Ptuj, 22, febniarlo 19571 štev. 7
Letnik X-
Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In urednižtvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Tetetoo 156, NB Pug štev. MS-T-ŽOe — Ure-
juje uredniški odbor — Odgovomi utre^toik Anton Banman — Rokopisov ne vračamo — Tiska  Maribor^   tiskarna
Cena 10 din — I^etna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev
Samo davčna razbremenitev
ne more rešiti obrtništva
O stanju državnega, icad rnžneKa in pj-iifva4iie«;a <»brtiMštva
v našem okraju prcvladaje mnenje, da. se ne more nusviH
zaradi davčne preobremenjenosti, stacrih mo,|strov. neeadosi-
ncga, obrtoiškega naraSčala in slabe tehnične oprane.
O teh vprašan,0h je obravnaval v soboto, 16. februiar;|a.
Okrajni odbor SZDL, v ponedeljek pa oba zbora OkraJitegr»
IjudHkesa odbora.
Okrajni odbor SZDL se ni
strinjal z nekafterimi trditvami
in prlpoTO/Sili jx>ročila o zaeScrb-
Ijiijočem stenju obrtnišltva v
okraju, zliasti pa ne giede na
trdate^' o dušitvi obrtti z davč-
nimi obv^^znostmi, kar je tiidi
bdk> fiizjasnjeno v diskusiji
predsedniika , okrajirbega odbora
SZDL tov. Načeta Voljča, odbor-
nikov tov. Jožeta Ti-amška,
tov. Julke Kanclerjeve. tov.
Alojza Kostanjevca, tov. Jožeta
Segiuda in drugiii. Na zbordih
OLO BO v rvez! s tem ^'praša-
njem odborniki v disicusiji do-
polnili nekatera jmiporočila
Cto-ajnega sveta za industrijo,
obrt in trgovino.
Glavno vprašanje našega obrt-
ništva je njegova storilnost,
njegova tehnična oprema, hi-
gieničnost obratov in skrb Obrt-
ne zbOTnice. občin in knjetijskih
zadrug za ustanovitev in razvoj
soei3iiističnib in ostalih večjih
obrtnih obratov. Manjšim obra-
tom s starejšimi mojstri, ki sa-
mi in brez obrtniškega rmraš^s.-
ja opravljajo obrtniške usluge,
je mogoče poroa<gati le s pravič-
no ocenitvijo njihovega zasKiž-
ka ter temu primerino davčno
obremenitvijo — pavšalom.
Na obeh sejah sta se j>0(roce-
valca zadržala pri podatkiih o
zmanjšanem številu obrtnih
obratov v lanskem Jetu in masa j-
šem številu za.poslenih v obrt-
nrištvu kakor tudi pri manj.iem
števalu vajencev. Na te in diruge
podatke sta tudi v poročilu oprla
neikaj  priporočil  in pi^edlogov.
Na seji okrajnega odbora
SZDL je več odbornikov nasto-
pilo proti nepravilni davčna
obremenitvi obrtnikov, proti šuž-
marstvu in proti zanemarjanju
obrti kot važne gospodarske pa-
noge našega gospodarstva. S
tem je bila bolj podčrtam so-
cialna plat našega obrtništva kot
pa gospodarska. Slišali smo lucfe
mnenje, da je bolj zaskrbljujoče
vpraš^anje proi7.vodn,jc in kvali-
tetnih obrtniških uslug kakor
pa vse ostalo. Predsednik okraj-
nega odbora SZDL tov. Nace
Voljč in več drugih odbornikov
je mnenja, da odhajajo iz obrt-
ništva mlajši ljudje v industrijo,
ker si želi mladi obrtniški ka-
der delati v obratih z novo teh-
nično'opremo, v higienskih pro-
storih, v kolektivih in obratih,
ki imajo bodoc-nosi, kjer imajo
iiadje svoje doKaosti in prtvi-
oe. IVInoiri obrtniški pomtičmkl
in vajenci se naveličajo prj svo-
jih mojstrih $?bilnega iarna-np^
o TtsolLem davku, o nameravani
ukinitvi obrata, o poananjk.anju
denarja m pladtto zaslužka itd.
Ce bomo hoteli mladi svet ob-
držati v obrti in če hočemo
inneh no\'e obrtniške morjstre,
moramo v l>odoče več miisliii na
mehaniiKicijo obrtnih obratov,
novih pa tudi več.jih obstoječih.
Doslej sm-a sicer ustanovili ne-
kai sociailLstiifrnih obrteh obra-
iav, vendatr ne mcreano trditi,
da nam je lispelo te obrate so-
dobno ofpremiti. zato pa tudi
m^rs.ikje v njtih prevladuje ena-
ko \'^d!u«je kot v zasebnih obra-
tih. Ni tOTiej ic^jdno, če se število
slabo opremljenih obrtnih obra-
tov manjša, žal .je le to, da ne
nastajajo mesto njih novi socia-
listični obrati s ix>trebnim,i no-
\rimi sredistvii in dela voljnimi
ljudmi, ki se zavedajo, da ne
more absitajati obrat s sla^bo
proizvodnjo in z nemogočimi ce-
nami uslug. Kmetijske zadruge
v Halozah in Slovenskifn goricah
lahko upoštevajo, da »o področ-
ja večinonte brez obrtnih obra^
tov in jifih bodo morale ustano-
viti, kjer jih še ni. Pri tem jin
bodo morale podpirati občins)<i
Ijiidsfci odbori, sicer ne bomo
odpravili vraeli. ki nastajajo '
cdfnrliimi obrtniškimi obrati.
Po vseh naScaroniSi dejstvih ho
nujDo pofti-elMin letos posvetUi
vprašanja obrtništva v namero
okraju več pozornosti. Sredstva,
ki .ah iistvar.ia obrtništvo, naj
Se vrača.jo obrtništvu v obliki
raznih Ure«litov za nabavo teh-
iiične (»preme in za izboLišanjc
oi>nlniške proizvodnje ter obrt-
niških uslug. I^e socialistični
obrati s potrebno novo tehnič-
no opremo bodo lahko zadovo-
Ljili obrtni.ški naraščaj in odje-
malce. Obdržali bodo spreiete
mlade kadre in jih usposabljali
za iMizneJše mojstre. V .svo,nh
obratih bodo združevali večino
oljrti iriičenih delovnih ljudf na
podeželju in v mestu ter odpra-
vili bojazen obrtniškega nara-
ščaja, da se bo n?oral na stara
leta enako kM sedaj niihovi
mojstri boriti s težavami.
SušmarstN,-^ nikdo n: zagovar-
jal niti drugih nakazanih ovir
v področju obrtniisitva, proti ka-
lerim Se slednje že dolgo bori
iti kot kaže. so bodo tega pro-
blem.a v bodoče TX)\isod resno
lotiii in ohromeli to dejavnost
v korist razvoja in napredka
Tjašoga obrtništva. P. Z.
Sadjarji so izrabili lepe februarske dneve
Ciper zopet pred OZN
Poiitični odbor Generalne
skupščine OZN je pred nekaj
dnevi :?ačel ponovno raT^prnvIja-.
ti o Cipru. Generalna sktipščina
OZN je to vprašanje obravna-
vala že predlanskim. Medtem je
bilo tudi izven OZN že več po-
skusov, da bi to vprašanje ure-
dili, vendar so bili vsi zaman.
OZN bo zalo sedaj ponovno
skušala najti kompromisno re-
šitev.
Ciprsko zadevo sta tokrat
spravila pred OZN dua intere-
senta: Grči/a in Velika Britani-
ja, vsak seveda s svojega vidi-
ka. Medtem ko i;tremi Grčija s
svojim predlogom po priznanju
pravice samoodločbe za Ciper, je
Velika Britanija predložila ob-
sodbo Grčije, ker baje ta podpi-
ra '»ciprske teroriste<i.
Predloga za rešitev ciprskega
r:prašanja si torej diametralno
nasprotujeta. Kakšno stališče bo
zavzel Politični odbor OZN v
tem vprašanju pa bomo videli
irerjetno v kratkem.
Izrael se še vedno upira
v prejšnjem tednu so t- OZN
govorili o morebitnih sankcijah
proti Izraelu, če bi ta še nada-
lje vztrajal pri zavlačevanju
umika svojih sil z egiptovskega
področja. ZDA so medtem po-
skušale mimo OZN posredotrati
pri izraelski vladi, ter so ji v ta
namen nudile tudi nekatera po-
roštva glede zaščite izraelskih
interesov, da bi ta umaknil svo-
je čete, kakor je to sklenila Ge-
neralna skupščina OZN.
Toda Izrael se tem posredova-
njem ni vdal ter še nadalje
zahteva čisto določena poroštva,
ki jih vidi edino v prisotnosti
ameriških vojnih ladij v Akab-
skem zalivu ter v sklen.tin mi-
ru med Izraelom, in Egiptom.
Skupina afriških in azijskih
držav pa medtem pripravlja v
OZN osnutek nove resolucije, v
kateri bo izražena zahteva po
uvedbi sankcij proti Izraelu. Zdi
se, da se bo sedaj tej zahtevi
pridružilo tudi mnogo drugih
delegacij, ki so doslej čakale na
rezultate ameriškega posredova-
nja.
I olicins l^e hiPfiriPEe SZDl
V 0RM02U SODELUJE VSAK
DVAJSETI VOLIVEC V
DRUŽBENEM UPRAVLJANJU
17. t. m. je bila v Ormožu ob-
činska konferenca SZDL, M ji je
prisostvovalo 120 delegatov iz
36 vaških odborov. Na konfe-
renci pred enim letom ;e bilo
sklenjeno, da bodo organizacije
povečale število članstva. V le-
tu 1956 So vaški odbori v glav-
nem to nalogo opravili. Lani je
bilo skupno 4525 članov, sedaj
pa je to število za 9"/» večje. V
organizacijah SZDL je sedaj 53
odstotkov voliv^cev.
Iz poročila sekretarja občin-
i^kega odbora SZDL je razvidno,
da so se posamezne organizacije
precej utrdile. Pri vseh vaških
odborih je urejena kartoteka m
vpeljana blagajniška knjiga.
Člani so ttidi bolj disciplinirani
pri plače\'^anju članarine, ki je
bila pobrana v vseh vaških od-
borih pred letnimi konferenca-
mi.
Nekatere vaške organizacije
so bile lani zelo aktivne. Ob-
ravnavale so delo krajevnih
odborov in kmetijskih zadrug
ter se poglabljale v gospodarska
in politična \'prašanja. Na kon-
ferenci je bilo ugotovljeno, da
vsak dvajseti volivec v občini
aktivno sodeluje v družbenem
upravliariju, najsi bo to šolski
odbor, svet občinskega ljudske-
ga« odbora, krajevni odbor, sa-
mostojen zavod ^Ji komisija.
Na konferenci so ugotovili,
da so v nekaterih vaških odbo-
rih gotove pomanjkljivosti. Od
36 vaških organizacij, kolikor
jih je na občinskem področju, v
dveh vaških organizacijah niso
izvedli letnih občnh zborov. Te-
ma vaškima odboroma je občin-
ski odbor' SZDL posvetil poseb-
no pažnjo, vendar tudi večkrat-
ni obisk članov občinskega od-
bora in članov okrajnega odbo-
ra ni premaknil stvari z mrtve
točke.
V razpravi so delegati spro-
žili več gospodarskih in politič-
nih vprašanj. Predlagal so, naj
bi občinski odbor posvetil več
pozornosti organizacijski utrdit-
vi osnovnih organizacij, da bi
naj bila redna sekretarska po-
svetovanja z vaškimi odbori itd.
Na konferenci so tudi dopolnili
občinski odbor SZDL.

Novo ustanovljena Gc»spodar-
ska poslovna zveza, v Ptuju, ki
povezuje podjetja Kmetovalec,
Mlekarna, Mesnine, Zadružnik
in Zadi-užno oljarno Središče j*'-
kmalu po ustanovitvi začela
uresničevati davne želje ptuj-
skih gospodarstvenikov, to je
gradnjo skladišč
V tej njeni nameri sta jo od-
ločilno podprla Okrajni ljudski
odbor Ptuj kakor tudi Občinski
ljudski odbor Ptuj, ki sta s pra-
vilno ocenitvijo potreb j^druž-
ništva in gospodarstva sploh
omogočila zagotovite^' potreb-
nih sredstev.
Pobudo za gradnjo skladišča
je dala Okrajna zadnižna zve-
za v Ptuju kot matična organi-
zacija investitorja.
Izdelani so že idejni načrti in
pripravljeni potrebni elaborati.
Pričakovati je, da lxxio že za-
prošeni investicijski krediti v
dogledneni času odobreni, da se
bo lahko še letos začelo graditi.
