Naslov — Address
Nova doba
«17 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
SB--		" 1 ■ ■ 1 " ' 1	Sl
	Napredek J. S	K. Jednote ni	
	odvisen samo od	splošnih razmer.	
	ampak v. nuioso v	ii meri od naše	
	agilnosti.		
US		...			
JLrc(1 as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March .Id, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15th 19;>5.
ŠTEV. 14
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL 6TII 19:12 — SREDA, 6. APRILA 1932
VOL. VIII.
LETNIK VIII.
^JVENE IN DRUGE
»lovenske VESTI
^tevdnja Seja ZveZe JSKJ Sjj, v zapadni Pennsylvani-
° Vršila četrto nedeljo v ?k, Slovenskem Domu v Hhu.
*
tadja ,društev J- s- K-
^ dn V ^nneso^ zboro-»ii)i 1 maja v Hibbingu,
Jj	<ti
.«t4>ka veselica društvi , Jednote v Pres-, % ’8e vršila na večer 9.
S' ^los^01'>h tamkaj snega ' Val«ega društva.
Vn,
|ly J. ?vezda, št. 129 JSKJ f ' Minn .
tofil n,> priredi na večer | ’ oraačo zabavo v pro-• N- Doma.
V |j o	*
\°5k	a 1 u. III,,	priredi
^eseV"	JSKJ pomladan-
%s 'J0 na večer 9. aprila.
?i.	'°	v J. Petruševi dvojini •	'*
Of J® dne 17. marca %nl Elum> Wash., Ur-rojena Vodenik,
' foj/ ^ kt- Pokojnica je ^ na	P™ ^t.
l jSKTD°lenjskem. Spadala ^ , 'n SNPJ. Zapušča •' ot/ ;rtina Smolsnika in ^'vala ^ružina je pred fw v Kansasu, odkoder %gt U,'e Poselila v državo
iL *
Vin,stva št 71 jskj v
v . p°roča, da se je po-
V v,11*00 s°brat Rudolph W bednik gl. nadzor-
^a^aJa se v Char-Ave 1 *?a 22. cesti in Cen-S>ii m a*cer v drugem ^iatoi’. s°k;i št. 25, kjer k Ujl lahko vsak čas ob-
Shj’	*
k	šola	S. N.	Doma
^Ve' v Clevelandu
V 1 aa zanimivo po-v n ?r'reditev, ki se bo
/AlSu Keli° 24- aprila- Na
'ti n , 0sta dve mladinski Sejjj a’ drugih točk. Po
2aKVZ^°redu ^*0 P^es *n °ava,
'ill SanH, ^anka The North ^ ; 1 ki j	Ust	Co. v	Cleve-
j°glas v našem li-< ^0 ' '‘- aprila praznovala . Sv°jega obstanka.
le^	^ *
/ .,VCa ®aWda, Colo,, je dne ^	^	s krienac*onia preminil
let ^ouis Tekavec, Ž* sn* Zadela ga J'e kap.
'h ot r°So in sedem ne-
'’°k.
. •*
- J v p cevljar Rudolph F. f \ hfa evelandu, katerega f tflNtu , čitatelji na druid* ^Ueu HnaSnje izdaje, je >	^	V0r,‘11 tedni na razstavi
tv pon,U pr°e|ašen za pr-^ Ohio Hvl'ianju čevljev v | J« hjj ® tem uspehu ro-<.	.	kratko poročano
\ 'tS J I)obi- Mr. Kozan ,'// 'v javj, f)pr°ša, naj se mu y s^Vjiv.8e zahvaliti za vse
fr:6 čestitke, ki jih
f IN qv!-i priliki. Baje '	^	so mu česti-
l 1 ' to^iln ’ So čitali dotič-I ^a je v Novi Dobi. To I !':|! tud? fla®e glasilo pazno f I li 1 ^evelandu, dasi
/ i 1St-
✓ 1] ■ k j *
^ Jr ^ £ ^oslavije bo kazal
,,,	v S- N- Domu
^iV^ivc,	•	Kostič s Co-
J -	Vstopnina je
'g*	 *
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
v
PREMOG ARSKIH okrožjih države Ohio je zdaj na štrajku okrog 25,000 premogar-jev. V Hocking Valley distrik-tu so zastavkali premogarji že s 1. februarjem v protest proti znižanim plačam na S3* dnevno in na 38 centov od tone naloženega premoga. Po tej stavki je bilo prizadetih okoli 10,000 delavcev. Posamezni š t r a j k i premogarjev po vzhodnih premogovnih poljih so pomnožili število stavkarjev za dva tisoč. Nadaljnih 13,000 premogarjev v državi Ohio je poklicala pretekli teden na štrajk UMWA unija, ker je potekla pogodba med unijo in operatorji in nove še ni bilo mogoče skleniti.
Premogarji distrikta št. G UMWA unije v West Virginiji so bili pozvani na štrajk.
Dalje so zastavkali linijski premogarji v Indiani in Illinoisu. V državi Illinois je kakšnih 40,000 premogarjev na stavki, ker je stara pogodba potekla in nova še ni sklenjena. Operatorji zahtevajo znatno znižanje plač v svrho sklenitve nove pogodbe z unijo.
KOMEDIJA V ORIENTU
IZREDNO ZASEDANJE legislature države Ohio je odobrilo nove davke, ki bodo prinesli 30 milijonov- dolarjev ali več. Ta denar država nujno potrebuje za podporo brezposelnih.
V ZVEZNEM KONGRESU, kjer je bila nedavno z veliko večino poražena predloga za vpeljavo takozvanega prodajnega davka, ki bi občutno prizadel prav ljudi z zmernimi ali skromnimi dohodki, so pretekli teden našli druge vire davkov, ki bodo preprečili nadaljni deficit v zveznem proračunu. Poleg že sprejetih povišanih davkov na velike dohodke in na dedščine, bo zvišana poštnina, naložen bo prodajni davek na avtomobile, kožuhovino, zlatni- . no, radio aparate, fonografe, vžigalice, mehke pijače, šminko, telefone, gledališke vstopnice, materija! za napravo doma- 1 čega piva in na delniške in 1 bcndne kupčije. Temu davku! na kupčevanje z delnicami so se borzijanci najbolj upirali. Poštnina za navadna pisma bo zvišana od dveh centov na tri; to bo prineslo okrog 135 milijonov dolarjev na leto.
ZDRAVSTVENE avtoritete se bavijo preiskavo zastrupljanja z radijem, ki baje izhaja iz neke medicine nazvane “ra-dithor,” katera je že več let na trgu. Povod preiskavi je dala smrt pittsburškega milijonarja E. M. Byersa, ki je užival do-tično radijevo vodo več let. Baje je nad sto drugih oseb tudi zastrupljenih z dotično medicino.
POSKUSNO GLASOVANJE o prohibiciji, katero vodi revija Literary Digest, še vedno izkazuje skoro tričetrtinsko večino za odpravo prohibicije. Za nadaljevanje prohibicije je bilo dozdaj oddanih 956,863 glasov, za odpravo prohibicije pa 2,-758,767. Edina država, ki izkazuje skromno suho večino, je Kansas. Prilično suhe so tudi države Oklahoma, Alabama, Colorado, Mississippi in North Carolina, vendar še vse izkazu jejo “mokro” večino. Najbolj moker sentiment izkazuje država Nevada.
(Dalje na 7, stra'ni)
GOSPODARSKA ENOTNOST SVETA
LEPA LASTNOST
V Mandžuriji, katero so pred meseci Japonci odtrgali od Velike Kitajske, so nedavnoi slovesno vstoličili novega vladarja, ki J se imenuje “chihcheng.” Ta na- ! slov se razlaga rhzlično. Neka- ' teri trdijo, da pomeni toliko kot 1 predsednik, drugi menijo, da je ’ regent, tretji trdijo, da pomeni : diktatorja itd. Sicer pa naj bo 1 pomen naslova kakoršen koli že. 1 v resnici je novi vladar Mandžu- . rije le figura, ki se bo morala 1 sukati po ukazih Japonske. Ta i novi vladar ni nihče drugi kot odstavljeni kitajski cesar Pu-Yi, ( ki se je svoječasno imenoval ] Hsuan-Tung. Nova republika ] Mandžurija se baje zdaj ofici- . jelno! imenuje Manchoukuo. Ko- ] liko imen je že imela pred tem, ] smo že pozabili. Na Daljnem j Vzhodu niso v zadregi za nova ( imena.	’
Ceremonija vstoličenja pred- I sednika Mandžurije je bila sijaj- i na, vendar so bile ceste mesta i Changchuna, koder se je pomi- ; kala parada, zastražene z japon- ] skim vojaštvom, sicer bi bili na- 1 cijonalistični Kitajci iz novega 1 vladarja napravili “čapsuj.” Bi- , lo je mnoge godbe, streljanja, ( krika in mahanja z zastavami, > toda vse je bilo v pr iz or j en o j umetno, in najbrže se tudi novi i predsednik Pu-Yi ni nič kaj ( srečnega in varnega počutil. Splošno prevladuje mnenje, da j Pu-Yi ni maral postati vladar, -, pa so ga Japonci k temu prisilili, j V svoji proklamaciji je izjavil, , da bo po preteku enega leta od- ( stopil, ako ljudstvo Mandžurije ^ ?. njegovo vlado ne bo zadovolj- ^ no, toda vsak ve, da bo glede te- ( ga imela Japonska prvo in zadnjo besedo. Na zunaj naj je videti Mandžurija kot neodvisna ‘ republika, v resnici pa bo v po- ‘ polni oblasti Japonske, da jo iz- ' korišča po mili volji, To seve- ‘ da, če se na zahtevo velesil stvari ne zasučejo v nasprotno smer. Zedinjene države namreč ne priznavajo nove republike, ampak jo smatrajo še vedno za del Kitajske.
Predniki sedanjega predsednika Mandžurije so prišli iz Mandžurije in so si podjarmili ogromno Kitajsko pred 300 leti. Ta mandžurska dinastija, je tudi I prisilila Kitajce, da so začeli nositi kite. To je predstavljajo zunanji znak podaniŠtva mand-žurski dinastiji. Pu-Yi je zadnji iz te dinastije in je bil postal kitajski cesar leta 1908, ko je bil komaj dve leti star. “Vladal” je samo štiri' leta, kajti leta 1912 je revolucija izpremeni-la kitajsko cesarstvo v republiko. Leita 1922 si je'sam Pu-YJ odrezal kito in se poročil z neko bogato mandžursko krasotico. Poročen je bil še z eno drugo damo, ki mu je pa pozneje ušla. Prva žena pa je prišla z njim v Changchun, kjer je bil Pu-Yi proglašen predsednikom republike Manchoukuo.
ARMADA° ŽUŽELK
; Poljedelski department ameriške zvezne vlade je nedavno poslal eksperta H. A. Jaynesa v republiko Peru, da tam zbere armado 500,000 muh in 25,000 os, ki so smrtne sovražnice nekega črva, kateri uničuje plantaže sladkornega trsa v Louisiani in povzroča v e 1 ikansko škodo. Te zabubljene žuželke bodo nabirali Indijanci, ki bodo plačani pol centa od komada. Bube bodo potem v posebnih gajbicah transportirali v Zedinjene države, kjer jim bo dana prilika, da se prelevijo v žuželke in gredo na delo po sladkor-I nih plantažah.
Sklicana je bila mednarodna gospodarska konferenca v Lausanne v Švici, da pretrese izjavo Nemčije glede ustavitve nadaljnih plačil za reparacije in vse razmotano vprašanje med-zavezniških dolgov. Kaj, se bo kdo vprašal, je tol mar nam tukaj v Ameriki? Kaj pomenja-jo vse te evropske homatije za rudarja v Pennsylvaniji ali far-merja v Iowi?
Na prvi pogled se seveda zdi, da ni nikake zveze med razmerami v evropskih državah in nezaposlenostjo v »Pennsylvaniji ali cenami poljedelskih pridelkov v Wisconsinu ali North Dakoti. Ali. ko se ekonomisti lotijo tega vprašanja in znanstveno prerešetajo vso stvar, pokaže se, da gospodarsko življenje v Ameriki je tesno spojeno z onim v Evrom. Zato bodo mednarodni pogovori v Laus-anne jako zanimali gospodarske kroge v Ameriki, |kajti oživlje-nje normalne indusjjtrijalne in poljedelske aktivnosti v Zedinjenih državah utegne biti odvisno od sedanjih prizadevanj evropskih držav za rešitev ogromnih finančnih in gospodarskih vprašanj, s katerimi se zapadna in osrednja Evropa mora boriti.
Sedanja svetovna depresija je po mnenju mnogih ekonomistov popolnoma dokazala, kako prevarna je trditev o gospodarski samozadostnostiste ali kake druge dežele. * Pa ‘Vendarle še pred par leti se je slišalo in pripovedovalo, da so Zedinjene države dokazale svojo gospodarsko neodvisnost od ostalega sveta in da so Zedinjene države znotraj svojih lastnih mej dosegle gospodarsko samozadostnost, pa tudi odkrile tajnost stalne prosperitete.
Cim pa se je razvila svetovna depresija in je ameriški izvoz začel padati, je kmalu postalo jasno, da • ameriška gospodarska neodvisnost je bila brez solidne podlage. Gospodarska proizvajalna sredstva te dežele so ustvarjena za produkcijo ogromnega blaga za izvoz—toliko industrijalnih kolikor poljedelskih produktov. Ko so ameriške pošiljatve v Evropo, ki so v letih 1926 do 1929 znašale povprečno vrednost 2,300 milijonov dolarjev, padle na letnih 1,200 milijonov v letu 1931 —in smer je nadaljnega padanja—je ta okolščina imela uni-čujbče posledice na cene glavnih eksportnih produktov.
Ameriška samozadostnost se je nedavno naglašala v nekem odseku kongresa,- ko je neki znani senator poudarjal dejstvo, da naša eksportna trgovina znaša le deset odstotkov vse narodne produkcije. Nekdo pa je odgovoril odseku: “Pa ravno teh 10% določuje, da-li je v poslu dobička ali ne.”
“Ta odgovor ni še zadosti povedal,” je nedavno trdil Mr. Gay, profesor narodnega gospodarstva na Harvardu, v svojem radio-govoru. Mnogo bolj važen kot razmerno mali tok izvoznega blaga je vpliv izvozne trgovine na ves naš sistem cen in kredita. Vse naše cene na debelo so fundamentalno odvisne od svetovnega trga. Ta ne le določuje cene poglavitnih eksportnih pridelkov, kot so bombaž, pšenica, baker in petrolej, kakor tudi manufaktur-nih pridelkov, kot so avtomobili in stroji, ki tekmujejo na svetovnem trgu s pridelki dru-(Dalje na 4. strani.)
Slovenci imamo mod drugimi dobrimi lastnosti tudi to, da ljubimo naravo in da imamo radi zelenje in; evotje okoli hiše. Skoro bi lahko rekli, da je v vsakem Slovencu nekoliko vrtnarja. Pisec teh vrst je imel srečo, da je pred leti prepotoval stotine slovenskih naselbin širom naše velike republike in redko je našel slovensko hišo, kjer ne bi bilo vsaj malega vrtiča, par drevesc, nekoliko trate ali nekaj zelenjave pri hiši ali pa vsaj nekoliko lončkcv cvetlic na oknu. V mnogih krajih je našel slovenske hiše prav po teh lepih' posebnostih. Kjer je bilo vse puščavsko golo okoli hiše, tam gotovo niso stanovali Slovenci.
o pravilo nedvomno velja še danes, tako za velika mesta kot za male naselbine. Zanimivo je, da imajo naši ljudje po navadi tudi zelo dober okus, namreč okus za lepoto. V vsakiji razmerah znajo posaditi pri hiši nekaj na način, da je lepo videti. Vedo, da se divja, v gozdu izkopana drevesca, na primer, platane, topoli, bresti, breze, javori itd., pravtako dobro obnesejo pri hiši, kot draga, v drevesnici kupljena. Mnogokje porabljajo divje cvetlice, kot orlice in sečne ali gozdno praprot za prav mične nasade.
Seme enoletnih vrtnih .cvetlic je navadno poceni in ga je mogoče kupiti v vsaki semenski trgovini. To vedo naši rojaki, zato je nekaj cvetja pri vsaki hiši, če je le količkaj prostora na razpolago.
Kjer je pri hiši več prostora, na primer kakšen prazen lot, je mogoče pridelati tudi precej zelenjave za dom. Salata, redkvica, grah, fižol, peteržilj, pesa. paradižniki in nekatera druga zelenjava se za more skoro povsod pridelati. To pri domačem gospodinjstvu že precej odnese, ob enem pa je za člane družine delo na vrtu večkrat prijetno razvedrilo.
Skoro se lahko trdi, da našim ljudem ni treba priporočati, da naj si olepšajo svoja domovanja z drevjem, lepo trato in cvetlicami. To jim je že kar prirojeno. Slovenci smo po ogromni večini otroci narave, ker pač pridemo iz takih krajev in se ne moremo čutiti prav domače, če ni pcmladi in poleti nekaj zelenega ck,cli naših bivališč. Zaradi tega s,c tudi deli mest in malih naselbin, kjer bivajo Slovenci, nekako prijetni in domači, četudi ?o morda poslopja skromna. Zelenje in cvetje kaže vsakemu, ki pride mimo, da tam bivajo ljudje, ki ljubijo lepoto. Lepa je ta lastnost naših rojakov in je le želeti, da si jo ohranijo in jo zapustijo tudi svojim otrokom.
-------o-------
NEKAJ O JAPONSKI
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Delavnice Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, na Javorniku in v Blejski Dobravi so 15. marca ustavile ves obrat. Tisoče delavcev in njih rodbin je prizadetih. Dne 14. marca se je ustavil obrat tudi v delavnicah žebljarske zadruge v Kropi. Prizadetih je okrog 200 delavcev in njihovih članov.
Policija v Beogradu je nedavno aretirala Vladimirja Ivkoviča in njegove tovariše, ki so razpečavali ponarejene plombe žitnega monopola. Z žitnim monopolom so bile uvedene posebne takse, ki so jih morali plačevati vsi mlini za vsako vrečo moke, ki so jo dali v prodajo. Te takse so znašale po 60 do 75 dinarjev za vrečo in so se stekale v žitni fond. Vreče, za katere je bila plačana taksa, so bile plombirane s posebnimi plombami. Ponarejevalci so prodajali plombe po 5 dinarjev in so s tem delali sijajne kučije. Država je bila s tem oškodovana za velikanske vsote.
V Hrastniku je umrl v starosti 72 let Ivan Kiler, upokojeni nadzornik kemične tovarne, kjer je uslužboval dolgih 56 let, to je od ustanovitve tovarne, ter je užival svoj pokoj samo tri leta.
VSAK PO SVOJE
Brezposelnost v Trbovljah. Da ugotovi število brezposelnih ,v Trbovljah, je izvršil občinski socijalni referent popis brezposelnih moških in žensk v starosti cd 16. leta dalje in ugotovil, da se nahaja v Trbovljah 465 brezposelnih s 87 družinskimi člani, od katerih je 55 nezakonskih otrok. Po spolu je brezposelnih 256 moških in 209 žensk. Od teh je pristojnih v občino Trbovlje 393, v ckuge občine pa 72. Te številke veljajo za dan .10. marca 1932 in se bodo prav gotovo \ kratkem času še povečale, ker bo prišlo do novih redukcij. Večje redukcije se bodo izvršile tudi pri podjetju Dukič, vendar tam ne bo prizadetih toliko domačinov, ker prevladujejo med Dukiče-vem delavstvom še vedno nedo-ma,čini. Do redukcij pa utegne priti tudi pri TPD, ako se družbi ne posreči povečati odjema. Edina industrija, ki po krizi ni skoro nič prizadeta, je cementarna. Ta, zaposluje žal samo 55 do 60 delavcev. Imela je vedno dovolj odjema, ki se je le v zadnjem času nekoliko zmanjšal, ker gedaj pač ni sezona. Zaradi tega se je skrajšal obrat za 2 uri. S predstoječo gradbeno sezono, pa bo prišla tudi cementarna zopet v poln obrat.
Japonska je v letu 1930 prodala v Zedinjene države za 279 milijonov dolarjev svojih izdelkov in pridelkov, kupila pa je od Amerike za nekaj več kot 164 milijonov dolarjev.
Le 16 odstotkov Japonske je primerno za poljedelstvo, kljub temu pa je 48 procentov prebivalstva odvisno od poljedelstva. Seveda so Japonci skromni ljudje in zemljo zelo intenzivno obdelujejo. Za prehrano enega Američana je potreba pridelkov z več kot dveh akrov sveta; Nemca preživi en aker, Kitajca pol akra, Japonca pa četrtina akra.
Koruza za brezposelne. Od pomoči za siromašne kraje je odpadlo na občine Trbovlje, Dol in Sv. Krištof tri vagone koruze. Od tega dobita občini Dol in Sv. Krištof 1.2, Trbovlje pa 1.8 vagona koruze, kar je le mala pomoč za toliko število brezposelnih v trboveljski občini, županstvo trboveljske občine je poslalo koruzo v mlin v Zagorje, od koder bo dobilo koruzno moko in zdrob, ki bo razdeljen vsem brezposelnim v občinski pisarni
črnogorčeva obljuba. Pred dvajsetimi'leti se je Joko Petri-čevič iz Nikšiča izselil v Ameriko, kjer je bil zaposlen kot rudar. Tam se je tudi oženil z rojakinjo Jovanko, s katero je imel petero otrok. V Ameriki si je prihranil lepo premoženje, njegova žena pa je neprestano (Dalje na 7. strani)
Veliki praznik vseh norcev in budal, prvi april, je za nami, in mi bi morda nikdar ne prišli na idejo, da je tisti dan tudi naš god, če bi nam tega ne bil povedal Walter B. Pitkin, profesor na Columbia univerzi, v svoji najnovejši knjigi “A Short Introduction to the History of Human Stupidity.” Tam nam učeni mož kar brez ovinkov pove, da smo vsi, od prvega do zadnjega, kolikor toliko udarjeni in da so bili taki tudi naši predniki že v davnih sivih časih. Vsi da počenjamo večje ali manjše, neumnosti večino našega življenja in samo tu in tam za izpremembo učinimo kaj pametnega.
Meni se je z ozirom na mojo lastno malenkost že davno dozdevalo nekaj takega, pa se nisem hotel preveč v nič devati, saj mi to ljubeznjivost itak radi drugi storijo. Zdaj ko je profesor Pitkin povedal, da ga lomijo tudi drugi, da smo takore-koč vsi bratje in sestre v počenjanju peumnosti, pa ni treba da bi se še dalje zatajeval.
čudno je, da se neumnosti zdijo človeku zelo pametne, kadar jih počenja, in ugane kako ga je lomil, šele ko ga prva ihta mine. šele kadar jim dlaka zraste, opazi, da je gojil opice mesto grlic in golobic. Šele po riganju spozna, da je jezdil osla mesto iskrega arabskega konjiča.
E j, če bi mi bila vsaka dozdaj storjena budalost prinesla le groš, bi danes RoekefeHarja,
Forda in Mellona niti no pogledal ! Koliko budalosti bom k dosedanjim nagrmadil v bodoče, je odvisno od tega, koliko ča&a bom še imel zdrava jetra.
