Pto- I lemaj I. in je bilo v-njej kasneje zbranih preko pol milijona papirusovih zavitkov in pergamentov. Skozi blizu pol tisočletja je bila središče antične znanosti, dokler jo niso leta 372 po Kr. uničili s poganskim templjem, v katerem .je bila "spravljena. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Hol- mes Ave., tel. 761-6362 prvi torek v mesecu v SDD na Pomožna tajnica Damella Zmdar cher Aye ob 7:00 zvečer Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 predsednica Pauline Krall, pod- nik mladinskih dejavnosti Mary predsednica Mary Stražišar, tajnica Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. John Borso, za zdravniško preis-Cieveland, O. 44119, IV 1-7473; kavo vsi slovenski zdravniki.—Seje blag. Mary Iskra: zapisnikarica se vršijo vsako prvo nedeljo v Antoinette Zabukovec; nadzornice: mesecu v Slovenskem narodnem Mary Fakult, Frances Plut, Addie Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri Humphreys. Vratarica Marilyn dopoldan v starem poslopju. Seje se vršijo vsak-------------------------------------- teijica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo ure molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone 944-8436 Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove. Poročevalke: Antonia Šuštar. Zastopnice Klub društev; Addie Humphreys, Anna Cekada. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Predsednica: Ann Maver Podpredsednica: Mary Otoničar Tajnica in blagajničarka: Roseanne Piorkowski, 1083 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol, Rediteljica: Molly Dezelan Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki. Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, (bomo od sedaj na- Seje se vrše vsak drugi torek v prej pobirali -asesment v petek pre- mesecu ob 1:30 popoldne, je ob navadnemu času. Društvo Asesment se pobira pol ure pred sprejema člane od rojstva do 50 sejo v družabni sobi v avditoriju hffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 leta brez zdravniške preiskave ter sv. Vida. zapisnikarica, Frances Tavzel od rasle do 60. leta za zavaroval- Asesment se pobira vsakega 25. v nadzorniku: Frances Tavzel, John nino od $1,000 in $2.00 bolniške mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani Cendol in Tony Meklan. podpore na dan. pod cerkvijo sv. Vida. Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 --------------------------------------------------------------------------dopoldne 22. aprila, 15 julija, 21 Re- DANICA 11 (A.D.Z.) President — Louise Graham Vice-President: Marge La Crone Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, Ohio 44117 Treasurer: Mimi Turk Recording Secretary Mary Hrovat President of Auditing Co-mmittee: Josephine Levstick 1st Auditor: Josetphine Levstick 2nd Auditor: Josephine Trunk Medical Examiner: Dr. Spech Meeting: Second Tuesday at Slovenian Home meeting room (back) Room at 11 a.m. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John Cendol tajnica in blagajničarka, Carole A. Czeek, 988 Talmadge Rd., Wick- OLTARNO DRUŠTVO F ARH MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Mary Kokal, tajnica in blagajničarka Rose Bavec, 18228 Marcella Rd. 531-6167; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Mary Podlogar, Amelia Gad, Zastavonošinja Sophie Magayna Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvenena ura po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Edward A. Pevec, predsednik Joseph Hočevar, podpredsednik, Miro Odar, zapisnikar John Hočevar, ml., slov. zapisnikar, Joseph Zevnik, tajnik Greg Hribar, 1253 E. 60 St., blagaj- SLOVENSKI NARODNI DOM NA St. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice Pres. — Aibin LipoHi Secretary — Frances M. Tav' car Treasurer — Josephine A. Stwan Rec. Sec. — Julia Pirc Legal Advisor — Charles Ipavec Josephine Zakrajšek Mary Batis Antonia Zagar Edward Bradač June Price James Novak Stan Mezic Louis Arko John E. Leonard August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovich Ann Marie Zak Louis Peterlin Alternates — Angela Lube, Lot,lS Azman . Seje direktorija so vsak drug torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D Začetek ob 8 u rd z/ečer. Uradne ure — vsak dan o 11 do 4. Tele: 361-5115.