Skladišča bodo imela prostora
za 50 vagonov km.etijskih pri-
delkov. Ker pa bo skladiščni
prostor med letom izrabljen ka-
kih 15 do 20 krat, se predvide-
va 750 do 1000 vagonov letnega
prometa.
S tem bo na mah rešeno
vprašanje pra\ilne manipulaci-
je s sadjem, krompirjem in
ostalimi kmetijskimi pridelki,
kakor tudi \'prašanje cenenega,
higienskega in pravilnega skla-
diščenja vseh industrijskih in
prehrambnih artiklov, ki jih do-
važajo trgovska podjetja.
Mnogo se je razmišljalo o lo-
kaciji za nameravano gradnjo.
Sprejeta rešitev pa po mnenju
gospodarstvenikov in zainteresi-
ranih ni najbolj posrečena.
Komisija, ki je bila izvoljena
v pomoč operativnemu štabu za
gradnjo skladišča, je že na svo-
jem prvem sestanku ugotovila,
da je določena lokacija le več
ali manj izhod za silo.
Po mnenju te komisije bi bila
najidealnejša in tudi najcenejša
rešitev, če bi skladišče zgradili
ob koncu že obstoječe železni-
ške nakladalne rampe, ki je bi-
la zgrajena v avstrijskih časih
v posebne namene, ki pa v vsej
svoji dolžini ni bila nikdar rab-
ljena in tudi nikdar v te name-
ne ne bo.
Ce bi merodajne oblasti neko-
liko manj togo gledale na pred-
pise in nekoliko bolj upoštevale
potrebe gospodarstva, bi se s
privolitvijo na souporabo pri-
bližno 15 odst. dolžine te nakla-
dalne rampe našel izhod, ki bo
vsestransko zadovoljil.
Investitorjem in s tem skup-
nosti pa bi bila prihranjena do-
bra tretjina predvidenih stro-
škov.
Vse pa kaže, da gornja zami-
sel ne bo naletela na razumeva-
nje in da ostaneta torej le še
dve izbiri. Ali zgraditi skladišče
na sedaj določeni lokaciji in po.
rabiti za nasipe in industrijski
tir skoraj polovico za gradnjo
določenih sredstev, ali pa po-
staviti skladišče v podaljšku se-
danjega »Kmetovalca« ob Ro-
gozniški cesti, na praznem pro-
storu, kjer se v zadnjih letih
ustavljajo potujoči vrtiljaki.
Ce bi se sredstva, ki bi bila
potrošena sicer za nasipe, pora-
bila za smotrnejšo in najboljšo
možno ureditev skladišč ter za
primerno fasado in ureditev
okolja, bi gospodarstvo dobilo
skladišča na najprikladnejšem
mestu, mesto Ptuj pa stavbo, ki
bi bila kljub nasprotnemu mne-
nju nekaterih urbanistov, mestu
samemu v okras.
Morda bi vendarle kazalo, če
bi sc pred začetkom gradnje lo-
kacija ponovno in vsestransko
preučila. J Z
Ptu! in obsotel ska želez, proga
Kakor je znano, gradi JLA no-
vo železniško progo,   ki bo ve-
zala Zagreb Po najkrajši poti
mimo Kumrovca in dalje ob
Sotli z Mariborom.
Osnovna trasa te proge je do-
ločena in do Sodne vasi v dolini
Sotle že več ali manj fiksirana
in delno že tudi zgrajena.
Ni pa še določeno, kje bo po-
vezana ta nova železnica z že
obstoječo dvotirno železnico Ma-
ribor—Celje—Zidani most.
Predvidene so tri rešitve s 4
variantami.
Po prvi rešitvi bi naj bila no-
va proga izpeljana v Lipoglav.
Ta rešitev bi bila najcenejša, to-
da na progi Grobelno—Celje bi
nastal nov železniški vozel. Za-
radi tega je praktično neizved-
ljiva.
Po drugi rešitvi bi bila nova
trasa izpeljana od Sodne vasi
preko Mislinja in skozi masiv
Boča v Poljčane. Ta rešitev ima
mnoge prednosti, vendar ne iz-
ključuje možnosti da bi zaradi
vrtanja predora skozi masiv Bo-
ča čemur pa se ne bi mogli
izogniti — usahnili vrelci Roga-
ške Slatine.
Tretja rešitev, ki je sicer za
približno dve milijardi dinarjev
dražja od zgorai omenjenih, pa
izključuje omenjeni riziko. To
je izpeljava proge iz. Rogatca
mimo Stoperc v Lešje. Povezava
z Lešja na obstoječe proge je
možna na dva načina in sicer
skozi nekaj manjših predorov
povezati Lešje s progo Prager-
sko—Medvedce ali po dolini
Dravinje s Hajdino in s Ptujem.
Za rešitev problemov, ki so v
:vezi z dokončno določitvijo te-
lezniške trase ie bDa pri Svetu
za lirbanizem. gradbene in ko-
munalne zadeve OLO Ptuj usta-
novljena posebna komisija, ki jo
vodi tov Ivan Rudolf. Ta komi-
sija je 15. februarja t. 1. sklicala
širši sestanek, na katerem sta
tov, predsednik OLO Ptuj :n tov.
predsednik komisije seznanila
navzoče z vsemi v zvezi z grad-
njo te železnice obstoječimi pro.
blemi. Komisija se je načelno iz-
rekla in odiOČila podpreti z vso
odločnostjo povezavo Lešja z
novo progo po dolini Dravinje
do Hajdme S tem bi se namreč
okrepila možnost bodoče pove-
zave s podaljšanjem te proge
skozi Ptuj in Slovenske gorice
do Gornje Radgone.
J. Z.
Volilni boj za novega
predsednika Avstrije
Dober mesec po smrti dr.
Kornerja, avstrijskega zveznega
prezidenta se je znaMa država
sredi hude volilne borbe za. no-
vega predtsednika države.
V prvem obdobju te volilne
borbe je kazalo, da se bosta av-
strijski vodilni stranki, ljudska
in soclaLstična, sporazuvieli o
skupnem kandidatu. Toda spo-
razumevanje se ni končalo s po-
zitivnim rezultatom. Tako sedaj
vsaka stranka propagira svojega
kandidata, nasprotnega pa ob-
metava z blatom, kar vsekakor
ne prispeva ugledu bodočega
predstavnika države, pa naj bo.
Izvoljen ta ali oni.
Začetek dela novega
poljskega Sejma
Včeraj je začel prvič zasedati
novi poljski Sejem (parlament).
Za prvo zasedanje visokega
poljskega doma je vladalo v
državi velikansko zanimanje.
Novi Sejem je na prvi seji iz-
volil novi Državni svet ter spre-
jel ostavko dosedanje vlade. Iz-
volil je tudi novega predsedni-
ka ministrskega sveta, ki bo v
dveh dneh sestavil novo vlado.
Med njegove važne naloge sodi.
tudi izvolitev komisije, ki bo
predložila spre7nembo poljske
ustave ter komisije, ki bodo se-
stavile predloge za letošnji go-
spodarski plav in proračun.
Glede na dejstvo, da se je no-
vi Sejm sestal pod precej spre-
menjenimi okoLščinami je ra-
zumljivo veliko zanimanje polj-
skega ljudstva za ta dogodek.

Čeprav je za letalce zima
mrtva sezona, ta organizacija ne
čaka križem rok ponialdanskih
dni. Po letnem občnem zboru,
ki je bil v drugi polovici no-
vembra 1. 1. so se takoj začeli
razni teoretični tečaji za seda-
nje in bodoče letalce. Tako da-
nes samo v Ptuju uspešno na-
preduje šest tečajev. Dobre re-
zultate je tudi pričakovati od
padalskega tečaja v Kidričevem.
V tem tečaju se pripravlja na
padalske skoke izključno tovar-
niška mladina. Za uspešnejše
delo naših najmlajših-modelair-
jev .predvsem na vaških šolah
in nižjih gimnazij ali, pa se je
pred dnevi vrnilo iz 14-dnevne-
ga modelarskega tečaja, ki ga
je priredila RMK v Ljubljani,
osem učiteljev iz nižjih gimna-
zij, osnovnih šol in dijakov. S
temi učitelji bo Aeroklub Ptuj
vodil praktičen in teoretičen
ix>uk modelarjev v devetih mo-
delarskih centrih. Pretekli torek
pa so odšli na enomesečni tečaj
za nadalske učitelje trije naj-
boljši padalci ptujskega Aero-
kluba.
Na zadnji seji UO Aerokluba
Ptuj, kd je biia preteldo nede-
ljo, je med drugim bilo tudi
mnogo razprave tako in s kakš-
nimi sredstvi naj bi naše letal-
stvo pričelo s poizkusnim .škrop-
ljenjem vinogradov, zapraševa-
njem krompirišč In kako bi ob-
stoječa sredstva lahko koristili
v turistične namene. V ta na-
men bo že tekom tega tedna
prispela v Ftuj posebna komi-
sija strokovnjakov letalsikega
Inštituta in zastopnikov GO
LZS. Komisija ima namen pro-
učiti možnosti in dejansko sta-
nje na licu mesta, kjer bi se ti
poizikusi predvidoma naj vršili.
— O tem bomo še poročali v
eni izmed prihodnjih številk na-
šega lista.
Po sklepu zadnjega letnega
obČTiega zbora bi se tekom pri-
hodnje letalske sezone, zraven
že oijstoje ih letalskih kadrov,
naj izšolali še sledeči letalsikS
kadri:
25 »A« padacev, 10 »B«. 19 »C«
in 5 »D« padalcev; 12 »B« in
12 »C« jaralnih pilotov; 10 po-
gojev za »Sr. C« (diplomo) in 10
aerozapreg; 5 do 7 no\nh motor-
nih pilotov z izpiti za »osnovno
dovoljenje motornega pilota«.
Ziraven teh uičeaicev v motor-
nem letenju bo imelo 7 staiih
pilotov možnost letenja za tre-
nažo.
Cc k temu številu dodamo še
desetine podmadkarjev in mo-
delarjev, nam številke pokaže-
jo, da se bo aktivno članstvo v
ptujskem Aeroklubu povečalo za
dobrih 200 članov.
Omembe vredna je tudi de-
lavnost organizacije v preteklem
letu, ko se je uvrstila med naj-
bolje aeroklube v Slovenija. Naj
omenim samo. da je biio v 24
obstoječih acroklubih v Slove-
niji tekom preteklegia leta izve-
denih 900 padalsikih skokov, od
tega pa samo v ptujsikem Aero-
klubu 200 skokov. V jadralstv^u
je bilo izvedenih 11.000 poletov,
od tega v Ptuju nekaj namj od
3000. Vse priznanje je treba iz-
reči učiteljskemu kadru, ki je
skrbel zato, da skori celo letal-
sko sezono ni prigilo niti do naj-
manjšega loma aii nezgodnega
sluioaja.
Za bodoče delo Aerokluba
Ptuj je GO LZS dai v uporabo
motorni letali »PO-2-'f in y.KB-6«.
Letalo >»PO-2« bo ze'!© verjetno
priletelo na letališče v Moškanj-
ce že v prihodnjem tednu, leta-
lo »KB-6« pa najkasneje do 15.
maja Prav take dobi Aeroklub
Ptuj brezplačno jadralno letalo
»Jastreb<-, ki bo prispelo skupaj
z motorni mletalom »PO-2«.
Ptujski letalci so se torej lo-
tili resnih in težavnih nalog.
Upajmo, da jih bodo častno iz-
vršili F. 2.
VABILO
Sklicujem   sejo    Občinskega
ljudskega odbora Ptuj za četr-
tek, dne 28. februarja 1957. ob
14. uri v scini dvorani.
Predsednik OLO Ptuj:
Janko Vogrinec, 1. r.
Mestna komunalna ustanova v
Ptuju obvešča:
1. Od 1. marca 1957 dalje bo-
mo ob torkiii. sredah in j>etkih
poskusno podaljšali   avtobusno j
progo od Kidričevega do Sikol j
2. Od 28. febr 1957 dalje bo
kopališče zopet odprto od če-
trtka do sobote. 1
3. V službo sprejmemo šofer-
ia-mehanika za škropilni avno, ]
k; bo istočasno šofer pri gasil-
cih. J
stran 2
PTTJ, ZZ. FEBRrARJA 1957
Določevanje sladkorja v moštu
Sladkor določamo v moštu z
raznimi kemi&iimi in fizikalni-
mi metodami, ptosredno aH ne-
posredno, v laboratoriju aH v
praksL
Od vsdti teh možnosti so pri
nas v rabi in se v prak&i naj-
bolje obnesejo:
1. Klosterneuburška tehtnroa,
2. Oechseljeva tehtnica,
3. Ročni refraktometer.
KLOSTERNEUBURŠKA   TEHT.