Na en način je sreča, da ga vsi lomimo po svoji h naj boljših zmožnostih, ker si na ta način medsebojno nimamo ničesar očitati. Kdo doseže stoprocentno solventnost v neumnosti, profesor ne pove, a jaz bi sodil da listi, ki misli, da še ni nikoli napravil nobene budalosti.
Prav za prav pa nam ni zameriti, da smo taki kot smo, kajti od koga naj bi se naučili pameti, če smo vsi nekoliko udarjeni!
Profesor Pitkin pravi, da je ljudska neumnost kriva vseh naših neprilik, križev in težav. Temu bi jaz pritrdil, kajti za svojo osebo sem prepričan, da so vse moje neprilike legitimni pamži mojih v preteklosti napravljenih budalosti. Na drugo stran pa bi bili nedvomno prikrajšani za marsikako prijetnost življenja, če bi bili vedno stoprocentno pametni in bi vedno nosili učene, dolge o b r a z e. Celo enoletni moratorij na va-koršno neumnost bi bil po mojem mnenju žalosten štirideset-danski post v devetih izdajah.
Zdi se, da nam jc usojeno, da smo taki in da bomo še za nerlo-gleden čas počenjali budalo ;!; in streljali kozle vsak v svojem revirju in vsak po svojih zmožnostih. Priporočljivo pa je, da, se omejimo na budalosti domaiega pridelka. Vse neumnosti, katere sem si izposodil od drugih, oziroma ki sem jih storil po nasvetu drugih, so me neprimerno hujše ogrizle kot neumnosti domače prireje. Iz toga sklepam, da se je vredno tudi v tem oziru držati gesla “svoji k svojim. ’
Po splošno veljavnih načelih ni lepo in za blagor milega :rir> da koristno, da se v javno?ti piše o ljudski neumne,sti. Voda jaz si roke umijem; kom ut ni kaj prav, naj se pritoži pri profesorju Pitkinu na Columbia (Dalje na 4. strani)
Razprave o pravilih
Chisholm, Minn.
V razpravah o pravilih je zainteresiranih mnogo članov, ki izražajo svoja mnenja za korist in napredek J. S. K. Jednote. Nihče ne bi se pa smel čutiti užaljenega, če se v vsem ne strinjamo z njegovimi nasveti ali priporočili.
Vidim in priznam, da imamo v gotovih ozirih precej pomanjkljiva pravila in mnogo nepotrebnega tiskanja v pravilih. Ampak svet še ni bil popolen do sedaj in ne bo v bližnji bodočnosti. Zato tudi ne smemo pričakovati od naših podpornih organizacij, da bi imele pravila v vseh ozirih popolna. Potrebno je, da se člani zanimamo za resne stvari pri Jednoti in opustimo vse tisto, kar nima posebnega pomena ali koristi.
Gledeiapremem.be imena ne vidim, da bi nam moglo kaj koristiti. Kadar sem jaz podpore potreben, ne vprašam kakšno ime nosi človek, ki mi pomaga. Jednota. tudi ne vpraša, kadar nakazuje podporo svojini članom, kakšne so privatne misli tega ali onega člana, ampak nakaže podporo in pri tem ostane. Torej, čemu bi si glave belili radi imena?
Glede zastopstva na konvenciji naj bi se sistem predrugačil Dosedaj .so društva od 75 do 150 članov upravičena do enega delegata, večja društva pa do dveh. Jaz mislim, da bi bilo priporočljivo, da bi se organizacijo razdelilo po okrajih, na primer, po 500 članov za en okraj. Ti naj bi imeli v svojem okraju sejo dvakrat na leto in na eni seji naj bi izvolili svojega zastopnika za glavno sejo ali konvencijo. Taka glavna seja ali konvencija naj bi se vršila vsako leto, ne pa čakati štiri leta, da bi bilo možno ukreniti vse potrebno za dobrobit članstva in Jednote.
kajti je še veliko za dostaviti. — S pozdravom,
Anton Mahne, član društva št. 30 JSKJ.
Dosedaj se naše podporne organizacije še niso zanimale zh gospodarsko vprašanje, ker še ni bilo treba. Mislim pa, da nas je precejšno število članov pri Jednoti, ki vidimo razlike zadnjih 25 let, namreč kako je bilo nekdaj in kako je zdaj. Dosedaj so naše podporne organizacije poslovale le na trgovski podlagi, kar je tudi zadostovalo. Ampak časi so se izpremenili na mnogo načinov, in sicer nič kaj v korist naših starejših pa tudi ne v posebno korist naših mlajših članov. Ako hočemo še kaj časa obdržati naše organizacije, se bomo morali posluževati načel in jih vpoštevati in prakticirati, ne pa jih imeti samo v pravilih zapisane. Zgoraj navedeni nasveti bi nam pomagali olajšati pol in nalogo. Pred vsem se moramo zavzeti, da si drugi drugemu pomagamo v neprilikah. Odstraniti moramo nemarnost, nezavednost, nevošljivost, sebičnost in hinavščino. To so naj večje napake, katere jaz vidim med nami. To so tisti grehi, za katere je bilo ljudstvo že ponovno in ponovno kaznovano; tudi nas bo zadela tista usoda, ako se ne zbudimo pravočasno in si ne odpremo pot v boljšo bodočnost. Vidim, da imamo v naši organizaciji precej članov, ki nimajo namena pomagati svojim bratom, ampak le gledajo kako jih bodo izkoristili. Niso pristopili, da bi pomagali potrebnim, ampak z namenom, da odnesejo kar največ mogoče. Takšne razmere se zamo-rejo izboljšati, kajti mnogi tisti člani bi bili prvi pripravljeni za pomoč, ako bi bili priučeni na to.
Večkrat se je že pripetio pri društvih, ki so imela neutrudno delavne uradnike, toda mesto da bi se jim bilo šlo na roke, se jih je začelo kritizirati, opravljati in napadati. To je trajalo toliko časa, da so se dobri društveni delavci naveličali nehvaležnega društvenega dela, in ker so se drugi branili uradov, je bil uničen pravi društveni napredek.
Predno kdo kritizira moje nasvete, naj dobro premisli in prinese na dan pomanjkljivosti,
Barberton, O.
Bliža se konvencija, ki je vedno jako važna točka v življenju vsake organizacije, torej soi razprave o pravilih zdaj na mestu. Naša JSKJ je že veliko dobrega naredila za bolne člane in sirote, ni pa zato treba nobene osebne hvale. Kar se je storilo, se je storilo za denar, ker drugače ne more biti. Ako član ne plača svoje članarine, je črtan, ne glede na to koliko let je že plačeval in v kakšnem položaju se nahaja,' ali dela vsak dan ali že več let ne. Takim članom, ki so že sko-ro ves sklad vplačali, bi se moralo nekaj izplačati; bilo bi bolj pravilno.
Ni moj namen razpravljati, kateri člen pravil je dober in kk-terega bi bilo treba popraviti' Omenim pa naj, da nismo enakopravni. Jaz sodim, da to ni enakopravnost, če član, ki ni ameriški državljan, ne more biti izvoljen za delegata. Zakaj ne sme Jugoslovan biti za delegata, saj se Jednota imenuje jugoslovanska. Kdor ni ameriški državljan ,nima pri Jednoti istih pravic kot državljan.
Glavni uradniki bi morali ravno tako vpoštevati pravila kot ostalo članstvo. Ako vlada med glavnimi uradniki prepir, trpi škodo Jednota, to je članstvo v splošnem. Porotni odbor je prav tako izvoljen za navadne člane kot za glavne uradnike. Kdor ne dela po pravilih, naj se ga črta. Urednik našega glasila bi moral imeti ravno toliko pravic kot jih imajo vsi drugi glavni uradniki. Urednik je eden najvažnejših uradnikov pri Jednoti, ker je vsak teden potom lista v najtesnejši zvezi z vsem članstvom.
Glavni urad bi se moral pd mojem mnenju preseliti v Illinois ali pa v Cleveland, Ohio. Bilo bi dbšti manj upravnih stroškov, kar bi bilo v korist Jednoti.
Društva naj izvolijo take delegate, ki poznajo sedanji čas in sedanje brezdelje in računajo na bodočnost JSKJ. Društva naj pošljejo delegate, ne pa resolucij ali takozvanih izjav. Delegatom naj dajo polno moč.
Frank Smole, član društva št. 44. JSKJ.
Springhill, N. S., Canada.
Glede izboljšanja pravil naše J. S. K. Jednote se precej živahno razpravlja v našem glasilu. Tudi jaz naj v tej zadevi napišem nekaj vrstic. Glede bolniške podpore mislim, da je najbolje če ostane tako kot je sedaj, edino, če se izpremeni, da se za prvih 6 ali 7 dni ne plača podpore. Mislim, da članstvo temu ne bo preveč nasprotovalo. Konvencija naj bi tudi sklenila, da vrhovni zdravnik ali glavni tajnik ; pozove vse društvene zdravnike, 1 da pošljejo v bolnico člane, ki so nad tri tedne nesposobni za delo. i Posebno naj bi to veljalo za one člane, ki bivajo v samotnih krajih na deželi, kjer jih mnogokrat krajevni zdravnik ne more obiskati. Tak član ostane brez zdravniške oskrbe in izgubi podporo, kar ni prav. Ako se takega člana pošlje v bolnico, bo imel vsak dan zdravniško nadzorstvo in pomoč. Društveni tajniki bi imeli na ta način dosti manj sitnosti. (Ostali del dopisa je izpuščen, ker ne spada v razprave o pravilih. Op. urednika.)
Z bratskim pozdravom,
Matt Peršin, tajnik društva št. 212 JSKJ.
Canon City, Colo.
Na izredni seji društva Triglav, št. 147 JSKJ smo vzeli v pretres naša sedanja pravila in se je članstvo soglasno izreklo, da bi bilo zelo koristno za J. S. K. Jednoto, če bi delegacija 14. konvencije vpoštevala nasvete in priporočila, ki so spodaj navedena.
Glede izpremembe imena se precej veliko piše, toda po našem mnenju je najboljše, da ostane
po starem, to je, da Jednota obdrži ime kot ga ima. Naj bi imela Jednota še tako lepo zveneče ime, nam to v sedanjih časih ne bi nič pomagalo. Zato ni vredno tratiti časa na konvenciji z debatami o spremembi imena.
Kar se tiče reprezentacije na konvencij i, naj bi bilo vsako društvo, ki šteje 25 članov, upravičeno do ENEGA delegata. Nobeno društvo naj bi ne moglo poslati več kot enega delegata, brez ozira na število članov. Po sedanjih pravilih ima, na primer, neko društvo na konvenciji dva delegata; eden od teh dveh govori in predlaga, drugi mu pa pritrjuje in kima. Dalje se je imel pisec teh vrstic priliko prepričati kot delegat na konvencijah raznih organizacij, da je kakšno društvo imelo dva ali več delegatov na konvenciji, pa je imel vsak svoje nazore, dasi jim je ^ruštvo dalo gotova priporo čila in nasvete V sjučaju pa, da društvo poveri svojim delegatom polno moč, bo pa itak vsak imel svoje posebne ideje. Eden bo priporočal gotov predlog in volil zanj, drugi bo morda pa naspro toval. Morda se to ne bo zgodilo očitno, pač pa se čisto lahko zgodi, kadar se za gotove važne zadeve voli z listki, to je tajno. Tako lahko pride, da en delegat voli za predlog, drugi pa proti, da si sta oba, od istega društva Kakšne koristi ima potem društvo od dveh delegatov? Po mojem mnenju nobenih. Bilo bi veliko bolje, da bi oba doma ostala in tako prihranila stroške Jednoti Da društvo priporoča, naj bi bilo vsako društvo, ki šteje 25 članov zastopano na konvencij po svojem delegatu, ima dobre razloge. Naša mala društva morda res nimajo prilike se raz viti v velika, posebno, če se naha jajo v, malih naselbinah, kjer ni več mogoče dobiti novih elangv Toda tudi mala društva gredo tekom let skozi razne izkušnje in tudi delegat malega društva lah ko poda na konvenciji dobre na svete in priporočila.
Dnevnice delegatom in glavnim odbornikom na konvenciji naj bi se znižale in to znižanje naj bi stopilo v veljavo pred začetkom 14. redne konvencije, Istotako naj se primerno znižajo plače glavnih uradnikov. Naša organizacija je po večini sestavljena iz priprostih delavcev in delavci so se v teh časih marsikje morali zadovoljiti z znižano plačo in morajo biti še veseli, da imajo delo; ponekod še tega ni. Pri nas smo bili prisiljeni pre-mogarji vzeti preteklo jesen 20-odstotno znižanje.plač, zdaj pa nam obljubljajo še 30-odstotno redukcijo. Pa moramo biti še hvaležni, da nam premogarski baroni dajo vsaj nekaj dela. Mnogokje v Zedinjenih državah ni dela niti plače. Zato se naj tudi plače naših glavnih uradnikov primerno znižajo. Ko je bi lo vsled smrti bivšega glavnega tajnika J os, Pishlerja izpraznjeno dotično mesto, se je oglasila cela vrsta kandidatov. Pp našeni mnenju jih je vlekla gotova, me sečna plača, Kq je glavni odbor izmed vseh kandidatov z veliko večino izvolil glavnim tajnikom res marljivega in zmožnega kandidata, sobrata. Zbašnika, je nastalo precej slabe volje med poraženimi kandidati. Tudi tukaj se je šlo v glavnem zaradi plače. Torej naj se uvede pravična in poštena plača za vse glavne uradnike naše Jednote. Razmere v Zedinjenih državah so se tekom našega bivanja tukaj dosti izpremenile na slabše in ni izgle-dov, da bi se kaj kmaju obrnile na boljše.
Glede bolnšike podpore je naše društvo mnenja, da sklad za en dolar dnevne bolniške podpore naj ostane kot je; le da se v slučaju bolezni člana plača podpora od prvega dne. Ako bi konvencija uvidela, da 75 na mesec za ta sklad ne zadostuje, naj se odvzame od stroškovnega sklada in doda k bolniškemu. Sklad za dva dolarja dnevne bolniške podpore naj ostane kot je bil. Ase :-ment pa se naj na konvenciji toliko zviša, da bo zadostoval .brez
izrednih naklad. Vsak član, ki ni zadovoljen plačevati tozadevne prispevke v dvadolarski sklad, si ahko pomaga s tem, da prestopi endolarski sklad, če hoče, se ahko zavaruje za nadaljni do-ar bolniške podpore pri društvu kakšne druge organizacije, saj so taka društva skoro v vseh slovenskih naselbinah. Ako prav premisli, bo na boljšem, če bo zavarovan pri dveh organizacijah, pri vsaki za en dolar bolniške podpore. Če 'zasledujemo poročila vseh naših bratskih organizacij, pridemo 'do zaključka, da višje bolniške podpore kot en olar dnevno še ne morejo več olgo vzdrževati. Naše društvo pa je odločno proti vsakemu po-skiisu, da bi se mesto sedanjih dveh skladov ustanovil en sklad, in sicer za $1.50 dnevne podpore. S tem bi še prisililo člane, ti so zadovoljni ž ‘ enodolarsko jolniško podporo ih tozadevnim asešmentom, da bi si ‘morali podporo ih's'tem tudi ašesmente^VU sati. ‘ Na ta način bi tudi lahko prišli v položaj; iz1 katerega ne ji bilb izhoda. Enodolarski sklad jolniških podpor naj torej ostane kot je.
Naše društvo priporoča, da se delegatom in glavnim uradnikom ne plačuje za železniške spalne vozove.
Zelo priporočljivo bi bilo, da 14. redna konvencija, osvoji sklep, da, se dobi osebo, ki bo sestavila naša bodoča pravila na podlagi zaključkov konvencije tako, da bodo jasna in razumljiva vsakemu posameznemu članu Jednote. Ako imamo v rokah pravila, ki so vsakemu jasna in razumljiva, bomo prihranili Jednoti v bodočeni poslovanju mar-sikak tisočak. Apeliramo na vsa krajevna društva naše J. S- K. Jednote naj Vzamejo V poštev naš slabi delavfeki položaj, pa bodo prišla do zaključka, da so naši nasveti koristni.
Vsa navedena priporočila je društvo Triglav, št. 147 soglasno spredlo in jili 'tem potom predlaga v ražsodBo-'članstvu v splošnem. Ako''kdo želi še kakšnih pojasnil z ozirom na naša priporočila; bomo pripravljeni jih podati in jih podpreti ž' dokazi.
Za društvo Triglav, ’št. 147 JSKJ:
Joseph škrabec, zapisnikar
držala sedanji sistem, ki je bil sprejet potom splošnega glasovanja in ki določa, da mora društvo šteti vsaj 75 članov za izvolitev enega delegata in najmanj 150 članov za izvolitev dveh delegatov. Ta sklep splošnega glasovanja bo letos prihranil naši Jednoti lepe tisočake na stroških konvencije, ker bo manj delegatov, kot bi jih bilo po prejšnem sistemu.
6. Dnevnice delegatov naj se znižajo na $5.00.
7. Društvo priporoča, da naj določajo bodoča pravila, da umobolni, člani ne bodo prejemali podpore, dokler so v bolnici, oziroma dokler so tako bolni, ampak' samo za gotovo dobo, namreč tako kot so določala pravila,, ki so bila v veljavi pred zadnjo konvencijo.
8. Konvencija naj sprejme take sklepe in napravi taka pravila, da bo jednotina blagajna manj trpela z ozirom n^ sa-momor^ in poskušene samomore. Naše društvo opozarja na dejstvo, da se skoro v vsakem slučaju spozna za blaznega tistega, ki je poskušal samomor, pa se mu je ponesrečil.
Naše društvo apelira na vsa društva naše Jednote, da podpirajo naša priporočila. Glede okrožnega pisma iz glavnega urada je društvo sklenilo priporočati, da naj take zadeve reši glavni odbor sam ali pa naj jih odloži za prihodnjo konvencijo
Za društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ:
John Balant, predsednik;
Anton Žagar, tajnik;
Frank Doler, blagajnik.
Barberton, O.
Naše društvo (št. 44 JSKJ) je na svoji redni seji dne 27. marca razmbtrivalo o problemih, ki bodo prišli na dnevni red na konvenciji in je sprejelo spodaj navedena priporočila.
1. Glavni urad naše Jednote naj bi se premestil iz mesta Ely v Duluth, Minn. Naše društvo se dobro zaveda, da tega ne bo odobravalo članstvo v mestu Ely, ki predstavlja ne kako dvajsetino vsega članstva, ki ljubi svojo organizacijo in je ponosno, da ima glavni urad v svoji sredi, zato bi bila.premestitev urada za to članstvo težak udarec. Ker pa moramo gledati v prvi vrsti na koristi Jednote, aplelira nase društvo na članstvo v niestu Ely, da naj bi se nameni premestitvi ne upiralo'preveč in naj* se na ta način nekoliko žrtvuje za Jednoto.’ S teni- da bi bil glavni urad v Dul.uthu, bi se prihranilo Jedndti par tisoč dolarjev na leto.
2. Prihodnja konvencija naj ustvari urad pomožnega tajnika, ki naj bo stalno zaposlen v glavnem uradu. V slučaju smrti, odstopa ali odstavitve glavnega tajnika bi avtomatično prevzel njegov0 mesto. Ako bi bili imeli kaj takega lansko leto, ne bi naša Jednota imela zdaj toliko sitnosti in stroškov.
3. Naše društvo je mnenja, da se število glavnih nadzornikov zniža s pet na tri, ker to zadostuje.
4. Glavni urednik ima že po sedanjih pravilih priti na konvencijo, zato naj mu konvencija določi čin glavnega odbornika, ki ima pravico udeleževati se debat in glasovati.
5. Glede zastopstva na konvenciji, naj bi konvencija ob-
Bridgeville, l’a.
Pred par tedni sem v razpravah o pravilih napisal nekaj o nestrankarskem stališču naše Jednote, danes pa naj mi bo dovoljeno omeniti nekaj o bolniški podpori. Clen, tikajoč se bolniške podpore, spada med najvažnejše v pravilih naše organizacije in bo tvoril eno najvažnejših točk v 'r^pfavah prihodnje konvencije.
Moje mnenje je, da naj bi prva točka o bolniški podpori ostala taka kot je sedaj, samo naj se ji doda:	“Razreda se
vzdržujeta vsaki zase.”
Druga točka naj se črta in nadomesti z novo točko, ki bo določala, da se podpora deli na podlagi let in točno določene lestvice. Potem bo prenehalo tisto predbacivanje o simulan-tih, kajti vsak član bo gledal, da ne vzame preveč iz njemu določene rezerve, da tako še kaj ostane za morebitno dolgo bolezen ali za starostno onemoglost.
Druga ali nova točka naj bi se glasila nekako tako:
“Bolniška podpora se plačuje po en ali dva dolarja na dan, po razredih, kot je član zavarovan, kadar je član sprejet v društvo ali Jednoto in ako po preteku devetdesetih (90) dni zboli ali se poškoduje, je upravičeni do'podpore.
“Podpora se prične devetdeset dni po času, ko je član sprejet v. društvo in Jednoto, in ako član zboli ali se poškoduje, da, je pod zdravniškim nadzorstvom, je deležen podpore v prvem Članskem letu za dobo trideset (30) dni cele in trideset (30) dni polovične podpore za eno bolezen; nadalje, ako član ozdravi in zopet zboli za čisto drugo bolezen ali se poškoduje, se mu plača, oziroma je upravičen do nadaljnih trideset (30) dni cele in trideset (30) dni polovične podpore kot za (novo) drugo bolezen v istem prvem letu članske dobe.
“Ko je član v društvu že nad leto dni, je upravičen do šestdeset (60) dni cele in šestdeset (60) dni polovične podpore za eno bolezen v istem drugem letu ; in ako član ozdravi in zopet zboli na čisto drugi bolezni ali se ponesreči, se mu pomaga, oziroma je upravičen do nadaljnih šestdeset (60) dni cele in šestdeset (60) dni polovične podpore v istem drugem letu članske dobe.
“V tretjem letu je član upravičen do devetdeset (90) dni cele in devetdeset (90) dni polovične podpore za eno bolezen, in, ko ozdravi in zopet zboli ali se ponesreči v istem tretjem letu članske dobe, naj bo upravičen do nadaljnih devetdeset (90) dni cele in devetdeset (90) dni polovične podpore v istem tretjem letu.
“Tako gredo razredi naprej od leta do leta, dokler je član v Jednoti šest let; takrat mu, ako je bolan, teče podpora vse leto, to je cela šest mesecev, ,nadaljnih šest mesecev pa polovična, za eno bolezen.
“Član, ki je v Jednoti nad šest let in ako je bolan nad leto dni, naj bo upravičen do na-daljne podpore po $10.00 mesečno, to za toliko mesecev, kolikor let je član Jednote, oziroma toliko časa, da mu skupna podpora prinese za vsako leto članske dobe $45.00.
“Na primer, član je pri Jednoti deset let in ni prejel še nobene podpore. Ako zboli, je upravičen šest mesecev do cele podpore, kar znese $182.00, šest mesecev polovične podpore, kar da $91.00, nato pa še nad 17 mesecev po $10.00, toliko časa, da znese $177.00. Vse to da skupaj vsoto $450.00, torej po $45.00 za vsako leto članske dobe.
“Člani, kateri so pri Jednoti že dvajset let, bi bili upravičeni do 20x45, to je $900.00, za dolgo bolezen ali onemoglost, ako niso preje nič ven vzeli.
“Dvadolarski razred naj bi bil na ravno isti podlagi. Član, ki bi bil pri Jednoti 10 let, bi bil, kadar zboli, upravičen do šest mesecev cele podpore ($364.00), šest mesecev polovične ($182.00) in nad 35 mesecev d e s e t d o 1 a rske ($354.00) mesečne podpore,, kar znese vsoto $900.00.
“Nobenemu članu, zavarovanemu za en dolar dnevne bolniške podporp, se ne plača več kot $45.00 za vsako leto član ske dobe.
“Nobenemu članu, zavarovanemu za dva dolarja dnevne podpore, se ne plača več kot $90.00 za vsako leto članske dobe.”
Druge točke naj bi ostale; samo v šesti točki naj bi se glasilo “15 dni,” mesto 30 itd
Trinajsta točka o bolniški podpori naj se črta in naj se nadomesti z novo točko, katera naj bi se glasila: “Neena kopravnim članom, ako so bol ni nad 18 mesecev, se pomaga iz sklada izrednih podpor po $10.00 mesečno, toliko mesecev kolikor let so člani Jednote.”
Gori navedena priporočilo so čisto enostavna in lahko izvedljiva, in podpora bi se na podlagi istih bolj pravilno delila. Izkušnje so pokazale, da so čla ni stopili v Jednoto, kjer so bili v prvem ali drugem letu upravičeni do šest mesecev ce le in šest mesecev polovične podpore, pa so se te lepo poslu-žili, dokler ni potekla, potem so pa v gotovih slučajih društ vo in Jednoto pustili.
Upajoč, da se z mojimi priporočili članstvu nisem zame ril, ostajam z bratskim pozdra vom, vdani,
R. Pleteršek, nadzornik dr. št. 4 JSKJ
podpore popolnoma lZCl1 ^aii in, ne samo to, ampak ce° ^ iij^ je enodolarskemu skladu- ^
ko je dolžan, iz dotičneg^.^ ^ čila ni razvidno. P° jti . Naj mnenju ni bilo umestno, ^ ž, ^ endolarski sklad, oziron1 istega izposoditi, ker 111 ,5} ^ garancije, da bo dva ^ ^ sklad mogel kdaj to « povrniti. Izredna naklada dolarski sklad znaša z	\S|
dolarje mesečno. Ko1	^ ■ i]a
|bodo mogli v tem	%
rovani člani plačevati °	^	'v
do, je vprašanje. Zdaj ^	^
mislimo, če članstvo v ^ %], larskem skladu omaga P ^ ^
izrednih asesmentov, ^ ■' vej
tem? Kaj bo sledilo, P1'®1’ tv» % razsojo ostalemu c ^iHbi Jaz samo toliko omeni®- j( % endolarski sklad dobi c ^ % 0(
članice iz dvadolarskega ^	^
ki bi prav malo ali nic ^ \ s spevali v endolarski ^ ‘	ijlj
roma, ki bi mu bili se	f	W
Mogoče me bo smatra ^ ijv sebičneža in ozk°slcn. 0	jz $	Hi
nič zato; lastim si PiaV gelu( žiti svoje mnenje. A	dn
zmoti, sem priprav Je Haj zmoto popraviti. ^
Nekateri priporočaj0 ^ | % nje dnevnic delegatom- ^ ti mam nič proti temu, ce' $ % re kaj prihraniti. Sen1 ^ ' ilg ga mnenja, da če bo °> p t izvolila res zmožne de jtf tu, tem Jednoti na	iA
več prihranjeno. ^aJ m s tem denarja se na je |>re( cijah zapravi radi tega’ ^ 5# kateri delegati mislU°'$ rajo govoriti in da ,# W njihovo ime v zaPlsl|Jalo> M K tem ko bi čisto	"°
oi podpirali kar je do ^9 j)0 sovah za Isto, brez	\
tdo je stavil dotič11' ^ej> p: Zmožni in razum111 cjjo] . le lahko prikrajšajo k°n	i0
več dni in s tem in kS. jot. ; več prihranilo Jedn° ^\i &4j prevelikim znižanj en1	^
Ako hočemo, da b0 .	^ j
konvencija uspešna, m 6 ^ voliti vsestransko SP p\P j, j
legate.
predsednik dr. s •	«
Elv; Ai
Čim bolj se k°nN_ellCpj.jporfj ||) ] tem več dopisov m ,e(jeJ Jj. prihaja v naše gla^ °g {(. J dočih pravil naše J- ^	•
note. Tudi jaz sem	J-
ipisati nekaj vrsti pfj j( t doče konvencije. ^	’je^, J0
prišlo na vrsto, bo i ^ to je, ali se naj naj ostane tako k°^■'	d*.
jem mnenju ni Potl.c koI/"j f delegacija na vsak1 ^ a peča s tem po pol 1	jj9	5 j
Vsak ve, da konv^ j, _ veliko denarja, in J® J)6 h dneva izgubiti in n1	tj f
niti. Dobro bi bij« M ako bi prišlo do « ,j!i i koliko bi bilo nepo	<	L
škov za vsa društva ^ . D društva bi si mora« ^ tfl nove društvene l3eC .g(3 fl11 j L članske znamke, nal ^ < « stavah in sploh v^e'je(jn° ^ ^ 1 sedanje ime.	\ '
imela nepotrebnih ,s $ J L
de imetja in ti.." '% K> J vem, ee bi bilo	Jf	S
državno poslovni1'0 ^ | ,( ime. Jaz dvomim.0' iS velike zavarovalnin3	S
vedno bolj stopajo j#cj šifri podpornim in skušajo ]>7rf	tj
vanje. Jednota j« I t i» M lt], tem imenom ze	ga' » t
slovala še toliko^ e ’pl g k 1 bomo malo bolj ' ^* ' , imamo naša pravi	>V
volj jasna in de* ^/ [\ tem oziru, da se	,jtt	j	^
nega člana ne sme	^ /	\
liti radi njegovega ^ . političnega prepnca $1 & že 32 let član in 1 ‘.j/ L predsednik društva ^ f in sem že marsika mo V(_ dobil za društvo in	^	^
ie Jednota organi*f>/ i ski oddelek, sem l’1 ^oj ‘k organizatorjev, ^ 1 okoli in vpisovali 1	>	j,
ske člane.	.V/	^
uspeh in nihče se W i da ne pristopi k
lUalie	*	•
Waukegan, III
Kakor je razvidno iz našega glasila, se članstvo precej zani ma za bodočo 14. konvencijo, kar je vse hvale vredno. Prav za prav bi bila dolžnost vsakega člana, da skuša z dobrimi nasveti pomagati k napredku Jednote.
Prihodnja konvencija bo irhe-la, po mojem mnenju, za rešiti tri zelo važne probleme. Prvi teh problemov so bolniški skladi, drugi investiranje jednoti-nega denarja, tretji problem pa bo, kako učinkovito pomagati tistim članom, ki so vsled depresije prizadeti. Vzemimo v pretres bolniške sklade. Kot je razvidno iz naznanila glavnega tajnika, je sklad dvadolarske
Stfave o pravilih
iz druge stranU
taje . Irnena' Torej naj ime , "tttere J. s. K. Jednote
Val°8-tane kot je-
•*, da 'JSe Pi‘i organizaciji ^?s*0VanJ'e točno, da •	1 niso previsoki in da
med članstvom in Pfih\ ,Pe^gacija bo imela njj0e° nP konvenciji za reši-H 0 Važnih zadev. Brezpo-{]at),Se vedno bolj razširja ;e *e^ko plačujejo ases-v' 0sebn°, kjer je več čla-Priporočljivo bi ^12	■ _Se osnoval poseben
V i ,najl'evnejše in ostarele 1 v resnici ne more-
s S8*0™41 oj ih pri-liijj ,pri društvu. Ta sklad ^ije . 'sto;)al samo za čas deli) ^11 J' se v istega plače-% Veh do Petih centov, skl nfJ ^ se znižal stroški m Na ta način bi pri-!-ir|iza ^°g° d°brih članov v f Cl- so redno plače-$ bi l ..asesmente. Priporoč-< ^ija 0 tudi, da bi se kon-
aV fVl6kla preveč’ P°
laj jjj 1 Se dalje. Konvenci-#r^eh'Se Završila ysaj v šti-1 ji' No ( 'ja na^>n bi se pri-K gkVel,ko vsoto oškov-!°vai delegacija naj ,((i g H 'sPfJrazumno in pre-Pomanjkljive toč--lo eri*'a kar je v resnici "o	^ednoto	in za celo-
clanstvo.
tifeHo , ^osePh Spreitzer,
«| S6clllik dr. .št. 1 JSKJ.
A )	~~~
A	Eveleth, Minn.
,toriSKj na Prihodnja praviti (P ^lo *„?' ‘p°ročam, da bi se 'jjjt 0 P°slai °’ da vsako dru-^ Da i? Sam° P° enega de-)rjh °llvencijo, ker s tem mnogo denarja
,/ drSJ in Pd vožn'iah'
j,0t ;^tu , .° naroči svojemu ^-aj' naj zastopa in
'il^ S? Mnenju061' 7f°r Je P°
> po d v ^P^ebno po-. ‘l ali več delegatov
S :^8^tva' S tem bi He
J ^onv a. v Prihranilo, pa bi bila končana l6nil0 «•»«, kar bi zopet
*i***nek.
6 Po a imena Jedno-•ipd«me’ da m°jem mnenju naj-iv' ^ itn 0stane po starem. >#’* Im^nU ne bo nihče od-4» V S nič ne da in nič ne
v St'n°	*> ■“"> --
Te<^	J- S-	K- Jednota
Si.	n,	kadar	»mo v sili
P° s l	° sam0 za do'
kC tva in Jednote.
>*	.	llm	Pozdravom.
J	j	Frank	Rozinka,
ruštva št. 25 JSKJ.
ne "'aSi + Red Lod^re’ Mont-
^i r^etc °- Zlate Hooverjeve 1 e'1'*', k 11Tlam čas zasledo-ili s* j ^sili,Ve 0 Pravilih v na-\ kf° ^;0 Nekatera priporo-N ,Zamisljena, druga K1 i V^var,i ^ dopisnik piše iz
’ n*lrkonv ’ da je bil° pred
^ tnai Ctlcijo veliko grme-
d/A^ta°£ja- To ,je res' j.0\' y n je J°ncno ne škoduje.
f V P°uk dopisoval-
1 V,
c« v C‘° Se
'1!1 J <I e ta? Zdl’ da nekatere
eIii. j> iteWat° zanimajo dnev-
"VfSSr-zdi se, kot w
pl'-'V \S tUf f nevošljivost, ker
A r I8 “vsi i«
ji1' ’■ y J^iji | stoPatvo na sedanji Af !iHNsr>f;i,man^e kot je bi-
in!o i VSvikonvencijah’za_
/ cd i'. IV ;.lce ne bodo toliko Jiii' If vnVlvn° pa bi bilo, da V< iSi^ajo, da je 13.
^,dolož d°brila točko pra-,.gi'p' ia dnevnice glavnih ft*J	delegatov po $7
•s^ V \ kate 0 v veljavi za to 'Vj|5ko k;6rtl se vrši .konven-\e'1 V [S kol:J16 bil° označeno v 1 J L,% v. 0 znašajo dnevni-
Vi1’’takt mestu govoriti o &/J \^le ? 0 Pa. ni. Konvenci-/i	Prihodnje leto iz
>^iih r;!Vila' Priporočal
\!‘Se i Že Zdai zahte‘
•»j %cij. dnevnic, da naj
irC? ^av?krbij0’ da pride
*Uh ‘la> da se dnevni-bornikov in dele-
9tv»
1»
10
[#
ipr'
o?
H
br
P
gatov v bodoče določijo na konvenciji po razmerah.
Nekateri tudi priporočajo, da se mora zmanjšati plača glavnim uradnikom, prav kot bi res vlekli kakšne sijajne plače. Od glavnih uradnikov, vsaj od tistih, kateri posvetijo vse delo Jednoti, se zahteva precejšnih zmožnosti in dobrega in točnega dela. Ali ni jednotin uradnik, ki posveča 8, 10 ali 12 ur dnevnega dela Jednoti in ki je tudi zmožen tega dela, vreden take plače kot profesijonalec, na primer električar, linijski zidar itd.? In koliko bi si prihranili, če bi uradnikom, ki delajo za svojo življenjsko plačo pri Jednoti, odbili, recimo $25 mesečno, kot neko društvo priporoča! Niti desetinko centa ne bi prišlo mesečno na vsakega. Dotičnemu uradniku bi se seveda redukcija poznala in bi mu ubijala veselje do dela. Čudno 'je, tako radi se jezimo čez kapitaliste, ki nam trgajo plače, toda, kadar smo mi delodajalci napram tistim, ki za nas delajo pri naši organizaciji, hočemo v skoposti in menda še v nevoščljivosti prekositi vse kapitaliste.
Dalje vidim, da se nekateri člani zelo bojijo, če bi se odpravil “K” iz jednotinega imena. No, jaz glede tega čisto mirno spim. Nekateri dopisniki kažejo na velike stroške, ki bi bili v zvezi s spremembo imena, toda če sem prav informiran, bi bili stroški malenkostni, samo če bi članstvo želelo izpremem-be. Ako prihodnja konvencija ne spremeni imena, bi ji priporočal, da sprejme k pravilom tak ali podoben dodatek: “Vsak član mora iti enkrat na leto k izpovedi, in sicer o Veliki noči. Kdor se temu ne pokori, se direktno črta iz Jednote!” Le s takimi pravili bomo rekli lahko, da smo katoliški in da Jednota nosi pravo ime. Ako pa obdržimo sedanja pravila, ki ne dovoljujejo nikake Verske ali politične aktivnosti v organizaciji, ime ne soglaša z njimi. Pred zadnjo konvencijo sem priporočal izpremembo jednotinega imena, ker sem bil prepričan, da je pravi čas zato. Izprevi-del pa sem, da nekatere še ni mogoče prepričati o u-mestnosti izpremembe, zato sem sedaj nevtralen. Napisal bi lahko še kaj več o tem, pa naj za danes zadostuje. Radi bolniške podpore in drugih važnih točk se oglasim pozneje.
K. Erznožnik, član društva št. 58 JSKJ
niso verska niti protiverska.
Večkrat se radi tudi izražamo, da^ je naša Jednota demokratična in da ima demokratična pravila. To se precej lepo sliši, v resnici pa ni tako. Poglejmo, na primer besedilo 6. točke v II. členu. Glede te točke bi jaz priporočal, da se iz-premeni besedilo sledeče: “Sve-dočbo inkorporacije (Articles of Incorporation) se more spremeniti edino le na konvenciji ali potom splošnega glasovanja z nadpolovično večino oddanih glasov.” V tem smislu naj bi se izpremenilo tudi ostale točke, da bi bile v soglasju s prej omenjeno spremenjeno točko.
Za bolniško podporo bi priporočal, da glavni tajnik sestavi lestvico, ki bi po dosedanjih izkušnjah najbolj odgovarjala razmeram in potrebam sedanjosti in bodočnosti. Izrednih ases mentov se je treba na vsak način po možnosti izogniti.
Nadalje bi priporočal, da se ustanovi poseben fond, iz- katerega bi se plačevalo asesmente za take člane in članice, ki so vsled dolgotrajne brezposelnosti popolnoma izčrpani, da bi ne bili prisiljeni pustiti organizacije. Tozadevni asesment ne bi smel presegati 10 centov na člana.
Dalje priporočam, da prihodnja konvencija nastavi namestnika glavnega tajnika, oziroma pomožnega tajnika, ki naj bo vposlen v glavnem uradu kot stalna moč. Glede preselitve urada je moje mnenje, da bi bilo v korist organizacije, če bi se urad prestavil kam bolj v središče in v kraj z boljšimi zvezami za potovanje, pošto itd. Po mojem mnenju bi bilo to dobro za organizacijo. Kar sem napisal sem napisal z najboljšim namenom za dobrobit članstva J. S. K. Jednote.
G. J. Porenta, član društva št. 176 JSKJ.
'H
la
prej, da bo imel vsak priložnost plačati asesment pred sejo.
Želeti je, da pridejo na omenjeno sejo vsi člani, razen tistih, ki so na bolniški listi. Zdaj je čas,, da razpravljamo o pravilih. Vsi člani imamo enake pravice. Kdor ima kakšno dobro idejo, naj pride ž njo na dan na društveni seji, da se bo o njej debatiralo, nakar bo po večini sprejeta ali odklonjena.
Naj še omenim, da se mi ne zdi umestno, da se tuintam nagovarja člane ali članice naj prestopijo k drugemu društvu. S tem lahko pride do sporov in sovraštva. Ako hočemo mir in pravo bratstvo med seboj, opustimo tako postopanje. Saj ima vsak pravico in prosto voljo, da vzame prestopni list in da pristopi k drugemu društvu. Nihče mu ne more te pravice odvzeti. Ni pa treba, da bi se člane ali članice nagovarjalo ali celo sililo k temu. Pomisliti moramo, da to povzroča tudi mnogo dela tako pri prizadetih društvih kot v glavnem uradu.
Pa brez zamere!
L. Perushek, tajnik društva št. 2 JSKJ.
h?
e” < r*1
d« V
e ‘ h
SJ
|/
Puyallup, Wash.
Pazno zasledujem razprave o pravilih v našem glasilu. Mnenja so različna, kakor pred vsako konvencijo. Točke v sedanjih pravilih sf marsikje nasprotujejo, zato je glavni odbor na letni seji v januarju poveril sestavo provizoričnih pravil sobratu glavnemu tajniku, o katerem sem prepričan, da bo delo povoljno izvršil.
Sobrat TauCher je nedavno priporočal izpremembo jednotinega imena in seveda so se ta-j koj oglasili drugi, ki temu na sprotujejo. Prihajajo z istimi strašili kot pred 13. konvencijo, namreč koliko bo to Jednoto stalo, nobeden pa še ni povedal, zakaj je sedanje ime bolj praktično za Jednoto. Jaz odločno priporočam izpremembo imena iz razloga, ker je sedanje ime nasprotno našim pravilom. Ako hočemo imeti v pravilih točke, da ne bodo v konfliktu druga z drugo, je potrebno, da se ime spremeni. Ako pa obdržimo sedanje ime, potem vpeljimo pa še prisilno spoved, da bomo tudi v praksi katoliški, ne samo po imenu. Bojim se pa, če bi res vpeljali prisilno spoved, da bi izgubili mnogo članov, med njimi tudi precejšno število takih, ki danes zagovarjajo staro ime. Bodimo sami sebi odkritosrčni in priznajmo, da če nočemo vpeljati prisilne spovedi, se spodobi, da izpremenimo ime, da bo v soglasju z našimi pravili, ki so nestrankarska in ki
Leadville, Colo.
Glede jednotinega imena bi oilopo mojem mnenju najboljše, da se istega pusti pri miru. Zaradi spremembe imena smo tratili čas in denar že na splošnem glasovanju in na dveh konvencijah, končno pa se je le staro ime pridržalo z veliko večino. V teh časih imamo mnogo važnejših problemov za rešiti. Časi so kritični in zdaj ni čas, da bi se prerekali radi imena. Mnogo važnejše je, da skušamo po možnosti olajšati breme članstvu in uradnikom. Kot 20-letni član društva sv. Jurija in J. S. K. Jednote priporočam, da prihodnja konvencija pusti ime Jednote v miru in se posveti bolj važnim poslom, ki jih ne bo malo.
Z bratskim pozdravom,
Mark Russ, tajnik društva št. 111 JSKJ.
Euclid, O.
Člane društva Napredek, št. 132 JSKJ poživljam, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje seje,, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila. Seja se bo vršila v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. in se bo pričela ob deseti uri dopoldne. Med drugimi važnimi zadevami bo na programu tudi volitev delegata za 14. redno konvencijo, ki se bo vršila me seca julija v Indianapolisu, Ind. Važno je, da se člani in članice kar mogoče številno udeležijo te seje in izvolijo dobrega zastopnika za prihodnjo konvencijo. — Z bratskim pozdravom.
John Korenčič,
tajnik društva št. 132 JSKJ
Yukon, Pa.
Člani in članice društva Združeni Slovenci, št. 183 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo več važnih zadev. Volili bomo tudi novega društvenega predsednika ali pa tri druge uradnike, kakor bo članstvu po volji. Torej, na svidenje 10. aprila!
Z bratskim pozdravom,
John Brandstetter, tajnik društva št. 183 JSKJ
Indianapolis, Ind.
Člane in članice društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ prosim, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila ob običajnem času. Za rešiti imamo več važnih zadev. Prečital se bo trimesečni pregled in obenem bo na dnevnem redu volitev delegata. — Bratski pozdrav!
Anton Ule, tajnik.
katere je nad vse ljubila, dokler je bila še živa. Bila je žena, kot jih potrebuje današnji čas, verjela je v dejstva za izboljšanje današnjega družabnega sistema, ki ga pa žal ni dočakala,
Nev moremo zbrati besed, da bi se količkaj primerno zahvalili sočlanom, rojakom in prijateljem za vso naklonjenost, ki so nam jo izkazali v dneh težke izgube. Prisrčna hvala naj bo dalje izrečena za poklonjene vence društvom: št. 72 SSPZ-št. 371 SNPJ, št. 167 JSKJ, št. 79 SNPJ, družini M. Petchnik, Enumclaw, L u c a s Debeljak, Seattle, in bližnjim prijateljem !
Nepozabni pokojnici, vzorni materi in ženi pa naj bo lahka j ameriška gruda!
Martin Smolsnik, soprog Helen, Stanley in Hubert, otro ci.
Denver, Colo.
Tem potom poživljam vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, da se gotovo udeleže prihodnje redne seje, ki se bo vršila v četrtek 14. aprila. Ta seja je posebno važna v/ vzroka, ker bo treba voliti delegata, ki bosta zastopala naše društvo na 14. konvenciji JSKJ, ki se nam bliža. Priporočljivo je torej, da pridejo na sejo vsi člani in članice in si izvolijo iz svoje srede najbolj zmožne delegate in take, ki gledajo !e za korist članstva in J. S. K. Jednote.— Z bratskim pozdravom, John Schutte, tajnik društva št. 21 JSKJ.
Reading, Pa.
Tem potom poživljam član-! stvo društva sv. Jurija, št.-61 JSKJ, da se polnoštevilno ude-' leži prihodnje seje, ki se bo vršila 9. aprila v navadnem prostoru in ob navadnem času. Na dnevnem redu bo volitev delegata, razprave o pravilih in še kaj druzega. Torej, da se vsi vidimo na seji 9. aprila! — Z bratskim pozdravom,
Anton Jaklič, tajnik društva št. 61 JSKJ.
Leadville, Colo
člani in članice društva sv. Jurija, št. 111 JSKJ, so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 15. aprila, ker na dotični seji bo volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Aktivno in pasivno volilno pravico imajo člani in članice, to je da lahko volijo in so lahko izvoljeni. Priporočljivo je, da pridejo na omenjeno sejo vsi člani in članice, da ne bo potem nihče mogel govoriti, da se morda ni kaj pravilno vršilo. Kaj takega se rado sliši od tistih, ki se ne potrudijo, da bi prišli na sejo. Torej na svidenje !