NIC A kaže utežne odstotke
sladkorja, ne pa gramov slad-
korja v enem litru mošta.
Ker je v moštu raztopljeno
poleg sladkorja še več vrst ra-
znih ekstraktov, ki se prikazu-
jejo na Ballingovem saharome-
tru kakor sladkor (pri 20**/« slad-
korja je 3*/© nesladkorne snovi)
je razumljivo, da prikazuje klo-
sterneuburška tehtnica, ki jo Je
Babo skonstruiral po saharomte-
tvu (20/17) pri malo sladkih mo-
štih več sladkorja, kot ga je v
resnici, pri zelo sladkih moštih
pa manj sladkorja, kot ga je v
resnici.
Ker je razmerje med slad-
korjem in dnogimi, nesladkomi-
mi snovmi v moštu nestalno, ne
more biti Klosterneuburška
tehtnica nataaačna, vendar za
običajno rabo povsem zadostu-
je.
Etilni alkohol nastaja samo iz
gTozdnega in sadnega sladkorja.
Sladkor izpade pri vrenju po
zamotanih kemičnih procesih. Iz
ene molekule sladkorja nasita-
neta dve molekiili ogljikoveiga
dvokisa in pa dve molekuli al-
kohola. Ena molekula sladkorja
se torej razdeli v štiri molekule.
Molekulama teža sladkorja je
180,15. Od te odpade 92,13 g na
etilni alkohol in 88,02 g na og-
ljikov dvotkis. Na 100 delov slad-
korja odpade torej 51,14 delov
ctilnega alkohola in 48,86 delov
ogljikovega dvokisa.
Ker je specifična teža alkoho-
la 0,79, zavzame en ute&il del
alkohola 1,26 prostorninsklh de-
lov. Tako dobimo iz 100 g slad-
korja 51,14 g alkohola, kar od-
govarja 64,4 prostominskim de-
lom alkohola.
Iz tega izhaja praktična for-
mula, po kateri se spremeni en
utežni gram sladkorja v 0,6 pro,
stominskih odstotkov, ali kakor
mi pravimo, maliganofs' alkoho-
la.
OECHSEUEVA MOST. TEHT-
NICA kaže specifično težo mo-
šta in je razdeljena navadno od
10 do 130 Oechseljevih stopinj,
kar v ranici predstavlja speci-
ficno  težo  enega  litra  mošta
1.050 do 1.130 gramov. Pod poj-
mom specifična teža razumemo
težo 1 kub. cm neke tekočine ali
trde snovi. Utežna enota je 1
kub. cm vode pri 4 stopinjah
Celzija; teža, ki jo ima pod opi-
sanimi pogoji voda, odgovarja
specifični utežni enoti 1.
Oechseljeva tehtnica je boljša
in natančnejša od Klostemeu-
burške, dasi so tudi pri Oechse-
Ijevi tehtnici potrebni manjši
popravki z ozirom na različna
vinogorja )n različne letnike.
Tja. preračunavanje Oechselje-
vih stopinj v Klosterneub\irške
stopinje in pa v alkohol se v
praksi uporabljajo sledeče for-
mule:
1. Oechseljeve sladkorne sto-
pinje se spremene v Klosterneu.
btirške po formuli: Oe stopinje :
4 manj 3 dajo Ki ostem, stopi-
nje. Primer: 80 stop. Oe : 4 = 20
m^anj 3 =17 stop. KI.
2. Oechseljeve sladkorne sto-
pinje se spremene v prostomin-
ske "/o alkohola, to je v mali-
gande po formuli: Oe stop. : 8=^
Vol "/o alk.. Primer: 80 stop.
Oe : 8--10 Vol «/0 alkohola ali
maligandov.
ROČNI REFRAKTOMETER po-
kazuje količino sladkorja na
osnovi odklonskega števila. Sladv
kor je namreč svetlobno aktiv-
na snov, kar pomeni, da pri
svetlobi odklanja ravnino pola-
riciacije na levo ali desno, kar
zavisi od vrste sladkorja. Od-
klon je odvisen od tega, katera
vrsta sladkorja prevladuje v
moštu ali v grozdni kapljici.
Grozdni sladkor odklanja ravni-
no polarizacije na desno, sadni
sladkor pa na levo. Poznamo
dve vrsti refraktometrov.
Refraktometer starejšega tipa
in^ skalo od O do 30 in kaže
odstotke ekstrakta v moštu. Ce
prefcrane odklonske številke po-
množimo z 0,85, dobimo Kloster.
neuburške številke, če pa od-
klonske številke pomnožimo z
4,25, dobimo Oechseljeve stopi-
nje.
Refraktometer novejšega tipa
ima že skalo urejeno po Ochsel-
jevih stopinjah.
Ce je mošt segret preko nava-
dne temperature, je gostota mo-
šta manjša in tehtnica se bolf
p>ogrezne, kaže torej mcinj slad-
korja, če pa ima mošt manjšo
temperaturo, kaže tehtnica viš-
jo gradacijo. Navadna tempera-
tura 2aa Klostemeubxirško teht-
nico je 17,5 stop. C, za Oechse-
ljeve pa 15 stop C.
Za vsaki 2,5 stop. C višje tem.
perature prištejemo O.lVe slad-
korja, za vsake 2,5 stop. C nižje
temperature odštejemo 0,l®/o
sladkorja pri Klosterneuburški
tehtnici.
Pri Oechseljevi tehtnici pri-
štejemo za vsako stop. C iznad
15, po 0,3, za vsako stopinjo C
izpod 15, pa odštejemo po 0,3
Oechseljeve stopinje.
J. Z.
Tudi v občini Cirkovci
postajo živahnefe
V občana Cirkovci se je laoi
povečalo število filamstva SZDL
Za 22,5 odst., kar potrjuje med
drugim, da so postali odbori or-
ganizacij aktivnejši in tudi ob-
čutljivejlši za pohtične, gospo-
darske in kuktumoprosvetne ter
ostale probleme na področju ob-
čine cirkovci in jiih tudi pogo-
steje obravn&vajo na sejah ter
sestankih. Povsod šo sicer ni
tako, paič pa vse kaže, da se
stanje organizacij povsod po-
pravilo. Od dela zgl(>dnejših or-
ganizacij se bodo tud)i ostale ne-
kaj naučile.
Na občinski konferenci SZDL
v Cirkovdh 17. febr. 1957 smo
domaiči delegati pa tudj gostje
tov. Nace Voljč in po&lanec tov.
Janez Petrov-č z veseljem ugo-
tovili, da naše konference niso
več tako dolgočasne kot so bile
včasih, ko je govorilo par funk-
cionarjev množica navzočih pa
je molčala, ampak je prav ži-
vahno. Ljud.7e no razpravljajo
več ia'vno svojih težav in nepri^
lik, temveč se lotevajo s^kupnih
vprašanj svoje občine ali vasi.
Zanima jih. koliko družbenih
sredstev je bilo zbranih na ta ah
drug način in kako so bila ta
družbena sredstva razdeljena in
porabljena. Zanimajo se za ob-
činski proračun, za gospodarski
raičun kmetijske zadriige. kako
bodo olepšali vasi, popravili ce-
ste, ustanovili trgovkie ^n druge
obrate itd. Vedeti hočejo, kaj
dola svet za gospodarstvo, za
zdravstvo, kulturo in. prosveto
in ostali sveti ter komisije.
V letošnjem letu bo tudi na
področju občine Cirkovci prav
živahno na sestankih SZDL in
sejah pdboro\r organizacij.
Družbeni plan občine Cirkovci
bo predmet obširnih javnih raz-
prav in ob teh se bo najbolj vi-
delo, kje so odbori organizacij
tako poa'aeni o vsem kot so čla-
ni, ki zasledujejo časopisje, ra-
dii j«kai poročila in javne raz-
prave po vaseh in drugod.
BOJ SUSMARJEM
Pred nekaj dnevi iso imeli or-
moški obrtniki sestanek, ki mu
je prisostvoval tudi predsednik
občinskega ljudskega odbora.
Ko so obravnavali različne obrt-
niške zadeve, so zahtevali po-
ostritev kontrole nad šušroarji.
Ugotovili BO, da ima obrtno do-
voljenje na občinskem področju
eamo ena šivilja, da pa na dru-
gi strani ni mogoče, da bi lahko
ona sama izvrševala usluge svo-
je stroke za 1600 prebivalcev,
kolikor jih občina šteje. Pri ob-
činskem ljudskem odboru je re-
gistriranih nad 30 obrtnikov, ki
opravljajo obrtna dela brez to-
zadevnega dovoljenja. Finančni
organi občine so v letu 1956
predpisali vsem šušmarjem da-
vek. Razumljivo je, da so se
pozneje šušmarji začeli upravi-
čeno vpraševati, kako je mogo-
če, da so jim predpis-ali davek,
pozneje pa so bili kot šušmarji
kaznovani. To vsekakor ni bil«»
pravilno. Šušmarji so namreč s
tem dobili nekakšno legitimaci-
jo za izvrševanje obrtnih uslug.
V letu 1956 je bilo prijax^lje-
nih sodniku za prekrške 37
šušmarjev. Kazen je vplivala
samo na tiste, ki so bili kazno-
vani, mnogo jih pa je še, ki
delajo dalje,
Zato so obrtniki predlagali
občinskemu ljudskemu odboru,
da v bodoče poostri kontrolo
nad neregistriranimi obrtniki,
sodniku za prekrške pa, da naj-
strožje kaznuje in v skrainem
primeru odredi tudi odvzem
strojev in orodja.
Ostalo je nerazjasnjeno vpra-
šanje, kdo naj prijavlja šušmar-
je. Seveda so polog organov fi-
nančne službe za to poklicani
obrtniki sami, ker se bo njihov
dohodek ze'lo povečal, če uslug
ne bodo izvrševali obrtniki, ki
za to nimajo dovoljenja.   2M
Murelinci
Članstvo Klmetijske zadruge
Muretinci je z občnega zbora
16. t. m. odnesiO precej poduč-
nega in zanimivega. Marsikogar
je vse to prisililo k razmišljanju
o našem kmetij.stvu, o dvigu
kmetijske proizvodnje, o druž-
beni pomoči v obliki nasvetov
kmetijskih strokovnjakov ter o
kreditih za nabavo najnujnejših
kmetijskih pripcjniočkov, začen-
ši pri semenju in dalje do ple-
menske živine.
Sigurno prodira na področju
KZ Muretinci razimievanje na-
ših kmetovalcev za prednosti
zadražnišlva, o katerih sprva
niso hoteli veliko siLšati. KZ
Muretinci se sedaj že lahko po-
stavi s praktičnimi dokazi pra-
vilnega razumevanja članstva
za širitev zadružne dejavnosti
na njenem področju. Dve trgo-
vini, go-stilna, kino, mizarska
delavnica, kovaška delavnica-
odseilc za odkup živine, sadjar-
ski odsek z drevesnico, strojni
park, odsek za odkup lesa in
podobno so rezultati   Vloženih
zadružnih sredstev. S tem pa še
razvoj KZ Muretinci ni kon-
čan. Radi bi še imeli pekarno,
kopališče in dnjgo, za kar so
dali pobudo člani in kar nare-
kuje nadaljnji gospodarski raz-
voj.
Na zboru smo z veseljem po-
slušali podpredsednika OZZ tov.
Ivana Vobiča, ko je diskutiral
o letošnjih perspektivah naše-
ga kmeti.jistva ter tov. Načeta
Voljča, predsednika okrajnega
odbora SZDL, ki je navzoče se-
znanil s politično situacijo v
svetu. Prav zanimive so bile tu-
di razprave članov KZ, ki so
poudarili, da bomo morali v bo-
doče še več misliti na mladino
in njeno življenje v novih eko-
nomskih pogojih inašega časa,
da se bo z večjim veseljem in
zanimanjem lotevala dela v
kmetijstvu in da bo doseg'la
uspehe, ki bodo dostojni vseh
naporov naše družbe za napre-
dek kmetijstva.
Na zboru mi je \«>e ugajalo,
le na koncu zbora se mi je za-
meril film, ki ni bil najbolj
pripraven za tako priložnost in
mislim,- da bo prav, če bomo
vsaj na prpjodnjem občnem zbo-
m gledali film, ki bo nekoliko
bližji našemu delu in življenju.
ks.
Jnršinske trsue cepilce čaka zopet veliko dela
RAZGLAS
Občinski ljudski odbor Ptuj
obvešča vse živinorejce spodaj
navedenih krajev, da bo tuber-
kulindzacija goveje živine.
Vsak rejec goveda je dolžan
prignati vso govedo staro nad
1 leto določen dan ob določe-
nem čaai na določerti kraj,
TuberlaslHiizacija bo po sle-
dečem razporedu:
dne 4. marca 1957 ob 8 uni na
I^ietljiikem gospodarstvu Vur-
bork ze. vasi Vu-rberk- Vvimpah
in Kričevino pri Vurt>erku;
dne 5. marca 1957 ob 8. uri
pri KU Grajena za vasi: Graije-
na, Štuki in Mestni vrh;
dne 6. marca 1957 ob 8. uri pri
KU Rogoznica za vasi: Hogozni-
ca, Zabjak in Nova vas pri Ptu-
ju;
dne -1. marca 1957. ob 8. uri
pri Kolenku v Kicarju za vas-
Kicar;
dne 5. marca 1957 ob 8. uri pri
Lenartu v Sp. Velovlafcu za vas
Sp. Velo\'lak;
dne 6. marca 1957 ob 8. uri
prt gostilni v Pacinju za vas Pa-
cinje;
dne 11. marca 1957 ob 8. uri
prj Korenjaku v Podvincih za
vas Podvince;
dne 12. marca 1957 ob 8. uri
pri Gasilskem domu v Domavi
za vas Dornava;
dne 13. marca 1957 ob 8. uri
na sejmišču v Ptuju za vasi:
Vičava. Budina, Brstje in mesto
Ptuj;
dne 18. marca 1957 ob 8. uri
pri Toplaku v Spuhlju za vas
Spuhlje;
dne 19. marca 1957, ob 8. uri
pri Gasilskem domu v Zabovcih
Zdi vas Zabovce;
dne 20. marca 1957 ob 8. uri
pri Zadružnem domu v Mairkov-
oih za vais Markovce;
dne 18. marca 1957 ob 8. uri
pri Kostanjevcu iz Nove vaisj za
Novo vas pri Markovcih.
Tuberkulinizacija je obvema,
zato se držite predpisanega raz-
poreda.
Kdor živali ne bo priignal, bo
kaznovan.
Delo je brezplačno.
Načelnik Odd. za gosp. in
kom. zadeve
Iz prakse Gispodarskega sodišča
Y MARIBORU V 3 LETSH SE JE ZAGOVARJALO PRED 0KR02NIM
GOSPODARSKIM SODIŠČEM V MARIBORU 665 GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ iN
951 ODGOVORNIH USLUŽBENCEV
Zaratlii zaščite gosix>claTskega sistoriaa &o pred tre-^
md leii uvedli kaznovanje gospodarskih organizacij in
odgovornili uslužbencev, ki kršijo gospodarske uredbe.
Za odkrivanje lakih kršilcev so v prvi vrsti prisiojnc
razne inšpekcije, za prego<n javni tožilec, za sojenje
pa gospodarska sodišča.
V uredbi o gospodarjenju z
osnovnimi sredstvi gospodarskih
organizacij (Ur. 1. FLRJ ištev.
51/53), kjer so splošni predpisi
za preganjanje in kaznovanje
kršilcev, ki store gospodarski
prestop^ek, kot tudi v kasnejših
gosixxiar.sfcih uredbah so za go-
spodarske organizacije in odgo-
vorne osebe zagrožene le de-
narne kazni. Kot kazenski ukrep
pa uredba predvideva odvzem
premoženjske koristi, katero si
jc gospodarska organizacija pri-
dobila z gospodarskim prestop-
kom.
^ Statistični podatki kažejo,
da je v treh letih bilo na za-
tožni klopi pred Okrožnim go-
spodarskim sodiščem v Mari-
boru 665 gospodarskih organi-
zacij in 951 odgovornih oseb.
Sknpna vsota denarnih kazni
znaša nekaj čez 22 milijonov,
odvzeia premoženjska korist pa
skoraj 8 milijonov.
Praksa je pokazala, da kazno-
vanje zaradi gospodarskih pre-
stopkov v glavnem daje dobre
rezultate. Večina obtoženih
pravnih in fizičnih oseb se od-
ločno brani pred gospodarskimi
sodišči in uporablja zoper izre-
čene kazni vsa razpoložljiva
pravna sredstva. To pomeni, da
obdolženim osebam ni vseeno,
ali bodo oproščene ali kazno-
vane. Zlasti se bojijo kazni za
to, ker jih le te postavljajo v
slabši položaj pri njihovem po-
slovanju. Je i>a tudi nekaj go-
spodarskih organizacij, zlasti od-
govornih oseb, ki iim z dose-
danjimi vrstami kazni ni mo-
goče priti prav do živega.
Cesto se dogaja, da se že ka-
znovane osebe ponovno znajde-
jo pred sodiščem, ker so se jim
po njihovih računih ponovni
gospodarski prestopki še vedno
izplačali. Zato je bilo potrebno
uvesti nove vrste kazenskih
ukrepov.
Novelirana uredba o trgova-
nju in o trgovskih podjetjih in
trgovinah pooblašča Okrožno
gospodarsko sodišče, da lahko
poleg denarne kazni odredi tudi
prenehanje tiste gosijodarske or-
ganizacije, ki je bila že kazno-
vana zaradi gospodarskih pre-
stopkov (iz čl. 91 in 92 te lued-
be) in ki je ponovno storila
prestopke iz teh členov, hkrati
pa tudi povzročila posebno tež-
ke posledice.
^ Uredba o spremembah in
dopolnitvah uredbe o gospodar-
je?iju z osnovnimi sredstvi go-
spodarskih organizacij pa uvaja
nove kazenske ukrepe zoper
odgovorne osebe v gospodarskih
organizacijah. Po tej uredbi sme
gospodarsko sodišče odgovorni
osebi izreči prepoved opravlja-
nja dolžnosti direktorja, komer-
cialnega direktorja, šefa knjigo-
vodstva, knjigovodje, poslovod-
je, upravnika zadruge ali kakš-
ne droge dolžnosti na vodilnem
položaju. In to v primeru, če gre
za že kdaj prej zaradi gospo-
darskega prestopka obsojeno od-
govorno osebo, o Itateri je so-
dišče prepričano, da je nagnje-
na k gospodarskim prestopkom
ali pa je drugič storila dejanje
hujše narave.
^ TA UREDBA PREDVIDE-
VA KAZEN DO 10 TISOČ DI-
NARJEV ZA TISTO ODGO-
VORNO OSEBO, KI SE ZAPO-
SLI NA VODILNEM POLOŽA-
JU V GOSPODARSKI ORGA-
NIZACIJI V ČASU, KO JI TO
SODBA PREPOVEDUJE. GO-
SPODARSKA ORGANIZACI-
JA, KI TAKO OSEBO SPREJ-
ME, PA JE LAHKO KAZNO-
VANA S KAZNIJO DO MILI-
JON DINARJEV.
Ti kazertski ukrepi so ostri a
potrebni. Družba ne more do-
pustiti, da bi posamezne go-
spodarske organizacije in nji-
hovi vodilni uslužbenci izigra-
vali gosix>darske uredbe.
OBVESTiLO
»HIDROMONTAŽE«
»Obveščamo vse kupce HIMO
hladilnikov, ki dokažejo, da jim
»Hidromoniaia« do danes ni
brezplačno popravila na rekla-
macijo FIIMO hladilnika, oziro-
ma, da jim je popravilo odklo-
nila, da jim bomo izplačali v
gotovi n
10.000 DINARJEV
»Hidrcmonatža« Maribor na-
proša obenem vse strokovnjake,
ki so ugotovili, da ima HIMO
absorcijski hladilnik slabše hla-
jenje kot katerikoli drugi jugo-
slovan.ski hladilnik, da J: obraz-
leže njihov način merjenja hla-
jenja. V primeru, da bo pred-
lagani način pokazal bcljše re-
zultate kot .fih pozna Hidromon-
taža. je tovarna pripravljena
patentirati te izsledke aa last-
ne stroške.
»Hiaromout a^žd« Mariboi
Uso previdnost
pri S3tyi
piyiiQiarslfi§s! liimeiia
Inž. Egon Zore^
Za pridelovanje pivovarskega
ječmena je važno ztnemo pod-
nebje v pogledu vlago in toplo-
te. Prevelika vlaga ala suša mu
ne prija, zlasti ne v času zore-
nja. Suša povzroči kleno zrno z
debelimi plevami. Vlaga in
mraz mu najbolj škodita v mla-
dosti. Pivovarskemu ječmenu
ne prija od aprila naprej, ko je
zrasitel,  noben  d^   Ziadostuje
mu zimska vlaga. V maju, ju-
niju Jahko dežuje, ker mu ne
škoduje, niti ob cvetju, samo
ne sme biti prehladno in pre-
vlažno. Pred zorenjem pa za-
hteva sonca, vendar ne presu-
hega vremena. Ce je poletje
presuho ali prevlažno, ne bomo
dobi'li dobrega pivovarskega
ječmena.
Pivovarski ječmen je glede
zemlje zelo izbirčen, 21ahteva
humozno ilovnato zemljo, ki
vsebuje dovolj apna. Lahka
zemlja ni zanj, tudi ilovica ne,
ker je premočna in ima ječ-
men preveč beljakovin. Pivovar-
ski ječmen mora imeti čim
manj beljakovin. Ce ima slad
preveč beljakovin, se glive kva-
sovke prebuijno razvijajo, pivo
ima več alkohola in manj ek-
strakta, slaibo se čisti, slabo dr-
ži in okus sc kvari.
Pivovarski ječmen mora biti
lepo bel ali temno rumen. Rde-
ča ali rjava barva je znamenje,
da je bil slabo skladiščen. Zrno
se mora nekoliko svetiti, seme
mora dišati po slami. Ne sme
imeti nobenih izrastkov. Mora
biti čist, ne snie imeti razkla-
nih   1 ob tolčenj h zrn.
Pivovarskemu ječmenu ne
sme biti preveč zagnojeno, mo-
ra pa biti zemlja v najboljšem
fizikalnem in kemijskem stanju.
Najboljša predhodnica je slad-
korna pesa, slabši predhodnik
je Icrompir, ker ne izkoristi tako
dobro gnoja kot sladkorna pesa.
2^ pivovarski ječmen ne smemo
trositi obenem preveč lahko
topljivih dušičnih gnoji"i. Naj-
boljši pivovarski ječmen žanje-
mo po pesi, ki je bila z gnojem
gnojenja, in tudi ni potrebno no-
beno dodatno gnojenje z duši-
kom. Za pivovarski ječmen je
najprimernejše dušič-no gnojilo
amonsiilfat, ker deluje počas-
neje kot soliter, ki ječmen zelo
močno požene na rast. 80 do
100 kg solitra po ha 2adostuje.
Hkrati pa trobimo še kalijevo
sol; gnoj m podor pa za pivo-
varski ječmen ne prideta v po-
štev. Ta kultura rabi zelo dosti
kalija, ki povečuje pridelek in
izboljšuje kakovost. Zrnje je p>o
obilnem gnojenju s kalijem
s\'etlejš.e barve. Kalij ječmen
krepi, da ne poleže. Pravilno je
gnojiti tudi s fosforom, ker se
ječmen ne more oskrbeti s fos-
forno kislino iz zemlje. Dodaje-
mo ga 200 do 300 kg po ha, in to
superfosfata. Tomaževa žlindra
prepočasi deluje.
Za pivovarski ječmen mora
biti zemlja posebno skrbno pri-
pravljena in v jeseni preorana.
Spomladi rabimo le vlačo in pa
brano.
Ječmen ne sme biti preredko
sejan, ker takrat trpi kvaliteta
Manj od 120 kg     ha ne smetno
sejati. Širina vrst 10 do 12 cm.
Pivovarskega ječmena sploh no
sejemo z roko. Globina setve
2 do 5 cm.
Po večini ga sejemo v marcu.
Bolje je, da ga sejemo pred
ovsom.
Za časa razrasti ga je treba
opleti. Ponekod ga tudi okopa-
vajo. S tem se uniči zel, ohrani
voda v zemlji in zemlja zrači.
Najbolje ga je požeti, ko je
popolnoma zrel. T^aj je nje-
govo zrno najbolj razvito in ni-
ma dosti vlage, tako da ga ni
treba sušiti na njivi, temveč ga
takoj povežemo in odfMjemo
domov. Doma ga pustimo 4 do 6
tednov. Ce je vlažen, ga takoj
omlatimo in potem v. tanki.pla-
sti nasujemo v žitnico. Pridelek
je od 10 do 15 m/q po ha. Od
soi"t so poznane »Hana« ječmen
in pa »Imi>erial«. Hanaški do-
bro prenese sušo, želi pa dobro
zemljo. Ima tanko slamo in laže
polega. Sorta »Imperial<; ima
tršo slamo in je odpornejši,
vendar mu je donos nižji.