Mark Russ, tajnik društva št. 111 JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
j Naj mi bo dovoljeno se tem.
! potom zahvaliti J. S. K. Jednoti za pomoč, ob enem pa tudi našemu društvenemu tajniku Jos. | Pogačarju, ki mi je s pomočjo glavnega tajnika A. Zbašnika izposloval, da je JSKJ plačala zame asesment za štiri mesece, i Upam, da me organizacija tudi v nadaljni potrebi ne bo zapu-!stila kot svojega 21-letnega člana. — Z bratskim pozdravom.
Joseph Žigon, član društva št. 26 JSKJ.
Toronto, Ont., Canada.
Velikonočni prazniki so minili, pomladanska narava se je začela prebujati, ptičke pojo, praprot poganja in prve rožice cveto, vse se veseli toplih pomladnih dni. Spomin pa uhaja nazaj na mlada leta, ko še ni bilo skrbi za obstanek, ampak samo nekaljeno pomladansko veselje. Sicer v povojni dobi ni bilo med nami pravega veselja, ker marsikaterega svojca ni bilo z bojnih poljan nazaj, toda mlad človek kmalu vse pozabi, če je le zdrav, in se pomladnih dni iz polne duše veseli.
Tako se tudi mi canadski brezposelni veselimo toplih pomladnih dni, da bomo lažje hodili okoli za delom, če ga bo mogoče dobiti. To je dandanes bolj težko, in nič še ni slišati o boljših časih. Narava se prebuja in z njo bi se morali prebuditi tudi naši magnati, če bi imeli kaj človeškega srca, ko vidijo dolge vrste siromakov v krušni vrsti. Umazani in raztrgani so ti reveži, da človeka srce boli pri pogledu nanje. Mladi ljudje, ki bi radi delali, morajo trpeti pomanjkanje vsled brezposelnosti.
Pri vas v Zedinjenih državah imenujete sedanjo depresijo Hooverjevo prosperiteto, čega-va je tukaj v Canadi pa ne vem. No, pa naj bo Benetova. Sicer pa mislim, da je dosti takih Hooverjev in Benetov, ki neče-jo videti pomanjkanja med brezposelnimi trpini. Toda obu-
pali še ne bomo, dokler imajo naši prijatelji še kaj pod palcem. Vsega je enkrat konec in tudi tej depresiji bo enkrat odklenkalo. Bomo pa drugič bolje pripravljeni na tako čase.
Tu v Torontu si je nedavno končal življenje mlad fant, po rodu Hrvat. Z britvijo si je prerezal vrat in je še tisto noč umrl. Imena ne vem, dasi sem ga osebno poznal. Kaj ga je gnalo v obup, mi ni znano, morda obup in pomanjkanje.
To naj zadostuje, da g. urednik ne bo imel preveč dela z mojim dopisom. Pozdrav vsem čitateljem Nove Dobe širom Zedinjenih držav in Canade!
Joseph Balkovec.
Canonsburg, Pa.
Članstvo društva Bratska sloga, št. 149 JSKJ, je vljudno vabljeno, da se prihodnje seje, ki se bo vršila .v nedeljo 10. aprila, polnoštevilno udeleži. Med drugimi važnimi zadevami bo na dnevnem redu seje tudi volitev delegata za 14. redno konvencijo. Za društvo in za članstvo v splošnem je velikega pomena kakšnega delegata pošlje na konvencijo. Zato naj pridejo na sejo vsi člani in članice in si izvolijo delegata, o katerem so prepričani, da bo zastopal interese članstva. Seja se bo vršila v prostorih društva Postonjska Jama in se bo pričela ob dveh popoldne. Na svidenje torej'10. aprila! — Z bratskim pozdravom,
John žigman,
tajnik društva št. 149 JSKJ.
Strabane, Pa.
IZ URADA ZVEZE JSKJ DRUŠTEV V ZAPADNI PENN-SYLVANIJI. — Vse tajnike JSKJ društev prosim, da poslana jim vabila prečitajo na njih prihodnjih sejah in na članstvo apeliram, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na prihodnjo zvezino sejo. članarina je za leto 1932 prosta. Društva tega okrožja, ki bi morda ne dobila .vabila, so prošena, da vzamejo to obvestilo v poštev, ter izvolijo zastopnike za zvezino sejo, ki se bo vršila četrto nedeljo v aprilu v Slovenskem Domu v Pittsburghu, in se bo pričela ob | desetih dopoldne. Društva naj j na to sejo pošljejo svoje naj-| boljše zastopnike, ker na razpravi bodo važni problemi, in čim boljši bodo zastopniki, tem boljše bo delo izvršeno.
Sobratom, kateri so pri Zvezi v odboru za pravila, sporočam, da bomo imeli sejo za pravila v sredo 13. aprila ob sedmi uri J zvečer v Pittsburghu. Prosim I jih naj bodo točno na mestu.
Vsa bratska društva JSKJ, SNPJ, SSPZ, kakor tudi druga društva v zapadni Pennsylva-i niji so prošena, da bi na dan 26. junija ne prirejala svojih veselic ali piknikov, ker se bo na tisti dan vršil na Syganu, Pa., skupni piknik Zveze in Federacij gori omenjenih organizacij. Več o tem bo poročano pozneje. — Bratski pozdrav!
Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji:
John Žigman, tajnik.
Cleveland, O.
Tem potom naznanjam članom in članicam društva Krasni Raj, št. 160 JSKJ, da imamo več resnih in važnih reči za rešiti na na'ši prihodnji seji, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila ob eni uri popoldne v običajnih prostorih, to je v Slov. del. domu na Prince Ave. Zaradi tega vljudno poživljam vse člano in članice, da se zanesljivo udeležijo prihodne seje. Ako bomo na seji navzoči vsi člani, bomo gotovo kaj dobrega ukrenili v korist posameznim članom, društvu in J. S. K. Jednoti. Naše društvo zadnje čase nekako nazaduje, seveda največ zato, ker so slabe delavske razmere tako pri nas, kot drugod po deželi. Sicer je za nekatere še obljubljena dežela, ki ne vedo kaj je depresija, toda mi nismo med tistimi. Priporočam, da zahajamo na seje in da smo prijatelji med seboj. V slogi in skupnem delu je moč in v tem bo tudi napredek za naše društvo in za Jednoto. To naj zadostuje za danes; prihodnjič morda kaj več. Pa na svidenje v nedeljo 10. aprila ob eni uri popoldne!
,	Frank	Ponikvar, j
tajnik društva št. 160 JSKJ.
-----
Chisholm, Minn.
Tem potom poživljam članice društva Danica, št. 150 JSKJ, da ; se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila drugo nedeljo v mesecu točno ob dveh popoldne. Iz glavnega urada smo | dobile ček, ki se sme porabiti za plačevanje asesmentov le za najpotrebnejše članice. Za katere se plača iz dotičnega denarja, o ';em morajo odločevati članice na seji. Niti tajnica niti ostali odbor ne more o tem odločati. Torej, katera članica je nujno potrebna pomoči z ozirom na pla-Čanje asesmenta, naj pride na sejo in to pove. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se iz društvene založi za članice za dva meseca in ne več. če katera res ne more plačati, naj pride na sejo in tam apelira, da se še dalje zalaga za njo. Tajnica se mora ravnati po pravilih in po društvenih sklepih. Če bomo vse vpo-števale jednotina pravila in društvene sklepe, bo prav za vse in poslovanje se bo v redu vršilo. — Pozdrav vsem članicam našega društva in vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Mary Pluth, preds. društva št. 150 JSKJ.
TISKARSKI ŠKRAT
V razpravah o pravilih v Novi Dobi z dne 30. marca 'je sobrat Louis Medvešček, član društva št. 45 JSKJ v Indianapolisu, Ind., priporočal med drugim, da bi se poleg sklada za en dolar dnevne bolniške podpore uvedel še sklad za $5.00 tedenske podpore. Nagajivi tiskarski škrat je pritaknil še eno ničlo ter tako iz vsote $5.00, ki je prava, napravil kar $5.000. Kam bi prišli, če bi Jednota plačevala take podpore in kakšni bi bili asesmenti!
• o----------
DOPISI
Ely, Minn.
Člani in članice društva sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ so prošeni, da se v kolikor mogoče polnem številu udeležijo prihodnje redne društvene seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila in se bo pričela točno ob deveti uri dopoldne. Na dnevnem redu bo več važnih zadev, tako razmotrivanje in debatiranje o jednotinih pravilih in volitev delegata za 14. redno no konvencijo. Vse to bo vzelo malo dalje časa kot po navadi. Tajnik bo v dvorani že eno uro
Cie Elum, Wash.
Nič posebnega ali nenavadnega ni ako premine človeško bitje, kajti mati narava zahteva svoje. Vsekakor pa je sku pini, ki se bori za obstanek, težko videti in preboleti, da iz gubi enega iz svoje srede, posebno če je izgubljeni del sku pine prav za prav predstavljal krmilo. To se je zgodilo pri naši družini: izgubili smo ženo in mater. Preminila je 17. mar ca v najlepši starosti Uršula Smolsnik, rojena Vodenik 15. septembra 1892 y vasi Gomila pri Št. Janžu na Dolenjskem
Pokojnica je bila kot čuječ angel j nad družino, dokler je ni pred dvemi leti napadla smrtonosna bolezen—vnetje ledvic. Borila se je proti bolezni s sko-ro nadčloveškimi močmi, isto-tako je storila zdravniška veda, kar se je dalo, toda oteti je ni bilo mogoče. Bila je večletna članica JSKJ in SNPJ in požrtvovalna prijateljica pri vseh znanih. To se je pokazalo na njeni zadnji poti, ki je bila ta-korekoč posejana s cvetlicami,
Indianapolis, Ind.
Vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ, vabim, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila v navadnih prostorih in se bo pričela ob eni uri popoldne. To bo ena najbolj važnih sej, ker bo volitev dveh delegatov za 14. konvencijo. Poleg tega imamo več drugih važnih zadev za rešiti. Vsak član ima pravico in priliko, da na seji pove, kaj bi bilo po njegovem mnenju v večjo korist društva in Jednote. Želim videti vse člane in članice na prihodnji seji. — Pozdrav!
Joseph Gačnik, preds. društva št. 45 JSKJ.
Ely, Minn.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 jskj, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila v gornji dvorani Community Center. Seja se bo pričela točno o polu dveh (1:30) popoldne. Na programu bo volitev delegatov in za rešiti imamo še nekatere druge važne zadeve. Želeti je, da se članstvo udeleži te važne seje stopro-centno.
Joseph Spreitzer, preds. društva št. 1 JSKJ.
Ely, Minn.
IZ URADA TAJNIKA FEDERACIJE MINNESOTSKIH DRUŠTEV JSKJ. — Društvom JSKJ v Minnesoti, oziroma članstvu istih, je znano, da se (Dalje na 7. strani)
Jr
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7te letno; ta nečlane $1.60, ta inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.7i per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL. VIII.
NO. 14
KONVENČNA NAZNANILA
VOLITVE DELEGATOV
V mesecih aprilu in maju se vršijo volitve delegatov za 14. redno konvencijo Jugoslovanske Katoliške Jednote, ki se prične z dnem 25. julija 1932 v Indianapolisu, Ind.
Vsako društvo, ki je štelo pred 25. aprilom 1932 od 75 do 150 članov v odraslem oddelku, je upravičeno poslati enega delegata, in vsako društvo, ki je pred 25. aprilom 1932 štelo 151 ali več članov, je upravičeno poslati dva delegata. Nobeno posamezno društvo ni upravičeno do več kot dveh delegatov.
Volitve delegatov se lahko vršijo pri redni ali izredni seji društva.
Vsakega delegata se mora voliti posebej, ravno tako se tudi voli namestnike posebej. Najprej naj se izvoli prvega delegata, potem pa drugega. Za tem se naj najprej izvoli namestnika prvemu delegatu in za tem se voli namestnika drugemu delegatu.
Nominacije kandidatov morajo biti javne, glasovanje pa tajno. Ako nobeden izmed kandidatov‘ne prejme absolutne večine oddanih glasov pri prvem glasovanju, tedaj morata iti dva, ki sta prejela največje število oddanih glasov, na ožjo volitev. Kandidat, ki na ožji volitvi prejme večino oddanih glasov, je izvoljen delegatom. Isto velja pri volitvah namestnikov.
Pravico do glasovanja imajo vsi člani odraslega oddelka, vštevši tiste, ki so bili meseca marca suspendirani radi neplačila asesmentov. Pravico do glasovanja nimajo člani mladinskega oddelka in pa tisti člani, ki so od meseca februarja naprej ostali suspendirani.
Kandidirati za delegata smejo samo člani, ki so zmožni čita-nja in pisanja, ki so najmanj eno leto člani Jednote ter tri mesece člani društva. Kandidat za delegata mora biti ameriški državljan.
Navodila društvom, ki bedo volila skupne delegate so priobčena na drugem mestu današnje izdaje.
Z bratskim pozdravom,
Anton Zbašnik, glavni tajnik.
NAVODILO DRUŠTVOM, KI VOLIJO SKUPNEGA
DELEGATA
Na drugem mestu današnje izdaje smo priobčili imenik društev, ki imajo voliti skupnega delegata za prihodnjo redno konvencijo JSKJ. Da se bodo znala društva ravnati, naj velja sledeče navodilo:
Vsako društvo, ki ima voliti delegata skupno z drugim društvom ali društvi, naj si izvoli ta mesec svojega kandidata. Kandidata se izvoli na isti način, ko.t kakega drugega društvenega uradnika. Društveni predsednik naj odpre nominacijo za kandidata, in ko je bila nominacija pravilno zaključena, naj gredo imena na glasovanje. Član ali članica, ki dobi večino oddanih glasov se smatra izvoljenim kandidatom društva. Nominacije morajo biti javne, glasovanje pa tajno. Ako pri prvem glasovanju noben izmed kandidatov ni prejel večino od-danih glasov, tedaj morata iti dva kandidata, ki sta prejela največ glasov, na ožjo volitev in izvoljen je kandidatom tisti, ki je pri ožji volitvi prejel večino oddanih glasov.
Čimhitro si je društvo izbralo svojega kandidata, naj nemudoma sporoči njegovo ime in naslov glavnemu uradu. Tozadevno poročilo mora biti podpisano od predsednika, tajnika in blagajnika in opremljeno mora biti z društvenim pečatom.
Prave volitve delegatov se bodo potemtakem vršile šele meseca maja in glavni urad bo sporočil vsakemu poedinemu društvu imena in naslove kandidatov, ki so jih postavila druga društva.
Pravico do glasovanja imajo vsi člani in članice odraslega oddelka, tudi tisti, ki so bili meseca marca suspendirani radi neplačila asesmenta. Pravico do glasovanja nimajo člani mladinskega oddelka in pa tisti člani, ki »o od meseca februarja naprej ostali suspendirani.
Pravico do kandidature za delegata imajo samo taki člani, ki so zmožni čitanja in pisanja; ki so člani JSKJ najmanj eno leto in člani svojih društev vsaj tri mesece. Vsak kandidat za delegata mora biti ameriški državljan.
Kandidate se lahko voli pri redni ali izredni seji in društva, ki so morebiti že imela svoje redne seje v mesecu aprilu, so naprošena, da nemudoma skličejo izredno sejo ter izvolijo svojega kandidata.
Krajevne tajnike vljudno prosim, da gornje navodilo natančno prečitajo in da se po njem ravnajo.
Z bratskim pozdravom,
Anton Zbašnik, glavni tajnik.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
univerzi, on je začel to reč mešati. Kar se moje malenkosti tiče, se ne bom pregovarjal z njim, ampak bom rajši priznal, da je zadel v črno. Drugi pa si lahko radi mene zapišejo solventnost pameti kakor visoko hočejo ter jo magari dajo še notarsko potrditi.
Ne vem sicer kdo je profesorja Pitkina pooblastil, da nam je napisal tako sijajno izpričevalo o naši mentaliteti, toda jaz se kljub temu ne bom prerekal glede njegove avtoritete. Saj je mož dobrega srca in iskreno želi, da izginejo s sveta vse nesreče, trpljenje in neprilike. To pa je po njegovem mnenju dosegljivo le, če vsak posamezen bedak postane pameten. Učeni mož seveda misli tudi nas. Bodimo torej gentlemeni in mu prijazno vrnimo voščilo: “The same to you, Professor!”	A.J.T.
GOSPODARSKA ENOTNOST SVETA
(Nadaljevanje s 1. strani) gih držav, marveč vpliva tudi na cene pridelkov, ki jih izvažamo le malo ali sploh nič.
Mleko, na primer, je tipični “domači” pridelek, preizpridljiv za izvoz, ali mleko v obliki masla, sira in kondensiranega mleka prispeva letno dva in pol bilijona funtov k celoti svetovne eksportne trgovine. Zato inozemske cene mlečnih produktov vplivajo na tukajšne cene tekočega mleka v vseh predelih Zedinjenih držav.
Surovine, ki prihajajo v poštev za strošek tovarniških pridelkov, so večinoma jako občutljive napram gibanju cen na svetovnem trgu.
“Cel sistem cen blaga je kot tkanina v neprestanem tkanju, ki se širi po vsem svetu, in vsaka iznajdba, bodisi novih umetnih nadomestil ali novih prometnih zvez, jo veže ožje in ožje,” pravi profesor Gay. “Ne-številno paznih trgovcev, odpošiljajočih ponudbe cen po brzo-javu, kablu ali radiu, veže ves ^sistem cen v eno enoto.”
Celo cene mezd in plač, kia i» nepremičnin, prometnih sredstev, elektrike, vodnih sil itd., ki se na prvi pogled ne zdijo odvisne od mednarodnega vpliva, niso povsem varne pred njim, kajti njihovi dobički se gibljejo pa plini in oseki splošne gospodarske aktivnosti, in ta plima in oseka je čim dalje bolj istočasna po vsem «svetu.
Neki drugi ameriški ekonomist, Harold G. Moulton, predsednik Brooking instituta v Washingtonu, podpira Gayevo mnenje, da svet postaja gospodarska enota in da ta razvoj mora doprinesti razvoj močnejših činiteljev za skupno delo^ vanje.
“Jasno je,” izjavil je dr. Moulton v govoru o Ameriki in gospodarski bilanci Evrope, “da je fundamentalno potrebno, ako naj imamo zopet resnično pro-speriteto, da se evropske finančne razmere stabilizirajo in da se pospeši tamošnje gospodarsko okrevanje. Ne trdim, da ni mogoče, da oživljenje gospodarskega življenja začne v Zedinjenih državah in se od tukaj počasi razširi na ostali svet. Trdim pa, da taka finančna, gospodarska in socijalna zmedenost, kakoršna sedaj prevladuje v Evropi, tvori neprekoračljivo. oviro za ekonomsko oživljenje v tej deželi. Konstruktivna prizadevanja za gospodaVsko okrevanje sveta se morajo zato osredočiti na Evropo.” FLis.
-------o------
ZANIMIVA RESTAVRACIJA
V New Yorku so nedavno otvorili takozvano enocentno restavracijo, kjer stane vsak komad ali porcija jedi en cent. Na razpolago so grahove in fižolove juhe, ječmenček, kuhane slive, rozine, kruh, prepečenec, kava in kavina nadomestila. Takoj prvi dan je bil naval tak, da je v treh urah vsega zmanjkalo. Postreženih je bilo 4,200 oseb.
IMENIK DRUŠTEV
KI IMAJO VOLITI SKUPNEGA DELEGATA ZA 14. KONVENCIJO J. S. K. J.
LIST OF SUBORDINATE LODGES
CONSOLIDATED FOR THE PURPOSE OF ELECTING JOINT OR COMMON DELEGATES TO THE 14th CONVETION
OF SSCU
Št. dr. Sedež društva	Št.	čl.	Skupaj
Lodge No. Location of Lodge	Mem.	Total
4 Federal, Pa........................—.................-	74
146	Rockwood, Pa ______________________________________ 13	87
13 Baggaley, Pa. ________....____________________________ 60
159	Cornwall, Pa. ... ..........................        37	97
14	Crockett, Cal. ____________________________________ 21
141 San Francisco, Cal............................. ......	61	82
27	Diamondville, Wyo  ________________________________ 50
83	Superior, Wyo  ................................     27
28	Sublet, Wyo________________________________________ 20	97
32 Black Diamond, Wash.    _.____________________.___....	34
167 Cle Elum, Wash.-  ___________________ .__________  ...	46	80
35 Lloydell, Pa...............1 ______________.....______ 73
165	Royal, Pa. ........_............................... 13	86
41	East Palestine, 0.................................. 43
155 Blaine, 0.................................     ....... 26
195	Barberton, O. _____________________________________ 13	82
43	East Helena, Mont.................................. 63
214	Sudbury, Ont., Canada  ____________________________ 14	77
47 Aspen, Colo............-________________ .....________ 71
51	Murray, Utah .....................................   15	86
50 Brooklyn, N. Y.  1.................................... 68
90	New York, N. Y. ...^________________________________ 18	86
86	Midvalle, Utah .................................     42
168	Helper, Utah  .....................................  34	76
87	St. Louis, Mo...................................     42
152 Ringo, Kans------------------.-.____________________   38	80
54	Hibbing, Minn. .................................     42
107 Duluth, Minn................................ ;________ 31
197	Duluth, Minn  ________________________________       28	101
64 South Range, Mich. ................. _........... ,___ 13
139 Cadillac, Mich_____________________  ,________________ 24
178	Paw Paw, Mich. — _______________________________     20
127 Kenmore, O...............— —........................... 18	75
52	Mineral, Kans.....................................   25
158	Auburn, 111. ~r  .................................   57	82
68	Monessen, Pa.   ___________________________________  70
161	Bishop, Pa.  ..................................      12	82
69	Thomas, W. Va.  ________________________________     28
179	Shinnston, W. Va ___________________________________ 8
121	Dodson, Md _________________________________         26
187	Eckhart Mines, Md  ............................      25	87
72	Renton, Wash.  .................................     27
176	Tacoma, Wash......................................... 71	98
76	Oregon City, Ore.  .............................     52
151	Mullan, Idaho _................................      19
199	Dawson, N. M_____________________________________    14	35
77	Greensburg, Pa. ....	 :..................     52
138	Export, Pa  .....................................    33	85
79	Heilwood, Pa. ...................................     8
99	Moon Run, Pa. ..................................     74	82
81	Aurora, 111....................................      39
119	Aurora, 111______________________________________    38	77
88	Roundup, Mont.  _________________________________    70
212 Springhill, N. S., Canada ...........................:.	9	79
89 .Gowanda, N. Y -------------------------------------   67
222	Gowanda, N. Y.  ----------------------------------   45	112
101	Walsenburg, Colo. ........_j_...................   3{j
118 Bon Carbo, Colo_______________________________________	37
216	Walsenburg, Colo.  .............................     18	91
t
104 Chicago, Ilk	    '__________ 55
130 De Pue, 111. - ........... ,-.r...................     30	85
106	Davis, W. Va  .....................................  54
169	Gary, W- Va.      _______________________________    14	78
109 Keewatin, Minn. ..................................     49	O sporni zadevi, ki je bila
123	Ironton, Minn. ...............................      35	nedavno potom okrožnice po-
.	slana iz glavnega urada na vsa
111	Leadville, Colo ..................................  68	krajevna društva JSKJ, se ne
147	Canon City, Colo ................................   29	97	bodo priobčevali nikaki dopisi
112 Kitzville, Minn 	ali izjave v našem uradnem gla-
117 Sarteil'V" -ZZZZI  ~ S 86	T*'“>	« Wfc, uredniku na
tozadevno vprašanje naročeno
125	Iselin, Pa.	      39	od glavnega predsednika in od
143 Sliekville, Pa- .................    :................ 20	predsednika glavnega porotne-
207	McIntyre, Pa. ...................................    30	g9	*a odbora. Slednji je tudi pri-
pomnil, da se po njegovem
126	New	Derry, Pa .................................    27	mnenju , tem strinja ves glavni
135	Rices	Landing, Pa.................................. 23	odbor	8
SntLal Civl’ ^....................................... 20	Vsi morebitni sklepi in za-
204	Windber, la  ..................................     19	89	ključkij ki jIh Urajevna dru.
134	Rock	Springs, Wyo.	  30	s\va naPravijo glede gori ome-
202	Rock	Spi'in£s> Wy«-	  53	83 njene zadeye, naj se pošljejo
na sobrata Josepha Plautza,
136	Krayn, Pa.	 32	predsednika glavnega porotne-
145	Rockingham, Pa.	    17	ga odbora. Vsi dopisi, tikajoči
163	Durant City, Pa.	7	se omenjene zadeva, ki jih bo
172 Johnstown- Pa...................>------------------    30	86
JugoslovanskaKat. Jednota
„ 1 1901
Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLF	PERDAN,	933 E. 185th St., Cleveland, ^
1. nadzornik:	JOHN	MOVERN,	412—12th Ave., E., Duluth,
2. nadzornik:	JOHN	K*UMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. pa.