Setev te kulture se predvide-
va tudi v našem okraju. Biti pa
bomo morali zelo previdni ter
se trezno odločiti, kje naj bodo
setvena področja, da hi dal za-
dovoljiv pridelek.
v SREDO, 20. II. 1957 (ZA LI-
TER, KILOGRAM AU KOS):
Čebula 80—100, česen 120, lu-
ščeni fižol 40—60, hren 100, pe
teršilj 60, krompir 12—1,3, rdeča
pesa 30, redkev 25, por 50, sola-
ta endivija 100, rdeče zelje 25,
zelje v glavah 25, zjslena 60, ko-
renček 40—50, ohrovt 30, koruza
35, pšenica 30, oves 30, proso 33,
ajdova moka 60, koruzni zdrob
60, ajdova kaša 120—130, prose-
na kaša 80—90, .surovo maslo
500, zaseka 300, mleko 30, sme-
tana 140—150, sir 40—80, kokoši
400—500. piščanci 300—600. pu-
rani 800—1400, jabolka 25—30,
jajca 8. regrat 100, motovileč
280, ječmenova kaša 80, domači
kis 25.
KUPUJTE SREČKE
JUGOSLOVANSKE
LOTERIJE V PTUJU!
PTl J,  22. FEBRLAKJA  1957
Stran 3
.\ndre,j Kovač, bibliotekar:
Ptuj in okolica v pesmi i
in povesti
(Nadaljevanje)
Sliko predmarčnega Ptuja v
dobi b:dermajerja oživlja pred
nami Franc Matzak s psei\''do-
nimom Kurt Hildebrand, in sicer
v romanu >Waldnmller prekine
svoje potovanje-r. To je filistr-
ska meščanska doba v letih 1815
do 1848. ki jo je prikazi^la za
Ptuj že obravnavana Ana "Wi+-
tUla v dveh svojih romanih.
Matzak se je rodil leta 1896 v
Amfelsu na Štajerskem in je
poznan kot pripovednik ter dra-
matik. Nastopil je tudi kot gle-
dališki igralec v Mari.boru, Ljub-
ljani, Trstu in drugod. Njegovo
zanimivo delo o predmarčnem
Ptuju je izšlo v Grazu leta 1944.
Waldmuller, naslovna oseba te-
ga romana, je bil sliJkar in pro-
fesor na dunajski akadeniiji in
živel od 1793 do 1865. Njegove
umetnine kažejo na dobrega
opazovalca narave, znani so zla-
sti njegovi motivi iz Ehmajske-
ga gozda. Posrečene so tudi nje-
gove slike meščanskiih krogov
iz predmarčne dobe.
Slilkar Ferdinand je že v Ma-
riboru spremenil smer svojega
potovanja ter kot »samotni je-
zdec« prijahal v Ptuj, kraj svo-
jih mladostnih doživetij. Ustavil
se je pri mestnem sftolpu, v ka-
terega so bili že takrat vzrldani
rimski spomeniki, ki so jih po-
svetili Jupiitru in Serapisu ve-
terani in beneficiarijii (cestna
stražarji). Serapis je bilo rimsko
ime zai egiptovskega boga Oziri-
sa, ki je bil sprva sončni bog,
po?neje pa vladar umrlih. Vsi
ti posvetitelji so »uživaili v z vi-
nom blagoslovljenem provin-
cdalnem mestu svoj veder živ-
ljenjski večer«.
Pred leti je slikar spoznal v
ptujskem gledališču konteso
Ameli.io s Tumišča. ■ - ■ na
neki dobrodelni pi' :o-
rist Invalidsikemu ; . ±^ln-
ju. Na tem koncertu je naisto-
pala kot pevka njegova takratna
žena Katarina. Toda usoda je
hotela, da sta se kasneje z ženo
ločila. Amelijina slika pa je ta-
krat vodila umetnikovo roko p^i
njegovih ustvarjalnih delih. Da-
nes pa jo je zopet srečal pred
gledališčem kot zrelo, dražesitno
žensko... Povabila ga je na
Tumišče (»Tumau«), čemur se
je slikar rad odzval. In kočija
je drdrala po Cerkveni ulici (da-
nes Murkoam). preko Florijan-
skega trga, Minoritskega trga,
kjer so pred cerkvijo že odcve-
tele akacije... Voz je pustil za
seboj okrogli obrambni stolp ob
Dravi, pri mitnici na mostu pa
gosposkemu vodilu ni bilo tre-
ba nričesar plačati. Tam na les-
nem trgu (danes Hrvatski trg)
pa so splavarjl odlagali l^^-s ;z
pohorskih gozdov...
Dc-speU so do Tu miške gra-
ščine, pred katero je pozdrav-
ljal vodomet. Tloris gradu z
obema, z ju^kadami okrašenima
kriloma jc imel obli-co črke H.
Ce zasledujemo zgodovino te
greščine. vidimo, d« jo Tumišče
sprva spadalo ptujskim gospo-
Samotni jezdec v Ptuju
dom kot kastelanom salzburških
nadškofov, in sicer do leta 1438,
ko je ta ptujska plemiška rod-
bina izumrla v moškem kolenu.
V letu 1489 so gos,podariIi na
Turnišču Madžari, do leta 1592
pa je bil grad v posesti družine
Szekely, ki so ui.eli svojo po-
stojanko tudi v Ormožu. Sredi
17. stoletja .srečamo na Tumišču
kot gospodarja HerbeT'steina.
Ime graščine ne izvira od ka-
kega rodu »Thurn«. temveč ver-
jetno od starega stolpa ali pa
ima morda svoje ime po kakih
rin^k.ih ostankih. Herberstei-
nom je sledila še dolga vrsta
lastnikov. V času našega roma-
na je bil tu grof Schonfeld in
to od 1826 do 1851. Te je bil
kupil tumi&ko posest od ver-
skega sklada, kamor je spadalo
lx>sestvo po razpustitvi cister-
cijansikega samostana iz Neu-
bergd na Zg. Štajerskem. Ti re-
dovniHvl so bili tu gosF>odarji v
letih 1769 do 1787.
Slikar, kakor tudi oba tumi-
.^ka gosta zdravnik Carus in bo-
tanik Unger, se niso mogli do-
volj načuditi lepi legi gradu,
kajti :»Ptu.vsko polje leži kot pa-
rama preproga, obdana na jugu
od haloških gričev, katerih po-
bočja nosijo njive, vinograde in
gozdove. Ob robu vinogradov
se dvigujejo doanači kostanji s
širokimi krošnjami. Med trsi pa
te pozdravlja zdaj tu zdaj tam
breske\r ali marelica y. rožnatimi
ali pa rumenimi, žametno meh-
kimi lici.« Prav v ozadju pa te
j.X)zdravljata ploščata kopa Do-
načike gore in Macelj. Kakor da-
leč sega oko, je ta dežela okrog
Ptuja >en sam rodo\'lten vrt«.
Vso omenjeno tumiško dru-
ščino srečamo nekega dne na
Rokovem hribčku, kjer je slikBT
Ferdinand   Waildmuller   slikal
Ptuj in med slikanjem zaspal
ter sanjal, da je bila cerkvica
posvečena Mithri, on sam pa je
prisostvoval bogoslužju Mithro-
vega občestva. Amelija je pri-
stopila k slikarju in se poglo-
bila v njegov akvarel, ki je pri-
kazoval Ptui s številnimi stre-
hami in stolpi ter kot krono v
ozadju — grad. Kljub svetlobi,
ki se je razlivala Po sliki, je
bilo opaziti gotovo natančnost
v kontiu-ah. Vse je bilo izdelano
z neko posebno ljubeznijo in
resničnostjo.
Zdravnik Carus pa je imel
posebno srečo in odkril reliel
perzijskega božanstva svetlo.be
Mithra. Kakor znano, je bil tu
v bližini rimski svetiščni okoliš,
saj so arheologi odkrili na spod-
nji hajdinsiki terasi dva miitreja,
na Gor. Bregu pa tretji mi^trej.
Ta kult so bržkone v 2. stoletju
n. e. uvedli v Poetivioni carini
sužnji-uskižbenci. To verstvo,
ki je doma z Orienta, je učilo,
da so iz trupla bivola, ki ga je
zaklal Miithra, nastale rastline
in vsa živa* bitja, med njimi
tudi človek.
Sindikat trg. delavcev telcstilne in živilske
stro!'*^ v Ptuju prireja 9. marca 1957
TRGOOSSI
PLES
ob 20. uri v Kridričevem. - Igra zabavni orkester
»Vitek« iz Maribora, sod eluje humorist Božo Pod-
krajšek. - Vabljeni!
Predavanja o razvoju
krščanske religije in cerkve
V torek, dne 19. februarja, je
predaval v dvorani Okr. komi-
teja ZKS v Ptuju, v okviru
Ljudske univerze — tov. Jaro
Dolar, ravnatel'^ gledališča v
Mariboru.
Tov. Jaro Dolar jo znan kot
odličen predavatelj, saj ga odli-
kuje obširno filozofsko znanje
in pa govorniške sposobnosti.
Predavanja se ie udeležilo nad
200 poslušalcev, kar pomeni, da
je obravnavana tema predmet
zanimanja in jo je LU v Ptuju
dobro izbrala.
Predavatelj seveda ni mogel v
dveh urah podrobno obravnava-
ti vprašanja krščanstva, kot
eno izired svetovnih verstev,
naznačil pa je pot, ki ga je pre-
hodilo od preganjane religije v
1. in 2. stoletju preko 3. stoletja,
ko je njegova moč tako narasla,
da je postala državna vera, ki
je nato v srednjem veku do-
segla svoj višek, ko je papež
kot vrhovni poglavar katoliške
eerkve odločal v političnih vpra-
šanjih držav.
Uvodoma je predavatelj ome-
nil komponente, ki So vodile k
zmagi krščanske religije. Ena
izmed najvažnejših je gotovo
mogočen, a vendar neuspeli
Spartakov upor rimskih sužnjev,
ki jim je vzel edino upanje, da
si na zemlji priborijo boljše živ-
ljenje. Krščanstvo je dajalo sxiž-
njem zavest kratkotrajnosti ze-
meljskega življenja in upanje v
lepše življenje po smrti.   Tov.
Jaro Dolar se je izognil kritič-
nemu vrednotenju katoliške cer-
kve skozi stoletja, pač pa je na-
čel marsikatero vprašanje ka-
toliškega verstva. Omenil je
dogmatizem, slepo verovanje v
verske nauke, nato vprašanje
svetega pisma, dalje elementa
krščanske religije, ki so v nmo-
gočem povzeti iz drugih ver-
stev, kakor je pojem mesije —
odrešenika, kar se pojavlja v
budizmu, islanizmu in mitraiz-
mu ter cionizmu.
Ob obravnavanju vprašanja
svetega pisma je predavatelj
postavil paralelo z verstvi, ki
sloniio kot dogmatična verstva
na pisanih izročilih, kakor jc
primer židovske vere, krščan-
stva in mohamedanstva.
Pisana verska izročila se v
sedanjem času znanstveno mo-
trijo, kakor vsi drugi zgodovin-
ski pisani dokumenti v primer-
javi z raznimi drugimi zgodo-
vinskimi viri. Tako je sodobna
zgodovinska znanost ovrgla že
marsikatero trditev .starih zgo-
dovinarjev ob primerjavi zgo-
dovinskih virov. Tudi sveto pi- i
smo ima veliko mest, ki so zgo-
dovinsko zmotna. Eden izmed
takih primerov je ta, da so
evangelisti postavili Kajfovo živ-
ljenje v obdobje Kri.stusove smr-
ti, čeprav je bil že več let mr-
tev. Nekateri sodobni zgodovi-
narji pa celo oporekajo Kristu-
sa kot zgodovinsko osebo, kar
pa še znanstveno ni potrjeno.
Vprašanje religij je danes
vsestransko obmvnavano v šte-
vilnih znanstvenih knjigah, na
podlagi razvoja zgodovinske
znanosti in prirodosiovnih ved,
ki so odkrile mnoge nekdanje
skrivnosti v svetu, katere so
ljudje gledali kot božje čudo;
tako električne pojave, gibanje
naše zemlje v svetovju, nasta-
nek toče, sušnih let, bolezni in
podobno.
Od knjig, ki jih nudi Studij-
ska knjižnica v Ptuju kot do-
polnilo predavanju tov. Dolarja,
priporočamo kot čti\'o:
1. J. Marx: Lehibuch der Kir-
chengeschichte, Trier 1913;
2. Lenin: Socializem in religi-
ja. (Mala knjižnica marksizma
in leninizma 1949.);
3. Charles Hainchelin: Izvor
religije (Cankarjeva založba v
Ljubljani 1952):
4. Karel Kautsky: Izvor kr-
ščanstva (Cankarjeva založba,
Ljubljana 1953);
5. France Barbieri: Črna inter-
nacionala (Ljubljana 1956).
R. V.
Dvesto fil^ fe odšlo,
ker nI bilo prostore^
Lei>a, sončna, rekel bi, pred-
pomladna nedelja, nas je po-
zdravila, ko smo obiskali 10. fe-
bruarja v Cirkulanah knjižno
razstavo, združeno s Prešernovo
proslavo.
V prenovljenem šolskem po-
slopju, kjer sta osnovna šola in
nižja gimnazija, je bila v eni od
učilnic lepa, prisrčna akademi-
ja. Vrstili so se govori, deklama-
cije, recitacije in petje. Program
jc bil skrbno pripravljen, lepa
naša slovenska beseda, ki jo je
zbrano občinstvo poslušalo iz
odlomkov Trubarja, Prešerna in
Cankarja, je zajela srca halo-
ških ljudi s toplim čustvova-
njem. Po proslavi so si ljudje
ogledaU še smotrno urejeno
knjižno raz.stavo. Knjige za raz-
stavo so vzeli deloma iz doma-
če ljudske knjižnice, v glavnem
pa jih je posodila Studijska
knjižnica v Ptuju. Natančneje
so si razstavo ogledali drugi dan
šolarji in dijaki pod vodstvom
svojih učiteljev.
Gostje, ki m si ogledali to
kulturno prireditev, so se ču-
dili, kako je mogla sprejeti
srednje velika učilnica blizu 400
ljudi. Ljudje so se stiskali v
razredu in še na hodniku. Okrog
200 jih je moralo oditi, ker ni
bUo prostora. Zanimivo je tudi
dejstvo, da še pred kratkim na
podobne prireditve ni bilo mo-
goče privabiti ljudi. Danes sose
razmere temeljito spremenile.
Zvedeli smo tudi. da obiskuje
na primer roditeljske  sestanke
vedno po 300 ljudi in še več.
Vsa čast upravitelju in učitelj-
stvu, zlasti tov. V. Breškovi in
Korenjaku, p>riznanje pa tudi še
nekaterim dijakinjam in štu-
dentom (tov. Petrovičevi, Zura-
novi in Gnilšku), tamošnjim do-
mačinom, ki požrtvovalno po-
magajo pri" kulturnem delu. K
lopi izvedbi kulturne proslave
je pripomoglo vse zavedno ljud-
stvo 12 Cirkulan in okoliških
krajev, ki večino bolj ceni po-
men izobrazbe.
V Cirkulanah je v prejšnjem
.stoletju živel znameniti domo-
ljub Božidar Raič (1827—1886).
Bil je neizprosen borec proti
ptujskemu nemštvu in nemčur-
.';tvu in gromovit govornik na
ljudskih taborih. V bližnjem
Gruškovju pa je bil 1. 1787 ro-
jen učeni mož Ivan Smigoc, ki
je spisal slovensko slo\Tiico.
Kulturno tradicijo teh ljudi
prejšnjega stoletja uspešno na-
daljujejo današnji cirkulanski
prosvetni delavci Delajo v te-
žavnih razmerah in se bore brez
izdatne pomoči od drugod. Na-
vcMni večidel sami nase. rešu-
jejo probleme, k: so življenjske,
ga pomena za kulturo in pro-
.<^eto v teh krajih. Med te pro-
bleme spada v prvi vrsti dogra-
ditev prosvetnega doma (samo
temelji so sezidani). Želimo, da
bodo skupno s tamošnjim Ijud-
.stvom v doglednem času uresni-
čili svoje načrte.
V, K.
Borbe ptujskega okraja
Kako so kurirji 14 TV po stoje napadli spomla'   1945 nemški tank
Težki, pa tudi veseli so spo-
iiini preživelih kurirjev 14. TV
postaje, ki je zavzemala pod-
ročje levega brega Drave od
Ptuja preko Mestnega vrha, Jur-
šinc, Polenšaka, Sv. Tomaža in
Ormoža do Zavrča. Kurirji 14.
TV postaje so vzdrževali zvezo
s postajami 17. TV, 15. TV in 8.
TV, prenašali živila, orožje in
municijo, pošto, literaturo in
drug potreben material za našo
narodnoosvobodilno vojsko. Živ-
ljenje kurirjev je bilo naporno
in polno nevarnosti, da se sre-
čajo s sovražnikom. Zato so ho-
dili Po svojih poteh le ponoči,
spali pa so pri zanesljivih lju-
deh in v času večje nevarnosti
v bunkerjih. Vendar je v zapi-
skih nelcdanjih kurirjev najti
tudi kaj veselega, to so spomini
na medsebojno tovarištvo, na
ljudi, ki so jih sprejemali s člo-
veško toplino in siKJŠtovanjem
kot borce za našo svobodo in na
\'^e uspele akcije na sovražni-
kove postojanke.
Baš sedaj, v mesecu februar-
ju, se spominjamo najtežjega
udarca, ki je zadel 14. TV posta-
jo, ko .so na dan 4. februarja
1945 nemški orožniki in gesta-
povci napadli kurirje 14. TV
postaje in aktiviste, zbrane na
sestanku v Toplakovi hiši v Go-
rišnici. Komandir 14. TV postaje
Vojko-Sever Rudi iz Moškanjc
si je z ročno bombo sam vzel
življenje, da ga ne bi ranjenega
ujel okupator. Za njim so padli:
komandant 5. relejne linije Je-
len«, član Okr. komiteja KPS
tov. Belšak Franc-Tone iz Mure-
tinc in kurir Tobias Franc iz
Moškanjc. Druge tovariše, zbra-
ne na F>osvetovanju v Toplako-
vi hiši, so Nemci ujeli, jih od-
peljali v ptujske zapore, kjer ao
jih zverinsko mučili, ker niso
izdal: svojih sodelavcev.
Eden izmed srečno izpeljanih
slučajnih napadov   na nemške
objekte, je napad na nemški
tank. Na odprtem polju, nedaleč
od železniške postaje Moškanj-
ci, so komandir 14. TV postaje
»Vitez«, sanitetni referent Mar-
jan in politdelegat »Janko« ter
kurir »Mate« nekega večera,
spomladi 1945. opazili nemški
tank. Previdno so se mu pribli-
žali in spoznali, da ni zastražen.
Marjan in Mato sta takoj zlezla
v tank in začela razdirati in
uničevati motorjeve naprave. Ko
sta ga temeljito onesposobila za
rabo, sta pobrala v tanku mu-
nicijo za mitraljcz, ročne bom-
be, dva -panzerfausta«, več plin-
skih mask, nahrbtnikov in dru-
go opremo. Vse to so kurirji
odnesli, da bi z orožjem in boj-
no opremo obogatili svojo po-
stajo.
Zal pa so naleteli kurirji ob
povratku na nemške vojake —
tankiste, ki so nesli bencin, po
katerega so šli v bencinsko
skladišče, v jamo blizu železni-
ške postaje v Moškanjcih, ki je
bila od tanka oddaljena dobra
2 km.
Nekako 50 m od Nemcev je
komandir ustrelil z mitraljezom
proti njim. Nemci so oddali
signalni znak Pri bencinskem
skladišču so stražarji izstrelili
svetilne rakete, ki so razsvetlile
prostor daleč naokoli.
Kurirji so bili v nevarnosti.
Plaziti so se začeli po tleh, da
bi jih sovražnik ne opazil. Zelo
težko So se prebijali naprej, ker
so morali v hribe, saj je bilo v
vaseh polno nemškega vojaštva.
F>reiti so morali tudi pot, katera
je šla kakšnih sto metrov vstran
od topovskih položajev, ki so
bili na obronku vasi Mezgovci.
Tam so Nemci vkopali tri tope.
Na pesniškem mostu je bila
straža, ki so se ji tudi morali
izogniti, zato so brodili do pasu
čez vodo. Največjo nevarnost so
pustili za seboj, tudi novih izne-
nadenj ni bilo;   tako so srečno
prišli na varno
Po zapiskih tov. Frica Ivana-
Viteza, komandirja 14. T V
postaje.
»Delo in varnost«
štev. 10-11 in 12
Z dvojno, deseto in enajsto ter
z dvanajsto številko, ki sta prav-
kar izšli, ie časopis »Delo in
varnost« zaključil svoj prvi let-
nik. Zanimanje, ki ga je list
prvo leto svojega obstoja vzbu-
dil pri naših gospodarskih orga-
nizacijah in podjetjih nam pri,
ča, kako potreben in nujen je
za naš gospodarsk razvoj obzor-
nik s področja organizacije in
produktivnosti dela, psihologije
dela, pokUcncga svetovanja in
higicnsko-tehniične zaščite pri
delu. ■
Vsebina 10-11 štev. Aleš Fra-
njo: Izobraževanje kadrov v in-
dustriji, — Leopold Pogačnik:
Normiranje v industrijski proiz-
vodnji. — Mitja Kamiišič: Pro-
blemi personalne službe v pod-
jetjih, — dr. Leon Jerovec: Od-
nos stroškov do produktivnosti,
— Vojislav J. Petrovič: Pomen
poznavanja poklicev. — ing.
Janko Svajger: Nesreče pri de-
lu v slovenskih železarnah, —
ing. Boris Gostiša: Mednarodno
strokovno posvetovanje varnost-
nih inženirjev in tehnikov na
Dunaju, — L. K.: Ustanovljeno
je društvo varnostnih inženirjev
in tehnikov LR Slovenije. —
prof. Mirko Battestin: Zaščitna
obleka, — ing. Gostiša Boris:
Prirodni brusi in umetni brusil-
ni koluti (nadaljevanje).
Iz vsebine 12 štev. »Pogum-
no in vztrajno naprej« (uvodna
beseda o dosedanjem delu revi-
je in nekaj misli o naših .poli-
tično ekonom?jk1h pri^^ievanjih
im rarvoju, povzetih iz govora
oz. članka tov. Edvarda Karde-
lja, Svetozarja Vukmanoviča in
Staneta Kavčiča, Kaj vpliva na
produktivnost v tekstilni indu-
striji (dr. Jerovec), — M. K.: In-
formativni seminar personalne
službe, — Anton Lebar: Raz-
predelnica o nezgodah, — prof.
Battestin: Ščitniki za varenjc,
— Bibliografija, — mg. Gostiša
Boris: Prirodni brusi in umetni
brusilni koluti (nadaljevanje)
itd.
MLADINSKI KONCERT
V toirek, 26. februarja bo pri-
redilo Društvo prijateljev rnla-
dine v kinodvorani v Titovem
domu mladinski koncert. Sode-
lujejo gojenci in pevski zbor
Glasbene šole Ptuj, harmorukar-
ska šola in tamburaši vajen^ce
šole.
Obiščite to prireditev! Vstop-
nina za mladino 10 din. za odra-
sle 20 din. ODBOR
Rojstva: Gi'andušek Roza, Pla-
car 61, je rodila Nado in Ivana;
Cuš Neža, Ptuj, Zadružni trg 9
— Vladimirja; Kramberger Ana,
Grajena 96 — Ireno; Pilinger
Marija, Markovci 73 — Branka;
Fajdiga Roza, Hojdoše 22 — Mi-
leno; Bombek Terezdja, Strezeti-
na 14 — Jelko; GrU Angela,
Domava 33 — Draga; Novak
Marija, Podlehnik 40 — Jožefa;
Ferk Marija, Starše 1 — Ja-
dranko; Ovčar Eva, Gruškovje
91 — Danico; Feranič Marija,
Kidričevo 26 — Darjo; Cvetko
Terezija, Podvinci 52 — Kristi-
no; Štrafela Veronika, Borovci
29 — Ivanko; Bratončak Barba-
ra, Jarki 37 — Jožefa; Pihlar
Slavica. Cerovec 45 — Zlatko.
Poroke: Kolarič Franc, Ptuj in
Mere Marija, Ptuj.
Smrti: Satler Ivana, Rabelčja
vas 14, Ptuj, roj. 1878 r 13. II.
1957; Vimer Uršula, Ptuj, Masa-
rykova 3, roj. 1896 + 13. II.