3. nadzornik:	JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburg J, jil.
4. nadzornik:	WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d Pi., clnL b
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH	PLAUTZ,	432—7th St., Calumet, Mich-
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	q,
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH,	1078	Liberty	Ave., Barberton,
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik:	A. J. TERBOVEC	^
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P^jja "J naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P]a„0v 15 predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov W Av'e'' membe naslovov, naj se pošiljajo na:	Nova Doba, 6117 St. °
Cleveland, Ohio.	^
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem t,ugoSg5 za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ps tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih drus ^jn# obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi člani ali članicami.
55
140 Morley, Colo. __________________________„...............  "
201 Denver, Colo.  ............................................
47
131 Great Falls, Mont  ______________________________________    ^
142 Anaconda, Mont  ..........................................   ^
217 Rouyn, Que., Canada _______________________________________
o*>
148 Finleyville, Pa ___________________________________________
182 Pittsburgh, Pa  ...........................................
10
153 Rice, Minn.  ____________________________________________    ^
164 Virginia, Minn.    ........................................
215 Chisholm, Minn. __________________________________    -....
48
154 Herminie, Pa.  ____________________________________________
183 Yukon, Pa.  ...............................................
22
156 Leetonia Townsite, Minn................ ....................  .cq
192 Gilbert, Minn. .1...........................................
16
157	Fairport Harbor, 0.  ...................................  og
166 Indianapolis, Ind.   ____________________________    -.....go
194 Indianapolis, Ind.  .......................................
45
124 La Salle, 111.................... .........................
170	Chicago, 111....................................        '
$1
160	Cleveland, O.......................................       ,g
173	Cleveland, 0.  ......................................   '
67
171 Republic, Pa. ...........................................
185 St, Michael, Pa.  .........................................
55
174	Sharon, Pa. .......................................        ^
209	Hiyasota, Pa.  ...................................      '
09
175	Verona, Pa.  ...................................        "	<7
203	Cheswick, Pa.  ........................................
6‘2
186	Cleveland, 0.  ..................................        ofi
188	Cleveland, 0. .....
0
193 Waukegan, 111.	.......................................
220 Chicago, 111..................................................
211 Chicago, 111.  ............ .	  "
36
196	Pittsburgh, Pa.......................................—"	50
221	Center, Pa.  .........................................  '
43
205	Canonsburg, Pa....................................      '
213	Conemaugh, Pa.......................................       m
218 Export, Pa..................................:............
. t8i ?
Navodila društvom, ki bodo volila skupnega dele#‘l občena na drugem mestu te izdaje.
Instructions to lodges electing joint delegates convention may be found elsewhere in this issue,	j
ANTON ZBASy glavni tajnik—supi’eIIie —0---------------
f
IZ UREDNIŠTVA
b 0'
*
it
> s
St
posameznih članoV> v	f	%
ni predsedniku g^aVfl	^	^
nega odbora.	,p	^
maCje prebiva1' ^ L
Neka mačja	Si
da je v Zedinjenih,	4
milijonov mačk. ^ f 1-, 7 milijonov samo J itslK Yorku. Veliko ^ slopje v New York11 ^ M »
s« v .,iu2bi. ^ sfe
v kleti, ponoči J ^ raznih nadstropji’ jo z miškami.
 “T«#’1
POST NA	J'
Grško notranje ^	.
je izdalo naredbo, c‘ tfi J Grki vzdržati n1^^' tednu. Meso se 1 ' V jati ob sredah, ^	y	.
i (l'
C
{utt
bet
'vhe
A
4 w ‘ttee 0
ffat,
V6tlt
“»th
^Usl
aiice
Tl
“leet
Sfou
s
H
fin
s
ej,
foltl
Vi
lil
Sc
hi;,
"fwi
Ku
H
'i8i
lSca:
S
%)
ila
s
H;
h
1
\ N
°t) r
S
:fth, ‘le, tyj.
ent % !%t
s
Joli
H.
V
Ni,
O
%
k
ENGLISH SECTION OF H
Olf'cial Orga„ W of the
Souih Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOSCE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
Hi*
Current Thought.
FUTURE OF the"SPORT FUND
Of
futy sPecial interest to the English-speaking members is the bet^e Sport Fund. Should it be continued? What will HI, e faction of the delegates to the 14th regular convention ^ues^on is broached?
D ^ Present time the Sport Fund has been turned over to Hee/ ^ cause—that of helping our brothers and sisters to assessments.
ffjtg! ^P°rt Fund, first of its kind ever adopted by any Slovene Vetitilna* organization, had its origin at the 13th regular con-of s*°n ^eld in 1928. It was created primarily for the purpose inth bating interest among the English-speaking members Hunt i'Vor'< °f our Union, as it was realized that other incentives ajjCe e instituted for youth besides attractive fraternal insur-
|r
^sid ^°Cal branch within its powers the ability to attract *** by arranging special programs at its regular monthly Žr0() gs‘ A lecture could be arranged for the sophisticated 4iVe '''hile a comedian could perform for those wanting such be«nJ0118, Variety could be the keynote whereby all would
•JWted.
lofo °Ur SSCU, being a national organization, was expected le	a	plan	of	activities	whereby all the branches could
fol([ ei’ested. A plan that would attract outsiders into the Wj*	individual	members.	And	as	a result the
und was conceived and put into effect.
,many undertakings, the Sport Fund did not receive the ^°Ped for by its backers. It lagged for the first two «f	almost went begging for lodges to take advantage
a it had to offer.
8„t	REALIZE	ADVANTAGES
a ou^	s^y’	^oc^ses	suddenly	became
y c°ncerned with the Sport Fund. After all, the SSCU lise ° a sleepy organization superannuated and ready to be Did it not take pains and trouble to arouse the f youth in its undertaking? Did it not formulate a ftye° activity only for youth, and thus interest them in it?
Work indirectly?
^ I l°dges obtained a running start in organizing bowling, ant* baseball teams through the use of the Sport *0^' ^ith such excellent facilities at disposal, no branch a a^ord to pass up the opportunities offered by our Union, we had many teams springing up in various SSCU
with organizing teams came the golden oppor-of enlisting candidates for membership. alas! fate was unkind. Extremely unkind. At a time %it-e English-speaking element of our Union was aroused On *s dumber into becoming active, the unemployment situa N8i Jde its mark of attention. To help the needy brothers ifc 8 ers is out first consideration; consequently, all available T^ere harnessed in that direction. Sport Fund and part V G„ ^ability Fund were used to extend assistance to the
C' »7,000.
% 11 delegates meet next July the English-speaking ele-^u»t have enough representation to make worthy the re-establishing the Sport Fund. Now is the time to HSy a^cl work ior thia causc- Ancl securing candidates for fship js perhaps one of the most effective means. -------------------------o------------
like
'Uri,
'osit
»h,
fr,
V JSKJ Hits 2890 in | Rangers’ Easter Monday -e&gue Tourney
^lipt T  -------
>V’ . !—The Joliet JSKJ 'ttie S, Vitiated their return • I(1 Wj)y. baling 2890 game the three	games
i Thomas A. Edison f%(;', ^Ur boys showed exit*1 S'4 Ul'm’ anc* as a resu^ lie11 V 2°0 or better games jj. P°rted.
"J \t t ''°nors for the series
t!t 20«^Ca'' ^■°*:)e w^° aver"
J S h And second honors
J1' *^5 ° ('uPtain Ramutta with
■SerVerage- Other 200 bowl-
12 g,e ^ubinski who shot a
.11 H 2ue. an£l Korevec who
S . ^	the	last	game.
/ $1% JSKJ. NO. 66*
F	HI .............. 215	'215	182
/J	 ................ 219	193	212
‘ ill1 i	  202	190	184
!	  163	181	214
>	  180	151	189
(,li J k %	 —
V	(V	  979	930	98)
X* . Pitzgerald
iih	................... 167	199	165
10 a« ^	   167	157	192
1^#	% ••• .............. 166	159	210
’ /	................ 171	199	188
!*	>	  232	190	183
______________
.............. 903	904	938
,.j|	J- R. Kozlevčar Jr.
■ ^	No.	66 JSKJ
C°LORADO
^ P^ ^ loads all the other 1 i’1,1	a*l'itude,	having	an
Jv^altitude of 6,800 feet '°vol. Delaware, with ^ in tl0 feet above sea th» lowest.
fiut,
th
its
itiad
NEWS OF JOLIET
Use
of
%
Ball a Success
Ely, Minn.—The Easter Monday ball, given by the Rangers of the Cyril and Methodius lodge, No. 1, SSCU, at the Washington Auditorium was a howling success! The hall was filled to capacity.
The Troubadors and their crooners officiated. The crowd responded to the music in a gay, carefree manner.
The flood-lights, when put into play added to the attractiveness of the decorations. Novelty butterflies were given out at the door. The decorating was done in orange and green, the Ranger’s colors.
Checkrooms were taken in charge by the boy scouts. The Rangers thank their guests for their hearty cooperation and good behavior.
Angela Skala, Pub. Com. No. 1, SSCU-
 o--------------
WEDDING BELLS BREAKING UP G. W. GANG It’s no longer a rumor, but a reality now. Joe Kramer, stellar anchor man for the George Washington’s, has convinced the charming Mary Opalek, sister of Frank Opalek, G. W’s star leadoff kegler, that she should have her name changed to Mrs. J. Kramer.
They have decided to put a circle around the figure 16 of April.
Joliet, 111.—Here it Is, folks, the complete dope about our JSKJ No. 66 Regulars at the A. B. C. Bowling Congress in Detroit.
The trip, according to the boys, was marvelous. They motored through east Illinois, northwest Indiana and on into Michigan and the city of Detroit. One of the most beautiful sights were the Cumberland Mountains in Canada, incidentally, where the boys stayed.
And the hotel in Canada in which they stayed was most enjoyable.
We must realize that going into A. B. C. competition is the greatest achievement any bowler can accomplish.
Mr. J. J. Cohen of the White Store came'to the rescue of the boys while they were having a tough time figuring out how they would make both ends of the money matter meet. He donated a sum of money, which gave the boys a good start and much encouragement. Thanks to you, Mr. Cohen!
It may be said that the subordinates of SSCU take such an interest in only one branch of sport, but we make you sit up and take notice. It is also really surprising how interested our older members are getting. Thanks to them.
Stay together, fellows, and make another bid for the crown next year. And by next year you will be much stronger and more accustomed to A. B. C. bowling. You know, the first time is always the hardest. Indeed, as the local Herald-News stated that you take your first taste of A. B. C. competition with a good and honorable test bettering many former champion scores.
As for the White Store A. B. C. team, we sincerely hope that next year we find other JSKJ and Slovene teams in the national tournament.
We also want to thank the bowlers for their wonderful cooperation in making the trip possible. Our bowling team has not been started and maintained with nothing. We have the right kind of support and leadership.
The SS. Peter and Paul team has had exciting and interesting campaigns from its beginning. By winning championships here and there, it has kept itself in the limelight.
What we are doing is not only for our personal selves, but for our colony and element in general. We showed the American public what we are made of. We wonder how many members knew that bowling would bring such popularity to our lodge. And, furthermore, is our National Athletic Board satisfied with our work here in Joliet?
We hope that next year our basketball team will be bidding and winning honors.
And listen, friends, before we close, you’re not forgetting about our novelty dance, are you? The Pine Tree Dance! Don’t miss it, folks, or you will be sorry afterward. It will be the biggest dance of the season. And all the championship bowlers will be there. Come on, folks, show them that you appreciate their bowling by attending and helping them celebrate.
Let’s go with JSKJ activities!
J. R. Kozlevčar Jr.,
No. 66, SSCU.
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E.
31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown. Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 819 w. Birch, Chisholm, Minn.
* • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
H'RIEFS
INDIAN SHORTS
Tickets for “The Prince of Liars” Now Avalable
Arrowhead Lodge, No. 184,
SSCU, Ely,-Minn., won the city basketball championship in the first tournament of its kind ever conducted. Seven teams participated, including Rangers of No. 1, SSCU; Sacred Hearts, No. 2, SSCU, and the champions.
Arrowhead Lodge basketball team placed three on the All-City team of Ely, Minn., picked by the coaches and officials of the tournament and are as follows: Zgonc, forward; Sayo-vitz, center; Bezek (captain), guard. On the second team are found Lobe, center, and Garni, guard, both of Rangers, No. 1, SSCU, and Micklich, guard, of Sacred Heart Lodge, No. 2, SSCU. Honorable mention was given to the following: Nicholas, Merhar, of Arrowhead; Kozar of Sacred Heart;. Krall, Pluth and Popesh of Kangers.
In what proved to be a real
test for Eddie ;Simms, Cleveland Slovene .rapidly rising heavyweight boxer, found K.
0. Christner, opponent, on the losing end of the six-round bout at the Equestrium Friday, April
1. The bout was a battle of experience against youth, as Christner is 36 years old. Simms’ victory, although not decisive, was sufficient to put him in the lijgher pedestal of boxing glory. <
Bukovnik Studios basketball team took the first game of a series of three against the Eddie Davis Boxers to decide the city of Cleveland champions in the Municipal Class C title. Slovenes comprise the Bukovnik combination, which has already won the city-wide Class C championship.
Jubileers Lodge, No. 215. SSCU, Chisholm, Minn., took the Chisholm Amateur Basketball League tournament championship by defeating the Midgets in the final playoffs. Score was 18 to 10, The tournament, that started on March 21, saw the Ball Park combine defeat the Jubileers in th6 first round of playing. However, Jubileers came back in the second round to defeat the Ball Parks by a score of 17 to 8.
Mr. John Gornik Jr. and Miss Helen Satkovic, both of Cleveland, O., were joined in wedlock Monday, March 28. The bridegroom is the son of Mr. John Gornik Sr., former supreme president of SDZ and
its founder.
 o------------
Chicago, 111.—The days set for the play are Friday and Saturday, May 13 and 14.
Six hundred tickets are printed and it is expected that ali tickets will be sold. The officials of the lodge urge all members to do their best in the sale of these ducats; •
A good way to sell tickets is by having your friends help you. Say, for instance, you get 25 tickets, And have four friends (not in the lodge), ask each one to sell five for you, and you, yourself, sell five and your 25 are sold. Before giving these tickets to anyone to sell make sure that they can be trusted, because you are responsible for as many tickets as you take out.
Prizes will be awarded to those selling the most tickets. One for the girls and one for the men.
Admission will be 25 cents.
The next regular monthly lodge meeting will be held on Thursday, april 14, at 7:30 p. m. The meeting will start on time. Refreshments and dancing will be had afterward. Beside just coming yourself to the meeting bring with you a new member and some good ideas.
Just .a word to the dramatists. Now that you really know the, date of the play doesn’t mean that you can sit back and take it easy for while.
Leti Wm. Moore, Secretary No. 220, SSCU.   —o------------ —
Arrowheads Annex City Championship
Win From White Iron Framers in Finals, 19 to 18
CONVENTION NOTICE
ELECTION OF DELEGATES
Election of delegates will take place during the months of April and May for the 14th regular convention of the South Slavonic Catholic Union, which will commence with the 25th day of July, 1932, at Indianapolis, Ind.
Each lodge numbering 75 to 150 members in the adult department prior to April 25, 1932, has a right to send one delegate, and each lodge numbering 151 or more members prior to April 25, 1932, has a right to send two delegates. No lodge shall have the right to send more than two delegates.
Election of delegates may take place either at a regular or special meeting of the lodge.
Each delegate must be voted upon separately; alternates shall be voted upon likewise. First one delegate shall be elected and then the second. Following this an alternate shall te elected for the first delegate, and then an alternate for the second delegate.
Nominations for candidates must be made open; voting must be made in secret. If no candidate receives an absolute majority of votes cast after the first returns, then the two receiving the highest number of votes cast shall submit to an elimination vote. The candidate receiving the majority of votes in the elimination vote shall be the elected delegate. The alternates of delegates shall be elected in the same manner.
The right to vote may be exercised by all members in the adult department, including those who have been suspended during the month of March because of non-payment of assessments. Members in the juvenile department and those who have been suspended since the month of February have not the right to vote.
Candidates for delegates must be members who are able to read and write, who have been members of the Union at least cne year, and who have been members of their lodge at least three months. All candidates for delegates must be American citizens.
Instructions to lodges which shall elect a common delegate are published below.
Anton Zbašnik, Supreme Secretary.
INSTRUCTIONS TO LODGES ELECTING A COMMON DELEGATE
Singlcboy: Believe me, when 1 marry I’ll lay down the law to my wife.
Beenwed: Ye;;h, but you’ll soon learn to accept all the amendments!
RANGERS, ATTENTION!
Ely, Minn.—There will be a special meeting of the Rangers, C. and M. lodge, No. 1, SSCU, Saturday, April 9, 1932, 7:30 p. m. SHARP, at the Community Service Center. A discussion of various sports engaged in by both girls and boys this summer will be the chief topic. This is going to be an interesting meeting, so everyone be on hand. '
Angela Skala, Pub. Com..
Ely, Minn.—The first city tournament ever held in Ely proved to be a great success. There were seven teams competing for high honors—Rangers, of No. 1, SSCU; Sacred Heart, No. 2, SSCU; Arrowhead, No. 184, SSCU; Finnish A. C.; Junior College All-Stars; White Iron Farmers, and Business men. Teams were evenly matched. Some of the games turned out very interesting. Arrowheads went into the finals by beating the scrappy little White Iron Farmers.
Arrowhead All-Star game started out with a bang with Doc Lou Zgonc making the first score of the game. From the first whistle on the Arrowheads were ahead, while the crowd wap,oi} its feet throughout the game. First half ended in favor of Arrowhead, 11 to 8, while the second half was a nip and tuck affair until the final gun, the All-Stars making 10 points to the Arrowheads’ eight. Scoring for the A’s was evenly divided among the players. Lam-pi was the mainstay for the All-Stars. Final score was: Arrowhead 19, All-Stars 18.
L. Zgonc, J. Grahek and C. Merhar made two field goals apiece and G. Nicholas made, one for the Arrowhead.
In the consolation gam<* Rangers of No. 1, SSCU, took away the honors by playing the White Iron Framers, in which Rangers held the upper hand all the way. The game was not as interesting as the championship tilt. Final score was 34 to 23.
On April 16 all teams are invited to a banquet.
Matty Bell, Pub. Com.
Published in this issue is a roster of lodges which will elect a common delegate for the coining regular convention. In order that these lodges shall follow the correct procedure, the following instructions are given:
Each lodge, which will combine with other lodges to elect a common delegate, shall elect its candidate this month (April). A candidate is elected in the same manner as any lodge officer. President of the lodge opens the nomination for candidates, and when nominations shall be properly closed, the names of candidates shall be put to a vote. The member who receives a majority of votes cast shall be elected candidate from that lodge. Nominations must be made openly and elections must be made in secret. If, after the first vote has been taken, a nominee does net receive a majority of votes cast, then the two nominees receiving the highest number of votes cast shall submit to an elimination vote, and the one receiving a majority of votes will fce the elected candidate.
A lodge which has selected its candidate will report, as soon as possible and without delay, his or her name and address to the Supreme Office. This report must be signed by the presi» dent, secretary and treasurer, and must contain the lodge seal.
Final elections for the common delegates will not take place until the month of May, and the Supreme Office will inform each lodge the name and address of candidates submitted by other lodges.
AH members in the adult department have a right to vote, and also those members who have been suspended during the month of March because of non-payment of assessments. Members in the juvenile department and those who have been si pended since the month of February have not the right to vote.
Candidates for delegates must be members who are able to read and write, who have been members of the SSCU at least ore year, and who have been members of their lodge at least three months.
All candidates for delegates must be American citizens.
Election of candidates may take place either at the regular or special meeting of the lodge. Lodges which already have held their regular meeting during the month of April are requested to call a special meeting, without delay, and elect their candidate.
All secretaries of lodges are requested to read carefully the foregcing instructions and be governed accordingly.
Anton Zbfinik, Supreme Secretary.
-0-
Betsy Ross Card Party
Cleveland, O.—Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, extends a cordial invitation to attend its card party to be held in the home of G. Kovitch, 364 E, 161st St., next Saturday evening. April 9, at 7 :30 o’clock. Admission is 25 cents.
Special Notice
Betsy Ross baseball players are to practice Thursday, April 7, 5:80 p. m., at E. 161st Si. and Waterloo Rd.
Blue Nile
The Blue Nile in Africa was so called from the dark color of its silt-laden waters.
---------o---------
Just a Cast Off
Stage Instructor: Have you had any stage experience?
Cadet: Well, I had my leg in a cabt.
Monthly Meeting
Members are requested to attend the monthly meeting to be held next Friday evening, Aprii 18, 7:30 o’clock, at 18003 Neff i Rd.
'	Victor	Jazbec.
THE NEED FOR A LIBRARY
'Mr. Joseph Remenyi gave the following talk at the Men’s City Club of Cleveland, O., March 26
“There are bookworms and there are booklovers. The first is a pathological species of mankind; the second a poetic one. Now, we ought not be afraid of the word poetic. It simply means people whose imagination is alive, who believe that intelligence is a corrective force of the blunders of nature and who consider books an addition to the desirability of being. People who reject books, blindly and stubbornly reject a certain kind of exquisite adventure that life offers. The tragic senše of the ancient Greek, playwrights, the transcedental geography of Dante, the incurable optimism of Cervantes’ Don Quixote, the pathetic uncertainty of Shakespeare’s Hamlet, the sensible adjustment of Goethe’s Faust, the magnificent humaneness of Walt Whitman is conveyed to us through books. Books talk, sing, love, live, destroy and build. Their anatomy is the spirit, their reason human loneliness, their justification the aesthetic and psychological consolation they give us. They may teach, they may merely portray, they may be entertainingly contradictory or painfully consistent, they may be obscure and they may be lucid, but if honest—and we are interested only in works that are honest, either in their intentions or in their presentation —they surely express human nature’s desire and capacity to outgrow the limitations of trivialities. Books are a splendid argument against the patterned platitude of a mere existence.