1957.
stran 4
22. FEBRr.\RJA  1957
Vaški odbor SZDL v Markov-
c\h je organiziral v okviru ljud-
ske univerze zdravirtvena   pre-
kovcih ima namreč v načrtu iz-
vedbo še naslednjih zdravstve-
nih predavanj:
Izobrazba ljudstva v
Marhovcih
davanja. l'ri tem delu mu nudi
moralno in materialno pcMnoč
Občinski odbor SZDL Ptuj. Od
Centralnega higienskega zavoda
v Ljubljani pa dobiva filme
zdravstvene vsebine, s katerimi
ponazoruje izvajanja prodavate-
Ijev.
v petek, dne 8. februarja 1957,
je predaval dr. Havliček, zdrav-
nik ptujske bolnišnico, o raku.
Poljudno znanstveno je obrazlo-
žil znake, razvoj in zdravljenje
bolezni. Govoril je tudi o trans-
fuziji krvi in o njenem velikem
pomenu za reševanje človeških
življenj. Njegova izvajanja so
ix>dkrepili zvočni filmi: Rak, bo-
lezen XX. stoletja; Da ne bo pre.
pozno (rak ha dojki) in Trans-
fuzija krvi. Uspeh predavanja
in predvajanja filmov je bilo
nadvse 2:adovoljivo. Pri izvedbi
tozadevne akcije SZDL Markov-
ci se je samo v vasi Markovci
prijavilo za krvodajalce 48 oseb.
v četrtek, dne 14, februarja
1957, smo predvajali filme o ne-
gi in prehrani dojenčka. Tov.
Danica Rakuša, uslužbenka OLO
Ptuj, je na prav lep, prijeten in
razumljiv način obrazložila vse-
bino filmov in kot zdravstvena
delavka dodala še marsikaj zahi.
mivega in poučnega iz svojih
izkušenj. Bil je prijeten večer,
posvečen zdravstveni prosveti
mladih in bodočih mater, ki so
bile prisotne v prav lepem šte-
vilu. Razveseljivo je tudi dej-
stvo, da so bile   navzoče   tudi
mladinke, ki so v minulih letih
absolvirale tečaje RK. Upamo,
da se bo ljudstvo tudi v bodoče
odzvalo v prav tako velikem
številu kot doslej. SZDL v Mar-
kovcih ima namreč v načrtu iz-
vedbo še naslednjih zdravstve-
nih predavanj:
Dne 28. februarja 1957, ob 19.
mi: Varuj se elektrike? Nesre-
ča v rudnikuj Dogodilo se je v
ponedeljek. Predaval bo obrato-
vodja Elektroobrata Ptuj, tovariš
Horvtat.
Dne 7. marca 1957, ob 19. uri:
Tifus; Ehinokokoza; Vranični
prisad; Zdravstvena postaja v
podjetju. Predaval bo zdravnik
iz Ptuja. K. L.
HUM PRI ORMOŽU
Kmetijska gospodarska nada^
Ijevalna šola na Humu pri Or-
možu je s pomočjo Obč. LO Or-
mož organizirala trimesečni ku-
harski tečaj za kmečka dekleta
iz vasi Hum, Frankovci, Lofkt-
šice in Šalovci. Obč. LO je po-
magal 7. denarnimi sredstvi, v
glavnem pa so vse izdatke teča-
ja krile tečajnice same.
Voditeljica in predavateljica
je tov. Pišek Mimica, kateri gre
glavna zasluga, da se je tečaj
osnoval. Tečajnic je 20 in so
razdeljene v dve skupini. Tečaj
je tedensko trikrat. Te dni so te-
čajnice priredile večerjo za svo-
je starše in sorodnike ter pred-
stavnike oblasti in pokazale, kaj
se učijo. Večerje se je poleg
predstavnikov občine Ormož
udeležil tudi tov. Voljč, sekretar
ZKS okraja Ptuj, ki je pohvalil
organizacijo in pridnost tečaj-
nic ter njihovo p-^^pravljenost do
izobrazbe. -hst
V JURSINCIH
V začetku tega meseca se je
začel na Gomdli pri Juršincih
gospodinjski tečaj za dekleta iz
okolice Juršinc, ki ga je orga-
nizirala KZ Juršinci s pomočjo
OZZ v Ptuju in političnih orga-
nizacij.
Tečaj je pn tov. Angeli Kav-
čič, ki tečaj tudi vodi. Mnogt> je
pripomogla k uspehu tečaja bol-
niška sestra tov. Frida Glaiser,
ki je predavala o higienj in
zdravstvu na splošno.
Tečaj bo končan 24. t. m., ko
bo razstava jestvin. Zaključka
se bodo udeležile tudi mamice
tečajnic, ki bodo lahko poskusiile
in ocenile uspeh svojih nasled-
nic — bodoičih gospodinj.
V Juršincih so pred kratkim
zaključili tečaj Rdečega križa
za dekleta, ki ga je vodMa tov.
Frida Glaser, pomagalo pa ji je
tudi učiteljstvo. Tudi ta tečaj
se je z uspehom končal.
Kmetijsko-gospodarska šola v
Juršincih. ki jo vodi upravitelj
šole tov. Kovačič Franc s po-
močjo kmetijskih strokovnja-
kov, je uspela med mladino zbu-
diti mnogo več zanimanja za
kmetijstvo, kakor ga je mladi-
na kazala doslej. PJ
lle£|i emu u PGO
u Kldr^ieuem
Prostovoljno gasilsko društvo
v Kidričevem v zdnjem času ni
kazalo posebne aktivnosti, zato
je bilo čutiti do njega nekak
podcenjevaini odnos. Tudi od-
bor je čutil, da je v tem po-
gledu treba nekaj ukreniti. Po
i;>redpisih mora imeti tovarna 50
prostovoljnih ali pa 30 poklic-
nih gasilcev ter seveda zanje
vso opremo. Glede na to. je de-
lavsil-ci svet tovarne sklen^, da
se zgradi gasilski stolp, nabavi
ti-piziran gasilski avto ter vsa
ostala potrebna oprema. Za vse
te potrebe je predvidel izdatke
v znesku 12 milijonov din. Z
ozirom na zagotovitev teh sred-
stev, se ie tudi v društ^nj začu-
tila večja razgibanost. Pristopi-
lo je 35 novih članov. Odbor
pripravlja tečaj za izprašane ga-
silce ter vsakomesečne dnevne
in nočne vaje. SJ
TVD Partizan Ptuj Ima

Društvo za telesno vzgojo
»Partizan« Ptuj bo po sklepih z
občnega zbora z dne 18 t. m.
letos med drugim uredilo letno
telovadišče, kjer bo mladina
preživljala lepe dni na prostem,
s tečaji bo izpopolnilo znanje
vaditeljev in proslavilo SO-letni-
co društvenega obstoja   z   raz-
vitjem prapora, ko bodo v l*tu-
ju velike manifestacije fizkul-
tumikov.
Naši javnosti je že ila.l'.: zna-
no, da je društvo »Partizan«
zelo aktivno in da je lansko-
letni obsežni program skoraj v
celoti izvedlo največ po priza-
devanju in požr1;vovalnosti sicer
maloštevilnega vaditeljskega ka-
dra in pripadnikov samih, ki so
redno in disciplinirano vadili ter
tudi do!>egli zavidne uspehe. Niz
javnih in internih priredtev ter
tekmovanj v okrajnem kot re-
publiškem merilu je prineslo
društvu veliko priznanj za do-
seženo najboljše mesto. Na
okrajnem zlelu je nosil »Parti-
zan^: levji delež.
Lani se je pridružilo pripadni-
kom »Partizana« 76 novili čla-
nov. Danes je v društvu 405 ak-
tivnih telovadcev, lahko pa bi
jih bilo celo več, če bi imeli
mladinci in mladinke več smi-
sla za telesno vzgojo. Oddelki
pionirjev so močnejši. Novi od-
delek starejših članov, ki je   v
načrtu, bo nedvonrmo spod-
budno vplival na mladino, da bo
raje prihajala v telovadnico in
na telovadišče kot doslej. Dolgo,
neimiorno in vztrajno delo rodi
šele po daljšem času uspeh. Vse
kaže, da so športne panoge pri-
vlačnejše, zato se tudi delo
1 Partizana« ne omejuje samo na
telovadnice, temveč se lahko
njegovi člani udejstvujejo v
smučanju, plavanju, odbojki,
mkometu, na orientacijskih po-
hodih in jKDdobnem.
Stiki društva z ostalimi mno-
žičnimi organizacijami so zado-
voljivi, kljub temu jja jih bo še
potrebno poglabljati zlasti z mla-
dinsko organizacijo, iz katere bi
moralo prJiiajati v vreto »Parti-
zana« največ členstva. Vse pri-
znanje zaslužijo dobri stiki z
enotami JLA v Ptuju, ki so so-
delovale na okrajnem zletu.
Društvo »Partizan« v Ptuju je
bilo lani edino v Sloveniji, ki je
priredilo za pripadnike JLA sa-
mostojno telovadno akademijo
in s tem poneslo partizansko
misel tudi med pripadnike .ILA.
Letni obračun »Partizana« Ptuj
je bU razveseljiv za navzoče
aktivno, podporno in ostalo
članstvo in sklepi zagotavljajo
tudi letos nove uspehe.      K. B.
pri dt^lie/ m dine
v Kidričevem
Društvo prijateljev mladine v
Kidričevem Je bilo v preteklem
letu precej dejavno. Organizira-
lo je razne pionirske prireditve,
koit je bil prazsniik pomladi, pio-
nirski festival, dan matere in
otroka. Dedek Mraz itd. ter
krožke, v katerih se udejstvuje-
jo pionirji: rezbarski, šiviljski,
harmonikarski ter pevsM zbor.
Važnejše od tega pa je po-
glabljanje v vzgojne prohleme
in probleme moralne vzgoje, če-
mur bo društvo tudi v bodočo
posvečalo mnogo pozornosti.
Tecaj ua Humu
DPD Svoboda Ptuj je uvrstila
pustno povoTko v svoj tradicio-
nalni običaj. Za letošnji pustni
torek so že sedaj izvršbe velike
priprave pod vodstvom godbene
sekcije.
Ob prehodu, ko se zima po-
slarvlja in nasitopa pomlad, so že
v davnih čas;ih ljudje radi pri-
rejali podobne nastope, ko so
so pjopolnoma sprostili in upri-
zairjali razne veselice in povor-
ke, kjer je bilo dovolj zaibave
in i-azvedrila za srtare in mlade.
Zal, da ta tradicija, ki izvira še
iz poganskih časov, polagoma
izginja. 2kii se nam ootrebno,
da ta tradicionalni običaj goji-
mo še naprej, da ne bi šel v
pozabo, ker so taki običaji ti-
pično folklornega značaja in
spadajo v kulturno dediščino
našega ljudstva.
Pri letošnjem pustovanju bo-
do sodelovale sledeče skupine:
Godba na pihala DPD Svoboda
bo nastopila v popolnoma novih
uniformah;   zaradi konspiracije
pa kroja še ne izdamo. Iz Mar-
kovec Pri Ptuju so že priprav-
ljeni kurenti, rusa. piceki, ora-
či in medvedi. Pripravljalni od-
bor želi. da se letošnje pustne
povorke udeleži čimveč pustnih
šem vseh vrsit; zato vljudno va-
bimo k sodelovanju. Šiindikalne
organizacije   lahko    pripravijo
svoje posebne skupine; zaželeni
so konjeniki, kolesarji in moto-
risti. Mladinska organizacija naj
po svoji linijii  organizira  mla-
dino, šole pa pionirs-ke sikupine.
Pričakujemo, da bo letošnji po-
vorki več sto marsk. Ptujčane
pa vabimo, da .se kot doslej v
polnem številu udeležijo te po-
m.embne prireditve tser v gostih
špalirjih napolnijo glavne ulice
Ptuja.
Zbiriališče vseh mask bo na
dvorišču pri »Novem svetu«, od
koder se bo formirala povorka
z godbo na čelu. Omenimo naj
še to, da presenečenja niso iz-
ključena. R. J.
PRED ZBOROM
ESPERANTISTOV
V nedeljo, dne 24. februarja,
se bodo ob 9. uri v mali dvorani
okrajnega komiteja (ZKJ) zbrali
ptujski esperantisitl na svojem
rednem občnem zboru. Po'govo-
rili se bodo o dosedanjem delu
ter napravili načrt za bodoče
aktivnejše delovanje.
Na zbor prijazno vabijo ne
samo člane in tečajnike, temveč
tudi samouke iz vsega okraja,
kakor tudi vse simpatizerje
mednarodnega jezika — espe-
ranta. -o-
VABILO
Društvo prijateljev mlacCne
Ptuj priredi dne 3. marca 1957
OTROŠKO »lAgKARADO
v prostorih Narodnega doma v
Ptuju. Zač-etek ob 14. uri, in si-
cer za predšolsko in osnovnošol-
sko mladino; od 17. do 19. ure
za gimnazijsko mladino. Vstop-
nina za maske 10 din, za otroke
nemaslcirane 20 din, za odrasle
30 din.