“Cleveland* is in danger of*
losing its edifice of books, the Public Library. An impossible assumption, an incredible possibility. One reason why the pre-Raphaelites in the 19th century under the leadership of Dante Gabriel Rosetti turned against industrialism and commercialism was that their sense of beauty could not find proportion in noise that lacked poise, A city of the size and significance of Cleveland without library service—that would surely be an appalling experience showing a lack of proportion. It would be like the grim face of an efficient person, but this grimness is a deficiency of human warmth and intelligence. It would resemble a person well dressed, but without attractiveness. A city without a library —this is almost a sardonic topic for a new Swift. It would prove Oswald Spengler’s point, that this is an age of utter degeneration. It would verify those whc say that our age is a travesty of culture and civilization, because we have words for progress and prosperity, but no ability and inclination for progress that should be mental prosperity. Indeed, it is impossible to imagine Cleveland and the smaller communities in the state of Ohio without the services of this institution.
“Shall I offer some facts in behalf of the Cleveland Public Library? Facts that ought to be convincing to the pragmatic views of the public as well as to the members of the Legislature who could solve the difficulties of the financial problem? I obtained the following information : the Cleveland Public Library was established in 1867, when the Legislature authorized a levy of one-tenth of a mill on real estate for library purposes. The constructive activities of the Cleveland Public Library were started with this money, and with 2,200 books belonging to the library of the old Central High School. At present 1,447 distributing agencies of the library serve the public. The average circulation of books daily is 27,000; 10,310,620 books were circulated in the year of 1931. The daily attendance at the Main Library alone is sometimes 10,000, never less than 5,000. It is an amazing fact and encouraging to know that during the month of February the Pub lie Library through personal interviews or through the telephone gave information to 188,000 people. Much of this was practical information deeded by business men, bankers and industrial concerns, or in solving home problems or personal affairs, for the library service is as kaleidoscopic as the interest of its many citizens
“The reputation of the Cleveland Public Library abroad is excellent. I have visited libraries in Budapest, Vienna, Prague, Berlin, Paris, and when
Suggests Slovene Day
told that my home is Cleveland, without exception they praised the work of Miss Linda Eastman, the head of the Cleveland Public Library and her capable staff, and the extraordinary qualities of this institution. The Cleveland Public Library is one of the best arguments for the cultural integrity of America!? cities.
“What is the present situation? According to Miss Eastman, the Cleveland Public Library is one of nearly two hundred public libraries in the state of Ohio which are left with no income for nearly hali of 1932, and with great uncertainty as to the amount of income for the remainder of this year, and thereafter. The revision of the laws, at the last legislative session, changed the source of support for these libraries from the tax on real estate to the new tax on intangibles, from which no income is as yet available. Because of the general economic depression, ii is difficult to borrow funds; therefore the future of the Public Library is most uncertain, The Cleveland Public Library shows the enviable record ol having lived always within its income, has now only the sav ings in its operating balance, and a branch building fund as available resources until June or July. The drastic cuts in staff and service which are resulting come at a time when all library facilities are needed more than ever before. The library has given important aid to the employment problems and to the general morale.
“The clear and concise information received from Miss Eastman proves three things: (1) that a postponement of the solution of the problem would be detrimental to the cultural level of Cleveland; nay, to the state of Ohio; (2) that, if possible, the immediate needs of the libraries should be provided for at the special session of the Legislature just called; (3) that all intelligent citizens should direct their efforts toward a satisfactory amendment of this tentative tax law at the next regular session of the Legislature in 1933.
“No doubt, the public could and should exert a considerable influence over the members of the Legislature. Political democracy logically presupposes collective intelligence on the part of the public. Here is evident opportunity to prove the reality and reliability of this assumption. This is not a question of ‘highbrows’ imposing their will over so-called ‘lowbrows.’ This is a test of the imaginative and intellectual qualities of a social order, that jin its . fundamental ideals is questioned by many of its opponents, not only from an economic, but from a cultural point I of view, too. The closing of the ' doors of an institution, like the
Ely, Minn.—Here is a new proposition. Let’s set aside a Sunday in June or July, and name it “The Slovene Day;” and mark it as such in all our almanacs and calendars. All Slovene lodges of each community could meet on that day and have a party or a picnic. Each person could wear a small flag on that day. Later on, as the idea develops, it might be possible for various states to celebrate the day.
Thus, the Slovene Day would really be a holiday not only for the membership of certain lodges but for all Slovenes. The benefits in adopting such a Slovene holiday would be numerous. For the present, it is sulficent to set a day aside, which in itself would comprise a good start, and mark it on bur calendars. When times are better this certain Slovene Day could be celebrated with greater satisfaction than it could now. It would be well for members to bring this matter up at' the lodge meetings and see what can be done about it.
Mary Startz.
PITTSBURGHER LODGE
Pittsburgh, Pa.—Members of the lodge are hereby notified that the next monthly meeting will be held Thursday evening, April 14, at'8:15 p. m., in the Slovene Auditorium.
The most important business at this meeting will be the election of a delegate for the coming convention of the Union, which will take place at Indianapolis, Ind. We urge the members to elect only their very best member to represent the lodge. The delegate is the lawmaking body of the society and it is to those members we look to construct an effective working program for the next four years.
Do not be swayed by emotion or personal friendship) but elect members with executive ability who have the interest and progress of the lodge and the society at heart.
F. J. Kress, President, No. 196, SSCU
Suggestions for Constructive Policies
By Richard J. Zavertnik
President Lodge No. 211, SSCU
Chicago, 111.—In a previous article, I endeavored to show the advisability for our Union to extend the “waiting period” from three to seven days before sick benefits are paid as a method of protecting the sick benefit funds against unfavorable selection of risks. I also believe that our Union should possess the right to determine whether or not and for how much a member can insure himself in the sick benefit funds.
This would be an added safeguard against those risks which are overinsured with health insurance by carrying insurance against the risk of sickness in several fraternal orders or insurance companies, and the benefits received by them during illness exceed their daily wages. Human nature is such that if it is profitable to be sick one will play sick, although he may be in the best of health. The only protection our Union has against simulation, in such cases, is that our by-laws give our Union full power to cancel or reduce a member’s sick insurance whenever a member carries over-insurance or draws more sick benefits than his physical condition warrants. In every application for sick benefits which'goes to the Supreme Office for payment a question should be inserted asking the member in how many different societies or insurance companies he is insured against sickness, and how much he is drawing from each and what is his daily wage. This would be a check against simulation.
This problem may be handled in another manner, especially if all the Jugoslav fraternal societies would adopt a uniform plan as to sick, operation and disability benefits, and that is, that every Jugoslav society would insert in its by-laws the so-called “pro-rata” clause. Under this method, if a member is insured in another fraternal society our Union would pay him only a pro-rata share and not the full benefit. For instance, if a member is insured in two other fraternal societies for $1 a day sick benefit, full operation benefits and full disability benefit, and in our Union he is insured for $2 dollars a day sick benefit, full operation benefits and full disability benefits, our Union would pay him only 3/5 of the sick benefit, 1/8 of the operation benefits and 1/3 of the disability benefits. This plan should only become operative in cases where the sum total of sick insurance carried by a member in all fraternal or insurance societies exceeds daily. No member could then make a profit from being .sick or by being operated upon.,
From the financial statements published in Nova Doba we noted that our Union has a large reserve in its mortuary fund. Some member may ask the question why this iund has a reserve? The reserve is accumulated because a member pays in the early years considerably more for Ms_ insurance than it costs the Union to furnish it. The excess premium is held in reserve to enable the Union to furnish insurance at less than the mortality charge in the later years of life. In fact, the reserve is not the property of the Union* but is of the nature of a trust fund held by the Union as an advance payment for insurance to be furnished later. This is the primary reason why at ^aw the reserve which is in the mortuary fund cannot be used to pay sick or disability benefits-
Our by-laws provide that if
IMPORTANT NEWS!
EDITOR’S NOTE:	Mr.	Taucher of
Chicago, 111., is going to conduct this humorous column every week, beginning with this issue. Each edition will carry a section of the adventures of Mr. and Mrs. Hooditch.
Pardon the Oversight
Cleveland Public Library, would support the attitude of those who consider political democracy a played-out game, and who maintain that its elasticity ceased to be a working principle.
“I, myself, do not believe this to be so. I believe that, with the substantial influence of the public, the library board can be iided either in getting legislative relief or in borrowing funds temporarily. I also believe that by next year public sentiment should be so strong and so articulate that the next Legislature will be compelled to frame a law protecting the future of the libraries of this state. Everybody who lov^es books or enjoys the manifold services of a public library; everybody who at least once during his or her lifetime has been inspired, stimulated, consoled by the beauty that books convey to us, out of gratitude, if for no other reason, should endeavor to influence the members of the Legislature to act in this matter. As I see it, it is the duty, I would almost say the joyful duty, of the lawmakers of Ohio to consider the needs of the public libraries and the mental attitude of the public, including their own, to that extent where without hesitation, without unnecessary delay they should hasten to the financial aid of one of the most important institutions, not only of Ohio, but of America in general. The fulfillment of this duty would not be a gesture oi charity, but a logical expression of^the intelligence of political democracy in the realm ol applied imagination.”
By F.S. Taucher, No. 104, SSCU
We were tipped from authoritative sources that Hooditch family is coming to our town to stay.
Mrs. and Mr. Hooditch, we are told, plan to open a new, modernly and artistically equipped institution for beauty culture. It will be well managed, and organized in a way to be able to accommodate all callers in a most pleasant manner.
Mrs. Hooditch will manage the shoppa, and her husband will do all kinds of odd jobs beside watching f,heir home and children.
As all modern public service institutions need field workers if they want to prosper—so Mr. Hooditch, it is predicted, will assume the role of *ihe field marshal for the concern.
To the prominent citizens of this progressive family we gladly extend our friendly hand for a hearty welcome to our city, wishing them real success, health and prosperity!
Did You Hear the News
Two gabby friends met on the street and began to chew the rag.
"They will appear in the next issue,” says the first.
“Whc?” queries the other.
First:	“You don’t know it yet?”
Second:	“No!”
First:	“Mrs. and Mr. Hooditch!”
Second:	“What	about	it?”
First:	“They will open their new
kind of BEAUTY SHOPPE.”
Second:	“O-o-o,	is that so!”
First:	“Yeah;	and they say that
all comers willl be beautified.” Second:	“There	probably will be
some exceptions to this rule.”
First:	“Why?”
Second:	“They	didn’t	see	us	yet.
First:	"Nonsense! If we were
b:autiful we wouldn’t nesd to go for their treatments.”
Second: “Will they lift faces, too?” First:	“O, yes. They will be giv-
ing them ups and downs, no doubt. You better submit your hailstorm ridden mask for a lift soon as they open for business.”
Sccond (hesitatingly):	“Would	you
trust them to lift yours?”
First:	“I don’t need lifting yet.”
Second (sarcastically):	“My	mis-
take! I beg your pardon . . .”
First:	“They will make the whole
community twenty years younger."
Second:	“Our	wives too?—O, wel-
come! Welcome!!”
(Continued Next Week)
   o---------------
Ramblers Issue Call for Their Dance, April 9,
Center, Pa.—Won’t you tune in on our station again? The announcer was hopefully waiting for some other broadcasters to put in a word or two, but evidently they are a little shy to come up to the microphone. Anyway, we’ll let that be the reason why you haven’t heard
We wish to remind you again of the coming dance which is being held by the Center Ramblers in the Center Slovene Hall on Saturday, April 9. It is only a quarter for admission, ladies and gentlemen alike. Bring your friends along and we’ll all have just one good, old, happy time. •
Antoinette Mozina, Secretary, No. 221, SSCU-
a member cannot pay his assessment he is suspended. In my opinion, this policy is unfair, as far as life insurance is concerned, especially in cases where one has been a member for a number of years and has contributed to the building of the mortuary reserve fund. It would be a wiser policy as well as lawful for our Union to provide in its by-laws that all members who were members of the Union for more than three years, and who cannot pay their assessments, may receive extended insurance for such a period of time as his reserve can meet the monthly assessments. That is, the reserve is applied as a series of loans to meet successive monthly assessments for the mortuai’y fund, and his life insurance is kept in force till the reserve is exhausted.
If our Union adopts the level premium insurance plan which is now in force with reference to life insurance also for its health (sick) and disability funds (as recommended in previous articles), these funds, also, will have reserves. Then extended insurance can also cover these types of insurance. Just think what a blessing such a system of insurance would be in this depression.
In Wednesday, March 23. issue, an article appeared in the New Era captioned, “Competing for Sectional SSCU Honors,” that commented on various SSCU lodge teams competing for sectional honors.
The second paragraph of this article dwelled on lodge teams participating in the Minnesota SSCU Basketball League. Inadvertently Lodge Arrowhead, No. 184, basketball quintet of Ely, Minn., was left out, and gave a reader the impression that Arrowhead was not represented in the Minnesota SSCU Basketball League.
It is regretted that this oversight was made. Certainly the writer had no reason whatsoever for omitting Arrowhead basketball team, which was the leading contender for SSCU basketball honors in Minnesota. As a matter of fact, it was the writer’s sincere purpose to bring out all the SSCU lodge teams represented in winter sports—basketball and bowling.
Sometimes the -biggest point is missed in writing an article, not intentionally, of course, but in a zealous frame of mind to make a writeup appear interesting, facts are overlooked. And then a week or so later readers attracted by the article call the writer’s attention to an omission.
The writer sincerely regrets omitting Lodge Arrowhead bas-sketball team of Ely, Minn., in the recent writeup, and craves the members’ pardon of this lodge for the unintentional oversight.
Below is a complaint made by Bro. Matty Bel) of Lodge Arrowhead, who wants to know the reason why the omission was made, and reads as follows :
BOOH! ARROWHEAD!
Looking over last week’s Nova Doba (March 23), I see that the Arrowhead team of Lodge No. 184 was omitted from the teams competing for sectional SSCU honors in Minnesota. All the other teams were given a little consideration, but the Ar rowhead nothing at all. I would like to know the reason for that. The Arrowhead team one of the foremost teams m Minnesota in striving for high honors, and they are thrown to one side like rubbish.
The four teams in Ely should co-operate together instead of going against each other. Arrowhead Lodge is not getting the attention of the people as it should. Recently in the inter-city tournament the members of the lodge were well represented, and stood back of the team every time they played. There was a lot of booing going on when No. 184 played, and we know where it came from.
Just because Lodge No. 184 is one notch higher than any of the others, they have no reason to go against us.
This is only an eye openei for the rest of the teams in Ely to look after.
Matty Bell,
of Publicity Committee, No 184, S&CU.
After receiving Bro. Bell’s admonition, the writer hurriedly scanned the insufficient article again to see if other lodge teams were left out. But none have been found, to his knowledge. He will shudder at the mail received within the next few days for fear that some other member will raise a similar objection.
 —o-------------
Pittsburgher Notice
Pittsburgh, Pa. — Regular monthly meeting of the Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, is to be held April 14 at the Slovene Auditorium, located at 57th St.
Important discussion^ to take
SNTER-LODGE
bowling
Belt
Kramer and Krainz Games
Cleveland, O.-Crashing maples for games of o'5, ’ and 985 for a 2916 coun’ ^
George Washingtons cap
two games	from	the
Ross as they	turned in	*	,
off 898, 999	and	961	t
2858. A 145 game by .
ept the G. W.’s. from ing out a new season Mg gle, falling short by g(jO Tamer led the parade o hot series bowlers in * enough to roast an ox g with a 646 which in° u ^ sizzling 267 score. ^the* ^ series were: Skufca’s 2 ’ ^ 207—613 and Krall’s 15/’kerS, 216—606, for the Flag"1 and Opalek’s	165,	22°’	> bjiig-
600 for the George Wa ^ tons. Baraga and KotW missed the six-century 111 begetting 599 and 595 resp
!y.	.	0f	tl>e
In their second series ,
day, the Gedrge Wash'™ experienced little clifficU^o0d^ whitewashing the ^air'eS 0f winning with mild sc01 800, 888 and a 940 tn» ^ tered the 1929-30 cbaroP^ a 780 and 804. Krainz s a into the spot light, star last game with eight ^ for a brilliant 267 to 1 ^ji
mer, his teammate	$
single of the day. ffi first two offerings "el ^0tti and 183 for a 628 tota re to have their suits c ^ free by the Collin'vo° ^ Cleaning. This is the
any of the Washington * ^
were able to claim ^ Kramer banged a 553 ^ejr The Betsy Ross' 'v°” ^ second series by forfe1 > the Comrades.
Taking the league ^ ^e„t, over in their first if 888 to 861, the Col Boosters, hit a snag a.** je-the 'short end of the of piaining stanzas on to ^ 757 and 840, against tft #’5 tans 856 and 861-	1 .
575 was high for the , {of Yakos and Elliott did » ^ $ the Boosters with seri«s and 528.	.	^
In their second set iekj the KSKJ’s, the Booster- ^ lacked the p u n c h ® themselves through a e ning the initial £anl $ faded out of the pictul^ tot* remaining fracas. A * j jp with games of 898, 937 to was the Boosters °^er j r the Kay Jay’s 825, 9?!
Tony Grdina paced *he > r with a 583 series, ^a '•> and T. Launch’s 567 ' vain for the Collinwoo
B LEAGUE K'j
(George Washington #
on the chin twice in t tf_ series of the season, * ger>{’ Spartans.	Janzic’s	5	.	J
enabled his team to ^ games of 749, 729 an $ the Washingtons 80,
724.	■	g I
CONGRATULATE ^
Ye scribes, in beha Cleveland SSCU bowler3- a to extend their c°ngia ^ to Lodge No. 66, Sj*' / Peter and Paul, bowh # for wonderful sho*^ made in	their debu	$
American Bowling C°J1 ^ f . Detroit, Mich., last 2724 grand total sh° gf t the Joliet boys a slice §87,300 prize melon.
Frank	“Samson”	1
no.
____________-<1,	o*	/
place will be the e^eC^g C<>L delegate for the c0l31'iy ^ ^ vention to be held in dianapolis, Ind., and *	||
to be held in the near ^ is therefore necessa1-^ p^t the members to pl^^jjjpt^t' ent at this meeting 8 p. m. Let’s have a tendance.	^'
John J. Furar>
ievr ^ c
'eth.
sevri
•h’en
Hey
d«ljo
Sej
V
VS;
Nai
%
S.
Kal
S:
s
ffstv
5|>st,
Ako
Sn % '% etia
^st
V
IS
%h
!^eij
Ni
<lo '<■ irii |Cijl to
v0tlc
■‘"Je , !1. :br;
K\
till L
?bi
it
e’0
<IE
K
%1
H
L%(
>ij!
K
fc
\% hi *
s $ s $ $ t
s
K\
DOPISI
Vfšil;i a jeyai?Je s 3. strani) fcj	nja seja Federacije
I «*tev za Minnesoto dne
th	1^31 v mestu Eve-
Minn.
ocasp0 se je	da
^enihPrih°anja seja vseh dru-DiCv Zastopnikov in zastop-
toaj 6^U fibbing* Minn., dne (oziroma prvo ne-3 meseca maja 1932). foldjjg Se Prične ob 1. uri po-Jaijop dvorani, ki se nahaja V H°ward St., Hibbing,
Vg’,
is]atj ° društvo je upravičeno feeh	seJ°	°d enega do
^tejdS	ali zastopnic
*3° Ve^ va^nih stvari, kofjJ Se bo razmotrivalo za
■ c našega članstva in J. S. Kako0te v splošnem. '
liža j^1' Vam je tudi znano, se
■ J, 'ledna konvencija J. S. Vištvg'1 t01'6,1 apeliral na vsa farno	v Minnesoti, da Uštve rfZm°^rivajo na svojih iilj J11” sejah za izboljšanje **«1, tako da bi bilo za iHstv, ° korist celokupnemu AkoVaše J- S. K. Jednote.
^'a tj anS.tvo stvarno razmo-l^j ,Sv°jih rednih ali izred-^et vZa Zboljšanje ene ali 'tri i^, naših pravil in poljih y A SVoJe mnenje potom Sa s a.^0Pnikov ali zastop-federacije, tam naj ' Ujih sporočali, kaj da V0JUŠtvo sklenilo in kaj *0'0 delegatom in dele-redne konvencije Ssih ■ na ^a naein bi prišli do *faCjj ključkov na seji Fe-
Mo
^ na^11<^em° skupaj z do-°i dob,enorn prinesemo se-!X016 ^asvete, potem za-StnihPr^ak°vati dobrih in L^fac" Za^iJučkov °d seje '4rJfJe- Torej apeliram na 52aiies]V.a ^KJ v Minnesoti, Snike ,'Vo Pošljejo svoje za-lfaCjje na Prihodnjo sejo Fe-;JV>e(j 2a,tp ker to bo zadnja •l$Kj e^Hcije pred konvencije^' rej je tudi važnega *o^a nas člane in članice. !1je v t.Vam kličem: Na svi-^ibbingu, Minnesota,
Hi-a aja!
tskilri Pozdravom,
J°seph L. Champa, tajnik Federacije.
\ivii.	Blaine,	O.
Ptva člane in članice Pj^jUPredni Slovenci, št. L,^Že n ’• c^a se polnoštevilno v rih°dnje sejo, ki se bo fn b0 ?delJ° 10. aprila. Pre-^ v°m r*mesečni račun med S ^ Jednoto in rešiti L °,	,1 *e druge važne za-
E\ (ia Gllern naznanjam član-bodo seje od sedaj |V8;Ie/V prostorih sobra-
!arja’ Mislim> da u članu našega dru-
r^ša. °’ kie se nahaja dotič-
""2 bratskim pozdra-
I ^ik Paul Ilovar, društva št. 155 JSKJ
■	Calumet,	Mich.
JL\ i,*1’ članice društva sv.
KNi ?°da’ št-9 JSKJ’
rt 'jo '	1 se Polnoštevilno
^’rihodnje redne me-fi 17	^ se bo vršila v ne-
Ul)riia ob deveti uri ^\^a omenjeni seji bo Lv^cij e&atov za 14. redno fj? katera se bo vršila ft °*t v.011 •'uli.ia- Torej je fi.^ašt r8akega člana in čla-f i^'1 dru^va> da se udo-ft Wg1 V°^ za delegata čla-ji ^ je pri srcu dobro-I to društva in vsega
k>ii KJ-
f Itl68eca marca je ^ii0
l.V^ede izredne podpo-|v.'^0 Stn° dobili od Jedno-JiJ'-a ^^čevanja asesmen-lV’ °^rebne brezposelne
Ir>0ra vsak ta^ ^lan
j'-i^ Sv o ° na sej° aii lja na'i
t^a 'lo prošnjo na sejo, f^%io'!.^a.inika, da jo taj-feji- Take prošnje 1 llt'le društvena seja, Jo biti v vseh slučajih
f
f»r
d
$
e11'
predložene osebno ali pismeno društveni seji. Pripomnim naj še, da iz denarja, katerega smo prejeli od Jednote v gori omenjeno svrho, se sme plačevati za potrebne člane samo smrtnin-ske asesmente. — Z bratskim pozdravom,
John D. Zunich, tajnik društva št. 9 JSKJ.
Pittsburgh, Pa.
člani društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ, so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila. Na dnevnem redu bo več važnih točk, med njimi tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Dolžnost vsakega člana je, da se udeležuje vseh sej zdaj pred konvencijo, da se bo razpravljalo o pravilih in kar bo v korist Jednote in članstva. — Z bratskim pozdravom.
Frank Alič, tajnik društva št. 12 JSKJ.
da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. aprila. Na omenjeni seji bo treba rešiti neko važno zadevo, obenem tudi izvoliti delegata za 14. redno konvencijo. Važno je, da izvolimo delegata, ki bo delal za korist celokupnega članstva in za napredek Jednote in da bo tudi vpošteval navodila, ki mu jih bo dalo članstvo njegovega društva. Ne zadostuje pa samo, da si člani izvolijo delegata, treba je tudi, da prihajajo na seje in da prečita-jo točke pravil, glede katerih sodijo, da bi bile potrebne iz-premenitve. Na svidenje torej 10. aprila! — Z bratskim pozdravom,
Frank Zupančič, preds. društva št. 40 JSKJ.
Cleveland, O.
Kakor me je brat Balant okr-tačil v eni predzadnji številki, se pa res, ne spodobi, in to ravno v velikonočnih praznikih, ko je vendar bolj prikladno med sobrati, da se medsebojno spomnimo s prijaznim voščilom, če se že s piruhom ne moremo.
Kakšen duh ga je obsenčil, da je dotični dopis tako napačno sodil in obsodil, mi je res prava uganka. Vem, da sedanja brezposelnost vpliva nesrečno na živce, saj to občutimo z malo izjemo vsi, zato vidimo ob takih časih strahove kjer jih ni. Omenjeni brat je videl nekaj podobnega,ker si je nadel napačne naočnike, enmalo pa, ker ni videl v pravi izložbi.
Sicer je zelo bratsko, da si odpuščamo, kadar te male kozljiče streljamo, ter posvetimo več paž-nje velikim kozloin, da se nam ne priklatijo v sadovnjak. Mi se moramo zavedati, da smo čuvaji primitivnim orožjem zunaj Ograje, in kot taki ne bodemo kos orjaku, ki ima močne rogove in trdo “bučo.”
Hranimo svoje skromne moči za čas ko jih bodemo nujno potrebovali.
Omenil bi še par besedi na omenjeni dopis, toda nočem, ker bi dišalo po osebnosti, in kam pridemo,da si jih pričnemo drug drugemu klatiti,to bi ne bilo lepo in kar je največ: predraga igra.
Najbolj primerno je,da pazno čitamo kaj kateri piše; dobro si zapomnimo kaj je napisal, in kaj storil za dobrobit celokupnosti, ne da bi bil dobro plačan; kajti po njih neplačenemu delu jih bodemo spoznali ali so res to za kar se izdajajo.
Napisal bi še rad kako sem bil povabljen k sobratu in sosestri N. N, na izvrstno zabavo, da takih malo, ampak to je zopet osebnost, tega ne smem. Take stvari spadajo v oglas, in to seveda v plačan oglas, potem pa naj či-tajo tisti, ki so jedli, dobro pili in bili veseli. Kaj briga druge tisoče, če se par srečnikov veselo zabava in s prškami masti, po grlu teče in od mize se cedi.
Zato so tem potom trdno zavežem, da ne bodem nikdar potom dopisa oznanjal evangelij zemeljskih dobrot na račun članov, pač pa je v oglasu v primerni velikosti in takojšnem plačilu. Na tej podlagi bi članstvo imelo koristi saj v gmotnem oziru. Ker mi ni mogoče sedaj žrtvovati, kot zgoraj omenjeno,bodo moji preljubi imeli toliko potrpljenja z menoj, da preložim omenjeno zahvalo za poznejši čas, če bom živ in zdrav seveda, če me pa kaj hujšega doleti, potem naj mi milostno odpustijo.
Naj se nikdo ne pohujša nad temi vrsticami; časi so takšni, kot si jih malokdo želi, na'š duh je voljan in kosti so slabe.
Danes meni, jutri tebi.
Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71, JSKJ
Claridge, Pa
Vse člane in članice društv? sv. Mihaela, št. 40 JSKJ, vabim
Ely, Minn.
Vsi člani in članice društva Slovenec, št. 114 JSKJ, so vabljeni, da se gotovo udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila 17. aprila točno ob sedmi uri zvečer v J. N. Domu. Na programu bo volitev delegatov za prihodnjo konvencijo in druge važne zadeve. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se udeleži te seje. Bratski pozdrav!
Matt Boldine Jr., tajnik društva št. 114 JSKJ.
Lorain, O.
V nedeljo 27. marca je imelo tukajšno pevsko društvo “Naš Dom” v S. N. Domu koncert s krasnim programom. Pozdravni govor je imel predsednik društva Mr. J. Mramor; pozdravil je občinstvo v slovenskem in angleškem jeziku. Dvorana S. N. Doma je bila nabito polna občinstva.
To je bil drugi koncert, kar obstoji to društvo. Takoj pri prvem koncertu se je pokazalo, da je društvo lepo napredovalo, in sedaj je lahko vsak opazil, koliko je v treh mesecih pridobilo. Vidi se, da je Mr. Louis Šeme izvrsten pevovodja, ki se je poglobil z vso dušo v to društvo. Vse skupine pevcev su izborno rešile svojo nalogo; tako mešani, ženski in moški zbori, kot dueti in solisti. Občinstvo je pazljivo in z največjim zadovoljstvom zasledovalo ves program in z burnim aplavzom zahtevalo ponovitev več pesmi. Bil je krasen večer. Pevci in pevke s pevovodjem vred so lahko ponosni, da so v šestih mesecih priredili dva tako crasno uspela koncerta. To je čast njim in ponos slovenski naselbini v Lorainu. Upamo, da nam kmalu zopet priredijo kakšen tak užitka poln večer.
Koncerta se je udeležilo tudi več rojakov iz Clevelanda, tako pevovodja M. Rakar s soprogo, pevovodja P. Kogoj s soprogo, Mr. Drašler, Mr. in Mrs. Menart, Mr. in Mrs. Kačar, Mr. in Mrs. J. Durjava in več drugih, katerih imena mi niso znana. Koncerta se je udeležilo tudi več Američanov, ki so bili zelo zadovoljni, posebno še, ker so se zapele štiri ameriške pesmi. Koncert je bil poln lepega užitka in gotovo ni bilo nikomur žal, ki se ga je udeležil, kar znači, da se vse zanima za. naš napredek.
Louis Balant.
White Valley, Pa-
Upam, da bo sobrat urednik našel nekoliko prostora, da opišem prosperiteto, v kateri se nahajamo v tukajšni okolici. Nekateri smo že po tri ali štiri mesece brez dela, nekateri pa že celo leto nič ne delajo, ker dela ni nikjer dobiti.
Bilo je na veliko soboto o polu štirih popoldne, ko je začela tuliti sirena pri rudniku. Nekateri so menili, da piščalka naznanja ogenj, drugi so sodili, da tuli v pozdrav vstajenja. Pa ni bilo niti eno niti drugo. Piščalka je naznanjala, da ne bo nobenega premoga več na svetlo iz tukajšnega rova. Ta rov, ki spada Pittsburgh Coal Co., je čisto izčrpan, dasiravno so
govorili, ko je bil rov otvorjen, da vsebflje premoga za 30 do 40 let; v resnici je rov obratoval le 22 let. Prej je bilo okoli premogokopa vse svetlo od električnih žarnic, zdaj je pa vse temno. Ime naše Bele doline bomo torej morali izpremeniti v Temno dolino.
Tako je sedaj v tukajšni okolici. V Exportu, Delmontu in White Valley je okoli 500 ljudi brez dela. Westmoreland Coal Co. v Exportu obratuje le po dva do tri dni na teden. Dela seveda nihče ne dobi. To se mi je zdelo vredno omeniti, ker sem že večkrat prej sporočil, da bo tukajšen Delmont rov kmalu zaprt. Zdaj se je to zgodilo. Ravno na Veliko soboto, to je 26. marca, so spravili zadnji premog na dan. Kaj bomo zdaj počeli, je vprašanje, ker dela nikjer ne dobiš. Tisti, ki imajo kpkšne cente, bodo že nekako izhajali, dokler jim ne poidejo. Ko to porabijo, bomo pa vsi enako bogati. Društva v :tej okolici bodo to leto močno prizadeta, ker tudi zabav ne bomo mogli prirejati; ako ni dela, tudi ni mogoče pričakovati uspešnih zabav.
Dne 26. junija priredijo velik skupen piknik pennsylvanske Federacije SNPJ, SSPZ in JSKJ. Piknik se bo vršil pri Slovenskem domu na Sygen, Pa., in čisti dobiček prireditve se bo porabil v podporo brezposelnih članov gori navedenih treh organizacij. Zato so prošeni sobrati in rojaki, katerim bodo razmere količkaj dopuščale, da posetijo omenjeni piknik, ki bo eden 'največjih, kai jih je še bilo v Pennsylvaniji.
Upam in pričakujem, da se bo omenjenega piknika udeležil tudi naš urednik, sobrat Tef-bovec, ker takrat bodo črešnje najlepše rdeče. Mislim, da jih imajo na Syganu dovolj, da se jih bova s sobratom urednikom prav po starokrajsko nazobala. Ce nas slučajno-preseneti ploha, se nam ne bo treba skrivati v kuropetnikih, ampak bomo bežali kar v veliko dvorano. Torej priporočam sobratu uredniku, da si že zdaj zarenta aero-plan, da ga bo na dan 26. junija prinesel na Sygan. Ako ne pride, mu bo žal toliko let po smrti, kot jih ima zdaj na plečih. (Ej, to bo pa že precej. Op. urednika.) Torej, da se vidimo 26. junija ha Syganu!
Jurij Previc.
Joliet, IH.
Vsi člani in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, in sploh vsi člani JSKJ so lahko ponosni na čast, ki je doletela kegljače omenjenega društva, ki so bili povabljeni k tekmam kegljačev, ko se je šlo za prvenstvo iz cele Amerike. Krone seveda niso dobili, pa so le veseli, da so nekaj dobili. Fantom se ni treba ustrašiti, saj pravi pregovor, da slovenska kri ne “sfa-li.” Če bomo skupno delovali in šli po začrtani poti naprej, uspehi ne morejo izostati. Seveda tudi nismo brez nasprotnikov, toda se jih na strašimo. Delujmo za društvo in nikomur ne bo žal, če je pri našem društvu ali če bo pristopil.
Največ priznanja zasluži sobrat John L. Jevitz Jr. za njegovo neumorno delo pri društvu. On ni nikdar pretruden, da ne bi pomagal, kjer more, Lepa hvala mu in priznanje za to!
Še nekaj, da ne pozabim. Na večer 23. aprila bomo imeli nekaj posebnega, namreč “Cut-Down-the-Pine-Tree - Dance.” To bo vriska, plesa in zabave tisti večer! Upam, da se na tisti prireditvi snidemo vsi člani JSKJ in prijatelji. — S sestrskim pozdravom,
Mary Pirc, članica društva št. 66 JSKJ.
tega društva na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 17. aprila. Na omenjeni seji bo volitev delegata za 14. konvencijo, in tudi kaj druzega koristnega za društvo in Jednoto se lahko ukrene, kadar je seja dobro obiskana. Delo menda zdaj nobenega ne zadržuje, da ne bi mogel na sejo. Torej so vabljeni vsi člani in članice našega društva, da pridejo na sejo 17. aprila. Seja se prične točno ob deseti uri dopoldne. člani so prošeni, da so točni, ne da bi nekateri prišli ob desetih, drugi o polu enajstih in tako naprej, da se vse izpridi. — Bratski pozdrav, Matt Dolinshek, tajnik društva št. 110 JSKJ.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Biwabik, Minn.
Na seji društva sv. Frančiška, št. 110 JSKJ, ki se je vršila 20. marca, je bilo sklenjeno, da se pozove vse člane in članice
Joliet, 111.
Naše društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, se hoče tem potom zahvaliti našim vrlim kegljačem za tak časten nastop pri tekmi v Detroitu 24. in 25. malrca, ko se je šlo za prvenstvo kegljačev iz vseh Zedinjenih držav. Niso sicer odnesli prvenstva, toda so v tako veliki in močni tekmi vendar tako dobro napravili, da bodo deležni neke denarne nagrade, kot je bilo poročano v Joliet'Herald-News. Za višino denarne nagrade ne bomo znali do 11. aprila, ko bodo tekme končane. Kegljali so pod imenom White Store, katere lastnik, Mr. Jackson Cohen, je daroval $25.00 in pomagal nabrati še $85.00 za pristop k tekmi. Torej je prav, da smo hvaležni tudi Mr. Cohenu, ki rad pomaga kjer le more v vsej okolici. Zato ga tudi Joliet smatra za svojega pravega dobrotnika. Najlepša hvala mu.!
Tudi mi smo bili veseli, ko smo prejeli pismo in naznanilo, da se fantje dobro imajo v Detroitu in tudi onstran vode v Canadi. Saj vedno delamo,da bi bilo prav in dobro in najlepše za vse.
Dragi nam bratje, športniki, priznamo, da ste zaslužili te časti, ki ste jih bili zadnje čase deležni od’ vseh* strani!
Pri tekmi American Bowling Congressa vsak team posamezno igra, in izmed 24 teamov, ki so igrali na večer 24. marca, si je naš team pridobil tretje priznanje. Benson Co. iz Benson Har-borja, Mich., je dosegel število 2,808; O’Farrells iz Waukegana,
111., 2,775; White Store iz Jolieta,
111., 2,724, drugi pa za njimi. Drugi dan 25. marca popoldne sta kegljala po dva in dva skupaj. Sobrata Kobe in Kubinski sta dosegla 1,129. Ob zaključku, ko so kegljači kegljali posamezno, je bil najboljši naš kapitan Frank Ramutta s 585.
Pri društvu sv. Petra* in Pavla držimo največ do kegljanja in ta šport nam je prinesel mnogo reklame. Ta reklama gre tudi našli JSKJ, kajti pred poldrugim letom nam je naša Jednota odprla pet, ki vodi mladi svet k priznanju in zadovoljstvu. Priznati moramo, da ima naše društvo može, ki se zanimajo in razumejo pri vodstvu športnega oddelka. Pri Jednoti in tudi pri našem društvu samem imamo precej starejših članov, ki dajejo pogum in korajžo naši pridni mladini. Le tako naprej in s skupnim delovanjem se bo še marsikaj doseglo!
Da ne bi delavske razmere bile tako slabe kot so, bi se dalo š° več koristnega in zanimivega storiti za društvo, za Jed not 01 in za našo naselbino. Ampak, da pridejo kegljači enega društva toliko v ospredje, kot so prišli naši fantje, to lahkp smatramo že za nekaj častnega v naši športni zgodovini.
Od Jolieta do Detroita je 300 milj vožnje z jivtomcbilom. Kegljali so naši fantje v Detroitu, stanovali so pa preko vode v Canadi. Da so tam marsikaj dobrega poskusili, jim že smemo verjeti. Pa saj so tudi zaslužili, Še to, da ne pozabim. Na večer 23. aprila bomo imeli zelo zanimivo plesno veselico. Roja ki tega mesta in okolice naj si omenjeni datum rezervirajo za poset te prireditve. Da jim ne bo
(Nadaljevanje s 1. strani) bolehala na domotožju za svojo
kršno domovino ter je moža pogosto vprašala, ali bi jo dal prepeljati v domovino če bi umrla. Mož je obljubil. Pred meseci se je v rudniku pripetila nesreča, pri kateri je izgubilo življenje tudi nekoliko črnogorskih rojakov. Po pomoti so Jovanki sporočili, da je tudi njen mož med mrtvimi. Nesrečno ženo je vest tako potrla, da jo je zadela kap in je ostala na mestu mrtva. Joka je mučila njegova obljuba; ker pa je Črnogorcu dana beseda sveta, je sklenil, da bo pokojnici izpolnil obljubo. Mrtvo truplo so iz San Frančiška prepeljali v Nikšič. Prevozni stfo-ški znašajo 50,000 Din.
Uboj zaradi cigarete. V Grar daču pri Banji Luki se je pripetil sirov zločin. Vaščana Ilija Nikič in Petar Juriša sta se sporekla. Nikič je Jurišo zaprosil za. cigareto, a ko mu je ta odvrnil, da je nima, se je Nikič razsrdil in rekel, da jo ima, pa da mu je noče dati. Pri tem je Nikič pograbil nož in ga Juriši zabodel v prsi. Juriša je uro pozneje izdihnil. Nikič je bil aretiran.
Miš je povzročila požar. V bosanski vasi Potočanih je nastal požar, ki je vpepelil dom siromašnega kmeta. Zanimivo je, da. je požar povzročila miš. V sebi se je nahajala mala železna peč, v kleti pod sobo pa je bilo spravljeno seno. Tla sobe so bila v slabem stanju, ki so ga še poslabšale miši, ki so pri peči izglodale tla,, iako da je nastala luknja v podu nad senom. Ko je kmet zakuril peč, je skozi mišjo luknjo v podu padel žareč ogorek na seno. Nastal je požar in hiša je pogorela do tal.
no razširjen, posebno med šolsko mladino, pri mladih fantih in dekletih. Za Prekmurje je trahom problem, kateremu morajo posvetiti odločevalni čini-telji naj večjo pažnjo.
Ministrski svet je na svoji seji 23. februarja odobril licitacijo za zgradbo novih carinskih skladišč pri luški kapetani ji in za zgradbo poslopja za finančno kontrolo na Sušaku. Gradbena dela prevzame ljubljanska tvrdka inž. Dedek za vsoto 6,-311,580 Din, del gradbenih del pri skladišču pa bo izvršila su-šaška, tvrdka Boren Emil. Stroški za zgradbo obeh teh skladišč se bodo krili z dohodki kaldr. minskega fonda.
S tem je rešeno eno življenjsko važnih vprašanj ne samo za Sušak, marveč sploh za jugoslovanski izvoz. Kakor znano, so bila nedavno stara skladišča podrta, tako da so se pojavile velike težkoče zaradi vskladiščenja blaga in so se morali mnogi jugoslovanski izvozniki in uvozniki posluževati reške luke. Zato bodo ta, sklep vlade gotovo z zadoščenjem pozdravili ne samo Suščani, marveč tudi vsi jugoslovanski gospodarski krogi.
Znani vlomilec France Klemen, rojen 1885 v Zagonu pri Postojni, ki je svoj čas prizadejal jugoslovanskim varnostnim organom toliko preglavic, bil končno prijet in pred ljubljansko poroto obsojen na pet let težke ječe, je ^e dni svojo kazen odslužil. Zaprt je bil v kaznilnici v Mariboru in so ga zdaj oblasti za vedno izgnale iz Jugoslavije.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nevarna očesna bolezen trahom je v Prekmurju silno razširjena. Drugod v dravski bar novini te bolezni ni, le posamezni primeri se dobijo in še ti se navadno nanašajo na delavce iz Prekmurja in Medmurja. Počasi se pa trahom iz Prekmurja zahrbtno širi preko Mure na Mursko polje in v Slovenske gorice. Da bi se ta nevarna bolezen, po kateri človek lahko oslepi, kar najuspešneje pobijala, se je zgradil v Murski Soboti Zdravstveni dom. V nekaterih vaseh pa so se ustanovile anti-trahomske ambulante in uspehi njihovega intenzivnega delovanja se že pojavljajo, širjenje te bolezni seveda predvsem pospešuje ljudska nevednost in je zato dolžnost poklicanih da poučujejo ljudi kako se je varovati bolezni in kako je treba to zdraviti.
število trahomašev je zelo veliko. Samo ena vas je v Prekmurju, kjer je samo en traho-maš. To je Kot, ki je po številu prebivalcev kakor po površini najmanjša prekmurska vas. V večjih vaseh, na primer v Odrancih, Črenšovcih in drugod je pa vsak peti človek bolan za tra-homom. V madžarskih vaseh okoli Dolnje Lendave je malo trahomašev, tako tudi v Bogojini, čeprav so vasi okrog precej okužene. Vseh skupaj za tra-hemom obolelih je v dolnjelen-davskem srezu preko 3000 prebivalcev, kar je dognal zadnji veliki pregled.
V murskosoboškem srezu v zadnjih letih ni bilo glavnega pregleda. A tudi tukaj bo pokazal letošnji pregled, da jih je gotovo preko 2000 trahomašev.
Preko 5000 je torej trahomašev v Prekmurju in vsem tem preti nevarnost, da jim trahom zapusti bolj ali manj občutne posledice v očeh. Med moškimi in ženskami ni velike številčne razlike. Na žalost je pa prav pri mladih ljudeh trahom moč-
žal, jim lahko že zdaj jamčimo. — Z bratskim pozdravom,
Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ.
MEHIŠKI BANDITI so v noči 1. aprila prišli preko meje v New Mexico, kjer so od premožnega rancher ja M. Espinosa zahtevali denar in ker ga niso dobili, so na mestu postrelili mater in pet otrok, dve osebi pa ranili. Gospodar je ostal pri življenju, ker je lahko ranjen padel in se delal mrtvega. Banditi so po storjenem činu pobegnili preko meje v Mehiko, ki je na dotičnem kraju oddaljena le 10 milj. Fort Bliss, ameriška vojaška postojanka, se nahaja 25 milj jugovzhodno.
POGREZNILO se je mesto Santa Stefano v Italiji. Katastrofa se ni izvršila nagloma, zato se je moglo rešiti vseh 2,000 mestnih prebivalcev. Vlada je nemudoma poslala pomoč zbeganemu prebivalstvu, ki živi v šotorih.
POGAJANJA za podonavsko carinsko unijo so se te dni pričela v Londonu. Ta podonavska unija bi vključevala Avstrijo, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Ogrsko in Rumunijo, ki štejejo skupno okrog 60 milijonov prebivalcev.
KITAJSKE IN JAPONSKE čete pri Shanghaju se zakopavajo v strelske jarke medtem ko čakajo na izid pogajanja za premirje.
Rebelno gibanje v Mandžuriji se širi in japonske čete imajo mnogo posla z ustaši, ki se pojavljajo v raznih krajih dežele.
Ruske sovjetske oblasti pošiljajo na sibirsko-mandžursko jnejo velike zaloge živeža in vojnega materijala. Ruske vojaške čete, razpostavljene po strategičnih točkah ob meji, se cenijo na 100,000 mož.
AMERIŠKI POSLANIK v Franciji, Walter E. Edge, je odločno protestiral pri francoski vladi, ki je hotela popolnoma ustaviti uvoz ameriškega sadja. Protest je zalegel in prepoved uvoza je bila ukinjena. Ameriški izvoz sadja v Francijo predstavlja vrednost 10 milijonov dolarjev letno.
Rado Murnik:
NAVIHANCI
ATA ŽIJŽAMAŽA
SB
i
IUf=
s
(Nadaljevanji«)
Ako bi mu drugi naši gg. župani le količkaj podobni biti račili, bi nam Slovencem (komentara ni treba) kmalu vreme se zjasnilo a i zlati časi, o kojih že Prešeren prepeva, prišli. Zato nam naprednim Slovanom Bog velevzoritega g. žužamažo še m nagaja leta ohrani! Sapienti sat! živio!
Čurimanguri.
Ko so ata žužamaža to prebrali, so se pojokali sami nad svojo lastno izvrstnostjo, stopali kakor pav, kadar vozi kočijo in naredili po nasvetu matere Polne brž figo, da ne bi jim bilo uročno.
“Bradačeva slava je umrknila,” so mrmrali samiprisebi. “Zato so pa tem lepše sveti moja, moja! še na smrtni postelji ga bo to jezilo! Pa kakšne gosposke besede ima tale naš čurimanguri! ‘Razočaral,’ ‘zadivljeni’ . . . Tega ne razume vsak pastir. Komaj jaz, ki županim! Buzaraca!”
Od samega veselja so gospod Joža žužamaža, povabili čurimanguri ja drugič, naj pride po angelskem češčenju na kopune, ako mu ni znerok. Izrezani dopis so dali pod steklo v pozlačen okvir in ga obesili nad ogledalo; po tri druge iztiske pa so razposlali hčeram in sinovom, da bi vso žlahto veselila atova slava,
 Konec-----------
ZAVOZLAN ROMAN I.
Ali je Petrček doma, Veverela?” je vprašal mladenič in naga jivo prijel ljubico za smrček.
“Hapči —!” je kihnila, in solze so ji zalile oči. “To znaš pa izvirno dvoriti, dragi Veveran! In vsak večer si zmisliš kaj no-
vega!
Čepela sta na veji visoke smreke in se držala za krempeljce. Večerni pihljaji zdolca so jima prijetno hladili razbeljene počut-le.
“No —? Gl ni doma?”
“I kaj pa!” se mu je nasmehnila vsa blažena.
“Kaj pa kaj dela?” je šepetal in jo božal po dlaki.
“Hlače šiva!” se mu je odrezala brez pomisleka.
»Oh — Veverela! Biser! Ali me imaš kaj hudo rada?”
“Ni take sile!” se je šalila preljubko.
“Ješ, kar snedel bi te, moja boginja, moja muza!” je zakipel in jo strastno privil k sebi. “Kaj ne, kako je to lepo, kadar se objemajo trudna drevesa in naše žalostne misli, mračne sence in belo šmarnice, žerjave želje pa sladke koreninice v zlatih zankah!” Umolknila sta, kakor bi se ženirala vsak svoje ljubezni. Zdaj-mzdaj sta se malce pogledala ali pa strmela brez gotove namere kar tako kam gori na majavi vrh črne hoje ali tudi za kresnicami.
Izza daljnih »lemenov se je dvigala luna in pokazala obadva v pravem svitu.
Junak Veveran je meril vsega skupaj petnajst palcev. Veličastni rep je nosil natanko na prečo počesan. In držal ga je pa že vendar tako naravnost pokoncu, da mu ga izlepa ni bilo para v devetih farah kroginkrog med šmarno goro in Triglavom.
Pa tudi Veverela ni bila malo zala. Malokatera je bila lepša od nje, ali pa celo nobena. Odlikoval jo je tako vilinskovitek in viiinskodivoten stas kakor oso. Vilinskodivotne ali pa vsaj vilin-skovitke so sicer skoro vse zdrave slovenske veverice ; toda Veverela je bila še čisto posebno vilinskovitka in. vilinskodivotna, ker ji vsled hude ljubezni ni nič kaj dišala nobena jed. Vobče pa je bila zdrave krvi: niti najmanjši mozoljček ni delal jasni milini obrazka poncmarnem napote ali zgage.
“O — kako si moja!” je začel Veveran nanovo.
“Tvoja? Ah, da bi bilo res! Moja mati te kar živega ne morejo videti!”
“Vem, vem. Gospa grofinja me ne marajo dostiinmalo ne.” “Premoženja nimaš niti za orehov pretin —”
“Pa devetsto lešnikov dolga, če ne več!” t “Najmanjše gulice nimaš, pravijo, službe tudi nikakršne. Drugi imajo po več hiš, ti pa le napol razdrto sračjo kaj žico in glav? polno visokih muh!”
“Vse res,” je priznal nekolika v zadregi in skomizgnil z ramami. “Pa sem vseeno še ptič!”
“Povrhu si pa še — pesnik!” je tožila, in z njenega obraza je sevalo žensko sočutje. “Ali te ni škoda?”	\
“E.— pa sem le fant od fare!”
“Mama so rekli, da bi bila lepa sramota za vso žlahto, če bi se priženil ti k nam! Ne moreš ne naprej, pravijo, ne nazaj, kakor tisti zmaji na novem mostu v Ljubljani. Ah, da bi bil vsaj kakšen grof ek! Mama trdijo, da se začenja prava živina šele z baronom!”
“Aja, seve! To so predsodki! Slava je tudi nekaj vredna! Čez sto let bodo drugače govorili o meni!”
“Čez sto let!” je ugovarjala Veverela. “Kje bova midva takrat' Zdaj, zdaj — to je zdrava beseda!”
“Moraš biti malo bolj idealna! čak, čak, ti pa povem nekaj prav imenitnega, da boš boljše volje ... Na smrtni postelji je ležal mož, star kakor zemlja; pa vendar ni mogel in ni mogel umreti. Imel je namreč velikanski nos. In kolikorkratkoli je izdihnil dušo skozi usta, seje vselej v prostorne nosnice ujela in mn znak zlezla nazaj v telo.”
“Krasno!” ga je pohvalila hvaležna poslušavka. “Pa naš zdrav nik bi mu bil nemara vendarle pomagal, naš doktor Fuč, specialist za smrt. Oh, povej 110 še kaj podobnega!”
“Dobro. Katero bi slišala rajša — o jari kači ali o steklem polžu?”
“O steklem polžu.”
“Pa je prva daljša!”
“No, pa o jari kači!”
“Žc ... pa je druga lepša!”
“Beži, beži, me boš imel tako za norca! Te pa tudi ne poljubim nikdar več, da veš!”
“Kaj si rekla? Precej . . .”
“Ne bodi no humorističen!”
“Oho! Gospodična od stanu!”
“Pst, Veveran! Nisi nič slišal? Tam zadaj!”
“Nič ni . . . Nič, smreke stokajo, sova se ujeda, potok žubori. . Veverela se je pomirila in se mu naslonila na prsi; on pa si je
plovil njeno levico okolo vratu, poklical mesec za, pričo, prisega) L=~’ ljubici zvestobo v vezani besedi in pozabil ves svet.
že se je videl beli dan skozi noč — kar se je pokazala iz sence /lambora črnikasta glavura. In zažugala je pest proti hrastu, in pošastno so se zasvetile razširjene zenice, in iz škrbatih ust poni-glavca so silili zarobljeni samostalniki in glagoli.
“Caramba. —! že zopet? No, bomo že še videli, čigava bo edi-nica bogate vdove, ali moja ali tvoja! Hudič — kako se to sladkata! O ti peklenski flirt! Kakor resnično sem princ Migomigav-zar, vaju grem še zdajle obadva zatožit materi Orehuzi!”
II.
Rrrrrrrrrrr—!
Stara gospa Orehuza se je dotipala sama do žigic, upraskala luč in se podvizala iz postelje k telefonu. Kočijažijin hišne so bile vse na velikem plesu.
“Halo?”	§
n	yf
“Tie grofna Orehuza, rojena princesna Pipineža. O!”
<(	1)
“O, o, o!”
t.	ft
“Se svahkata? Krč! Bohonej!”
Rrrrrrrrrr. . .
V sami indrici, brez kočemajke, v solnih, kar taka je cacala zajetna dama vse dekoltirana proti izdani smreki.^ Visoko je drža-a tajko spodnjega krila. Malone je hotela počiti od jeze.
Veveran in Veverala nista slutila v ljuba vnem razkošju niti najmanj, da je zapel telefon njiju skrivni ljubezni pravkar .mrtvaško pesem. Kar naenkrat pa sta prestrašena zavohala razjarjeno mamico; ki se je tresla, visoko izpodrecana, pod drevesom med rosnimi borovnicami in praprotjo. Roke je držala prekrižane na prsih in tiščala ustnice pa obrvi skupaj. Strašno so .ise ji v mesečini svetlikale izbuljene oči.
“Veverela?” je zavpila, kolikor ji je utrpelo grlo in nastavila iornjeto pred aristokratski nos.
Ljubček in ljubica pa sta lepo molčala obadva in skočila na bližnji hrast.
“Veverela! Sveča pklenska! Pov m 110, čeč neč'čpiš?”
“Naju že imajo,” je zacmuzala hčerka. “Je že amen!”
“Za danes,” je šepetal Veveran. “Ali tvoja visokorodna mami-ca pa tudi precej vse zavohajo, no!”
“Kaj praviš, ali naj omedlim?”
“Nikar! Zdaj dolgo ne bodeva mop;la spet skupaj. Po drugi nedelji pazi proti mraku 11a moje znamenje: kadar zaslišiš ‘Kikiriki!’, tedaj pridi semkaj! Zdaj pa moram odtod. Ne zameri, ljuba duša, vidiš, meni se mudi. Z Bogom, srčece !”
In odhitel je kakor begoten. sen dalje od veje do veje, od debla do debla. Na letečem pa si je izmislil novo okroglo: “Pa pri nas je korajža pa pri vas je pa ni!” in izginil skozi igličevje neverjetno naglo v globoki tokavi.
“A m na pdeš hitr dol?” je zarevskala Orehuza z zahapnjenim glasom.
Hči se ni genila in je vsa klavrna ždela v rogovili drevesa pod streho temnega perja.
“A nis šlišova?” je zahripala mati in, zažvižgala od jeze. Tupatam so zaflafotali zbujeni ptički in se trumoma veselili škandalčka.
“Ah, mama . . . Luna, luna!” je ikcala Veverela, uVezana od strahu. “Luna me šeškaV'
“Toko, toko, vuna te trka al kal, aha! Le čakej, jes t bom dava \uno n pa zvezde z mavarco vred če po hrfte! Koga sta devova tie?”
“I s kom pa?” je zacmevkala kontesa.
“Na bod no tok čudna! Začmu pa še baraš? Z vongavovmo Ve-veranam! A mislš, de vaja nism vidva vobeh ukp? Koj sram te bodi, ti pas*]'a fjolca! Kogač neč sta devova sama?”
“Ah, mama, luna . . . pa . . v”
“Pa —•?”
“Pa stekli polž!”
“Važeš, ti nasvan votrok!”
“Pa šmarnice . . .”
“Alo le hitr dole!”
“Pa jara kača tudi . . .”
“Kaj boš to klepetava, jora jorasta, navumna!”
“In pa sladke koreninice v zlatih zankah!”
“Le koj tih bod! Vobene besedce več! A še na greš dole? Ka pa se cmirgaš pa vekaš k ana miva Jera? No, a v kej? Pšoba!”
Dalje prihodnjič)
-------------o------------—
J.
F. Balin.
TAJNA MISIJA
Bil sem že več let v službi amsterdamske draguljarske tvrdke “Harmsen van der Toorn.:’ Ker sem izvrševal svoj posel na-tačno in vestno, sem napravil lepo kari j ero. Dohodki so se mi avtomatično množili. . Zaupanje mojih šefov pa se je kazalo še v nečem drugem: pošiljali so me na potovanja po svetu v najvažnejših zadevah.
Prva moja naloga te vrste se je pokazala v tem, da so me poslali v Pariz z dragocenimi demanti, ki so jih obrusili v našem podjetju.
Dragulji so bili vredni več kot stotisoč frankov. Razume se torej, da so mi priporočili na j večjo opreznost. Posebno so mi zabičili, naj. nikomur ne pripo-, vedujem o svoji misiji. Iz istega vzroka ni nihče vedel, da odpotujem in kam grem.
Na osrednji postaji sem vstopil v pariški vlak. Kakor hitro sem bil v vozu, me je navdala 1 zavest, da sem zelo važen človek.
Menda ni treba omeniti, da sem bil silno ponosen na nalogo, ki mi je bila poverjena. In prav to je bilo najbrže vzrok, da se me je lotila neka čudna nervoz-’ nost, ki se je nikakor nisem mo-’ gel otresti.
Zelo sem se čudil, tem bolj, ker sem bil vedno hladnokrven. Domislil sem se da potujem ponoči in da sem najbrže zaradi tega nemirnejši.
Zdaj pa zdaj sem se potipal za žep suknje, da bi se uveril, če je zavoj še tam, kamor sem ga ail postavil. Bil je na svojem mestu.
Med vožnjo sem začel opazovati sopotnike, da bi videl, ali ni med njimi kakega sumljivega človeka, čeprav je bilo moje potovanje neznano vsem razen mojih šefov, se lahko na poti marsikaj pripeti. Treba je bit? oprezen, sem si rekel.
Prišli so klicat v vagon-resto-rant. Oho, sem dejal sam pri sebi, zdaj velja še posebno paziti!
šel sem. Ljudje, ki so sedeli za mizami, so bili na oko vsi dostojni in pošteni- Razen enega; nekaj miz pred menoj je sedel rejen gospod z dvojnim podbradkom, ki se mi je videl že od vsega početka sumljiv.
čutil sem, kako upira pogled vame. Kadarkoli Pa sem ga hotel s pogledom zavrniti, se mi je pravočasno umaknil. Pogledal je v tla ali pa v stran.
Njegovi pogledi so mi postajali čedalje bolj neprijetni. Skušal sem jih usmeriti drugam, pa se mi ni posrečil0-. Naposled so me tako razdražili, da sem se z
vso duševno silo zamislil v neko drugo stvar.
Posrečilo se mi je popolnoma. Meni nasproti je sedel dobro oblečen gospod. Iskal sem pri-ike, da bi navezal z njim stike m začel razgovor. Ponudil sem mu solnico, 011 se mi je zahvalil za uslugo -in že nama je stekla beseda.
Mož je bil inteligent. Iz razgovora sem doznal, da je mnogo potoval, mnogo videl in izkusil, čas nama je tako naglo mineval, da sem pozabil na vse okoli sebe. Na gospoda z dvojnim podbradkom sem še celo pozabil.
Okolu enajstih sem se poslovil in odšel v spalni vagon, da ležem k počitku. Rezerviral sem si obe postelji, da ne bi doživel ponoči kakega presenečenja.
Ampak glej nesrečo! čim sem se začutil samega, se me je spet polotil nemir. Hitro sem se slekel in skril zavoj z demanti pod zglavje. Nato sem legel, uver-jen, da zaradi tajne misije, ki mi je naložena, ne bom mogel zaspati.
Uštel sem se. Kajti jedva sem legel, že mi je priplul spanec na oči. Zaspal sem globoko spanje. Vendar ne pravim prav, če rečem; zakaj to, kar sem doživljal v spanju, je bila resnična mora.
V glavi so se mi utrinjale najrazličnejše prikazni. Sanjalo se mi je, da odpira tisti tolščak z dvojnim podbradkom vrata mojega kupeja in da vdira k meni. Oprezno me je ogledoval z vsake strani posebej in vseh strani skupaj. Prodiral je vame s svojimi ostrimi očmi in okrog usten mu je igral ciničen nasmeh.
Poskušal sem se dvigniti—pa ni šlo. Skušal sem odpreti usta ■zaman. Bilo je, kakor da so me tajne sile prikovale na ležišče.
Ves ta čas pa se mi je bližal sopotnik s svojimi velikimi, dolgimi kosmatimi rokami, kr so aegale pod rnoje zglavje—m j« izpod njega potegnil zavojček z dijamanti. Potem je ta dolga, kosmata roka otipala moj vrat. Začela me je daviti. Kriknil sem in se vzravnal kakor šine blisk ... In sem se zdramil.
Tedajci sem spoznal, da je moj sen napol resnica. Tik sta se dva moža v borbi premetavala po tleh. Zazvenelo je nekaj ko-vinastega in eden izmed dvojice, ki se je še malo prej valjala v kupeju, je ležal z okovanimi zapestji na dnu.
Sklonil sem se, da bi mu pogledal v obraz—tisti, ki je bil vstal, je bil zoprni gospod z dvojnim podbradkom. Gospod pa, ki sem se z njim razgovarjal do enajstih zvečer, je bil njegov jetnik.
Hotel sem nekaj reči, toda tolsti gospod z dvojnim podbradkom mi je dal znamenje, naj molčim. Rekel je:
“Ta, ki ga vidite tukaj, je eden najopasnejših razbojnikov in železniških roparjev . . . Naletel sem nanj baš v trenutku., ko vas je hotel okrasti.”
Nato se je legitimiral, rekoč: “Detektiv Koolman, član amsterdamske policije.”
K sreči je bil kupe zasenčen, tako da ni videl, kako so mi po-škrlatela ušesa.
Ostala sva skupaj do zore. Noči je minila mirno, jaz sem nemoteno spal.
Ko se je zdanilo, sem se umil in ves srečen, da se je vse tako končalo vzel zavojček ter stopil v Parizu iz vagona. Odvedli so me k ravnatelju, ki me je sprejel s prijaznim glasom: “Tako, tako, pošilja vas tvrdka ‘Harmsen vari der Toorn." Iskrena vam hvala za trud, ki ste ga imeli s tem potovanjem. Saj ste tudi vi pripomogli, da je pošiljka dijamantov tako srečno prišla nai mesto. Vaš starejši tovariš nam je že izročil kaseto s pravimi demanti.”
Minilo je pet minut, šele sedaj mi je postalo vse jasno! Amsterdamska tvrdka me je bila napravila za strelovodov katerega bi bilo skoro treščilo. Moja tajna misija je bila prav za prav v tem, da je moj starejši
tovariš tajno potoval tja kamor jaz in da je prinesel v Pariz obrušene dijamante. Lahko si mislite, kako sem se začudil, ko sem doznal še to, da se je vozil v tretjem razredu . . .
PRIDOBIVANJE ZLATA
di v vlažno zemljo, pa bo vselej pognala korenine m . e,k rasti, fin, boli rt*"* zemlja, tern bolj ji ugaja-
HIMALAJSKI KAI',)F'jCl.e
Neka angleška eksped’c'J® f našla 22,000 čevljev viS° Himalajskem gorovju ne b e, ki šteje kakšnih 6UU in govori stari kaldejs 1 ■ ^ Njihovi predniki so se P0^ pi iliki priselili tja iz 1	^
tamije v davnih časih- ^ navadno pleme žiyi v ' ,]]0 s votlinah, se hrani	po-
sadjem in zelenjavo iJ1 „o zna bolezni. Ljudje s0 ^ ^0 razviti in dočakajo stai os let in več.
 o-	jja,
Kar ne raste in se fiej to propada. Skrbimo, ,a S. K. Jednota neprestano la!
\ VI	W V*** v. v
1 ZNIŽANE CEHE
Ako nameravate v s*aI'nr0}
j? sedaj najugortncJsa ' priglasiti sc za idf't na EUEOPA line
9. JULIJA
vodi'
katerega nameravam osebno.	,irj
(Fcssbnc zanimiv "“L*# 7.a pojasnila ffledc P' jn in ureditve potnih tiinite na:	.
VLADO PPiEMP
27 So. Pdain St. South Norwalk, (<,n ^
^GLAS NARODA
NA.I STAREJŠI NEOOVJ^ SLOVENSKI DNE'N
V AMERIK* j
a\0V^
Je najbolj razširjen s9)cd>' list v Ameriki; donasa jb0lF
nje svetovne novosti, ^jiO' Izvirna poročila lz s"tt pre«r’ vine; mnogo šale -J1 ..ijef. romanov najboljših P's
Pošljite
in pričeli ga Vsa pisma naslovit®
GLAS NAR°P£i
>16 W. 18lh St.,
V Zedinjenih državah sc je leta 1930 pridobilo 2,285,GO?, unce zlata, kar je predstavljalo vrednost $47,247,600. V letu 192? se je pridobilo za $1,600,000 zlata manj kot v letu 1930. Ta porast v količini pridobljenega zlata se pripisuje dejstvu, da se je vsled razširjanja brezposelnosti mnogo bivših rudarjev lotilo iskanja zlate rude na lastno roko. Nekateri so našli vsaj toliko dragocene kovine, da so se preživeli, mnogi pa so se seveda trudili brez uspeha.	Lastniki
nekaterih velikih “claims” so dovolili brezposelnim delavcem, da prospektirajo na n.jih.
Zlata ruda je največkrat tako pomešana z bakrom,	srebrom,
svincem in drugimi manjvrednimi rudami, da se pridobivanje zlata izplača le v zvezi s pridobivanjem drugih rud.	To delo
morejo uspešno vršiti	le večje
družbe, seveda, kadar je primer-no dober trg za drugo rudo. Ruda, ki je bogata na zlatu, se le malokje najde.
Kot gori omenjeno, se je v letu 1930 pridobilo v Zedinjenih državah, vštevši Alasko in Filipine, za več kot 47 milijonov dolarjev zlata. V Californiji se ga je pridobilo za 9 milijonov, v Alaski in South Dakoti po $8,-000,000, v Coloradu in Utah po $4,000,000. Manjše količine se ga je pridobilo na Filipinih, v Arizoni, Nevadi, Montani, New Mexici, Idahi in Oregonu, čisto male količine zlata so dale sledeče države: Alabama, Georgia, North Carolina, Pennsylvania, Tennessee, Texas, Washington in Wyoming.
IVA ALI MAČKOVEC
Iva ali mačkovec je neke vrste vrba, ki se razvije včasi v pri-lično drevo, včasi pa samo v grm. Angleško se imenuje pussy willow, latinsko pa salix dis-cclcr. Srpcmladi se odlikuje zi velikimi belimi “mačicami,” ki so nanizane 11a dolgih mladikah in katerih spomladi cvetličarji mnogo prodajo. Drevo ali grm ima poleti široko, sočno listje in po navadi zelo hitro raste. Spomladi, ko se okinča z lepimi mačicami, je okras vsakega vrta, Uspeva skoro v vsakem podnebju, v vsaki legi in skoro v vsaki zemlji. Po vzhodnih državah se ta znanilka pomladi vidi skoro v vsakem vrtu, po srednjem zapadli pa ni tako razširjena; zasluži pa, da bi bila. Vzgojiti jo je lahko, kot vsako vrbo. Samo šibico je treba vtakniti spomla-
od »ajnfn do naj'«)'
društva
in
izdeluje lično nio^^3 venska unijs^jj^
Ameriška DonW'jf
61 1 7 ST. CLAlR jr|(J CLEVELAND-0
KOZAN
P0PRAVUALN1CA ČEVLJEV
6530 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
naznanja, da zaradi priznanja prvenstva v državi Ohio, cene za popravljanje čevljev niso bile zvišane, ampak so bile znižane.
Za popravo pet in podplatov par čevljev
se računa od 85 centov naprej
r
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DB^A
1 North American Trust
GI31 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. O.
H	Ima	premoženja	skoro $6,000,000.00	^	|
Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov ZedWJ	^ ,
M	in	tudi iz	Kanade in od drugod.	I	^
§	Kadar	pošiljate denar v staro domovino,	ali ^‘ga	^	|	i	°(1.
pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denar'1	ji) ;j v
« ki ima izvrstpe zveze z vsemi bankami sveta.	kaPita	-4	C
V.	Ta slovenska banka Ima $200,000.00	osnovnega .	,ieu>- »	:	"‘I’
|J|	$280,000.00	rezerve, kar garantira hranilne	vloge	vlftgat