Maske zaželjene. Igrali bodo ve-
seli godci. Okusne jestvine in
pijače po zmernih cenah.
Mamice, pripeljite svoje malč-
ke na veselo ra,ianje.
ODBOR
7.A SMEH IN DOBRO VOUO
Dva dečka se napihujeta drug
pred drugim:
«Moj dedek je sezidal Eiffelov
stolp,« pravi prvi.
»To vse ni nič. Poznaš Mrtvo
morje? No, vidiš, tega je moj
dedek umoril,« se odreže drugi.i

Te dni sta zakonca Kandrič
Matija in Jožefa iz Mihovec p»ri
Veliki Nedelji praznovala 50-let-
nico poroke. Zlatoporočenec je
star 78 let, zlatoporočenka pa 74
let in sta oba čila in zdrava.
Oba še dobro citata brez naočni-
kov. Tudi naš lis^ obema slav-
ij encema i^eno čestita in ji-
ma želi še mnogo let!
PEPCA JE RAZOČARANA
Pepca je najstarejši otrok šte-
\nhie bajtarske družine. V šoli
je bila dobra učenka. Zdlela ]e
naprej študii^ati, pa ji doma niso
pustili. Za revno družino je štu-
dentinja težko breme, čeprav
dobiva štipendijo. Pepca je kon-
čala osemletno šolsko obveznost
v osnovni šoli. Součence je pre-
kašala v znanju. Ponosna in
malce domišljava deklica je z
veseljem delala v pionirski or-
ganizaciji Ob proslavah je na-
stopala z i-ecitacijami, v pev-
skem zboru in v šolski igralski
skupinL Po končani šoli je ho-
dila na težaška dela. Nastopala
ni več in konec je bilo tudi
društvenega življenja. Mladin-
ska or.ganijzaciia niti za njo niti
za njene vrstnice ni veliko ix>-
menila. Pepca je spoznala, da z
dninami ne^ bq dosegla boljših
dni, kot jiih opisujejo knjige, ki
jih je čitala. Zdelo se ji je, da
za to grobo življenje ni rojena.
Razmišljala je, kako bi si ix>ma.
gala dalje v svet, iz Haloz, bliž-
je svojim sanjam in načrtom.
Po daljšem poizvedovanju je
Pepca dobila zaposliitev kot ku-
hinjska ix>močnica blizu mesta.
Prišla je med nove ljudi. Kmalu
.se jih je privadila in jih želela
razumeti. Spoznala je vsaj po-
vršno njihove skrbi in težave ter
njihovo življenje v službi in v
prostem času. Spi-va je bila na
novem službenem mestu kar za-
dovoljna in srečna. Rada je de-
lala in so jo tudi vsi radi imeli.
Mesto je imelo za njo toliko za-
nimivosti. V prostih dnevih in
ob nedeljah je obiskovala kino
in druge prireditve.
Nikdar si ni mogla predstav-
ljati, kaj pomeni v mestu stano-
vanjsko vprašanje. Mislila si je,
da so vsa dekleta kot ona, doma
revna, vajena dela, vesela lepih
doživetij v kinu, gledališču ter
željna prijazne besede soljudi.
V kolektivu je slišala mnogo o
socialističnih odnosih, o tova-
rištvu, o medsebojni pomoči v
kolektivu in o vsem, kar si že-
lijo delavci lepega in plemeni-
tega. Sama za se ni mogla dobi-
ti sobe, zato je privohla, da bo-
sta dve skupaj stanovali. Sobo
si bosta uredili in v njej v pro-
.stem času preživljali lepe urice.
Tako je mislila Pepca, življenje
pa je drugače pokazalo. Sosta-
novalka si je napravila druga-
čen načrt. Daleč od doma, od
staršev, bratcev in .sester in so-
delavk, skratka prosta kot ptica
lahko dela kar hoče. Ona hoče
živeti, hoče uživati mladost,
prostost in ljubezen... V stano-
vanje ni prihajala sama, ampak
v spremstvu Pepci neznani n
IjubOcov, enkrat enega drugič
drug^a in ostajala z njim celo
noč Pepci je bilo nerodno, ko je
prešla v sobo, kjer se ni prijetno
počutila. Obzirnost napram so-
stano%'alki in njeni druščini jo
je začela morili. Najraje bi od-
šla domov ali v podjetje in vse
povedala, ali pa vsaj to, da za-
služi njeno delo, njeno življenje
in njena delavska čast drugačno
okolje kot je to, v katerem mo-
ra preživljati svoj prosti čas ...
Svarila je sostanovalko in ona
se je posmehovala, češ, kaj pa
tebe briga, kaj jaz delam v pro-
stem času.
Nekega večera je Pepca prišla
domov pred sostanovalko. Zmu-
čena in žalostna je legla k po-
čitku in skoraj zadremala. Ne-
pričakovano so se odprla vrata.
Pri.šla je sostanovalka z novim
ljubčkom ... Hihitala se je, kot
da bi bila pijana in se hitro iz-
muznila iz sobe ter pustila v
njej Pepco in svojega ljubčka
Nasilnež Pepce ni pustil pri mi-
ru. Zgrabil jo je za roki m tiščal
na posteljo. Z vso močjo se ga
je komaj otresla. Sostanovalka
se je vračunala. Njen hudobni
načrt se je izjalovil. Pepcinega
ponosa ni mogla streti sama niti
njen ljubček.
Preveč je bila Pepca v mislih
zap)oslena s svojimi domačimi, s
svojim delom, zaslužkom, sode-
lavkami in ostalim in ni utegni-
la ponaisliti, da si nekateri po
svoje tolmačijo tovariške odno-
.se v kolektivu Po nekem dru-
žabnem večeru ie bila Pepca v
kuhinji   dežurna   po2aio v noč.
Skoraj vsi so odšli, le upravnika
je še nekaj zadrževalo. Obnašal
se je, kot da je prišel nekaj
kontrolirat. Ko je ugotovil, da
je Pepca sama, je hitro stopil
k vratom in obrnil ključ. Pepca
se je kmalu zavedla, kaj to po-
meni. Upravnik išče žrtev in
tokrat si je izbral Pepco, delav-
ko iz haloške bajtarske koče. Ne
boš mi nakopal sramote, ne boš.
Zgrabila ga je za lese in tiščala
vstran od sebe. do .le skoraj po-
besneL K sreči je njegovo od-
sotnost opazila njegova žena in
ga po hodniku klicala po imenu.
Pred Pepco osramočen možakar
si je popravil lase, grozeče po-
gledal Pepco in izginil skozi vra.
ta.
Nameščenec iz pisarne je opa-
zil, kako so Pepcina lica lepo
rdeča, da so njene ustnice pol-
ne krvi in da je njen pogled pri-
jetno topel Začel je laziti za njo
in ji govoril o vsem najlepšem.
Nič ni vedel povedati o revščini
pri bajtarjih, o številnih otrocih
in podobnem temveč je Pepci
prikazoval drugačen, lepši in za
njo zanimivejši svet. Končno
mu je uspelo zmanjšati Pepcino
trmo. Vedno več mu je verjela
in mu nazadnje tudi dovolila,
da ]o je lahko obiskal v nieni
sobici.
V kuhinji je bilo vedno do-
volj dela. Nekega dne je morala
Pepca pospravljati shrambo.
Ostala je v njej sama. Zatoplje-
na v delo se je prestrašila, ko
je zagledala pri seb. upravnika-
Zopet je zaprl vrata in se lotil
Pepce. Ker se ga ni mogla otre-
sti s silo, mu je dejala, naj pri-
de raje k njej v sobo, ko bo
sama. In to jo je rešilo. Uprav-
nik je popustil. Prišel je r«j
zvečer, drugi večer zopet stopi-
cal sem in tja ixxi oknom, metal
v okno kamenčke in Pepca nje-
mu ni odprla, pač i>a svojemu
fantu.
V kratkem se je Pepca znašla
v pisarni. Upravnikova desna
roka, »gospa« ji je povedala ne-
kaj odstavkov o morali in o
mladostni pokvarjenosti, nato
pa ji izročila kos papirja. Pepci
se je zmračilo pred očmi. ko je
prebrala »Odpoved službe« za-
radi zmanjšanja števila zaposle-
nih in zaradi nemoralnega živ-
ljenja ...
Pepca sprva ni mogla verjeti.
Poskušala je vsem dopovedati,
fantu in »»delavkam, da se ji
godi krivica in nikogar ni bilo,
ki bi ji verjel da se ji godi kri-
vica Vsi so se delali, kot da jih
Pepcino pritoževanje ne briga.
Odpoved je ostala odpoved, črno
na belem,  da je Pepca zaradi
nemoralnega življenja izgubila
pravico do dela v tem kolekti-
vu... Nekaj dni je odpirala vrata
tega in drugega urada in vse
zaman. Povsod so bili nasproti
njej enako neobzimi, skoraj su-
rovi, tudi fant kot da bi morala
bajtarska hčerka iz Haloz pre-
nesti zaradi dela in vsakdanjega
kruha vsako x>onižanje in st«-
moto in da bi se ne smela vse-
mu temu upreti tudi za ceno
kruha ...
Pepca je morala nazaj domov.
Starši in bratci ter sestrice so
biili srečni, da se je Pepca vrni-
la. Povedala jim je, da si je tež.
ko drugje služiti kruh, da ljud-
je povsod niso dobri nasproti ta-
kim delavcem kot so oni. Pep-
cine prijateljice in sošolke so jo
spraševale, zakai se je vrnila,
Pepca pa jim je rekla, da se ji
je stožilo po domu, po starših,
bratcih in sestricah in da bo
pozneje zopet odšla. V svet se
ne bo več podala sama, temveč
bosta odšli s prijateljico, ki si
bosta lepo uredili življenje, če-
prav v skupni sobi. Skupno z
drugimi bajtarskimi hčerkami
m drugimi delavkami se bosta
borili za boljše dni. Prihajali bo-
sta domov na obiske in na do-
pust in pripovedovali o dobrih
ljudeh, ki so ju v svetu cenili
in spoštovali kot delavki in to-
varišici in so jima tudi pokaza-
li svetle strani življenja v svetu,
v katerem je že našlo nešteto
bajtarskih otrok iz Haloz svoj
kruh. svoj kotiček in dobro
družbo.
P. Z.
PTFJ. 22. FEBEfTAKTA 1957
Stran 5
!rmi^a in trogedifo ul^
s slavnimi imeni
Zelo grenko usodo je pripravi-
la usoda soimenjaku sLavn^a
angleškega dramatik:\ Williama
Shakespeara. »Shakespeare XX.
stoletja« živi v- ZDA in je skro-
men tramvajski uradnik. Zaradi
večnih nesporazumov, posme-
hovanja in lekcij se mu že vse
skupaj upira. Ena izjned najče-
šičih zbadljivk je tale: >Slavno
ime imaš zakaj se ne poskusiš
v književnosti? Vsakogar, ki
ima takšno ime, bi moralo biti
sram, da Je tfamvajar.«
Leta 1947 je bil kot veteran iz
IL svetovne vojne, v kateri je
bil dvakrat ranjen, povabljen v
beio hibo. Fuitt.JviuKU, ki je
predstavljal veterane predsed-
niku Trumanu, je povedal svoje
ime. Ko so ga predstavili, sc je
Truman niahoma zresnil in ga
sočutno pogledal. »Da,« se je
nagnil k svojemu tajniku, »taks-
ni primeri so res strašno tragič-
ni.« Nesporazvun so razjasnili
šele čez eno uro in tedaj so se
vsi veselo zakrohotali, le Shake-
spearu je bilo neprijetno.
21aradi svojega slavnega so-
imenjaka so ga nekoč zaprli,
češ da se norčuje iz organov
javne varnosti. Nekega dne ?e
hotel urediti važen opravek, pa
So bili z njim zelo kratki: »Ni-
imamo časa za takšne .šale. Pre-
spite 4n streznite se, i>otem pa
spet iMTidite.«
»In tako skoz. vse živi jenje, že
od rane mladosti,« toži William.
»Svojo nesrečo .skušam prenaša-
ti stoično in večkrat se jezim na
svoje starše, da mi niso izbrali
drugega imena, recinmo TboinM
ali George.«
Največji globus sveta
Kako bi videl gledalec našo
zemljo, če bi se postavil v raz-
daljo 8000 kilometrov od nje? V
dveh letih bodo lahko obisko-
valci vrta Babsonovega kolegija
za trgovske študije odgovorili
na to vprašanje z lastnimi očmi.
V tem času bodo namreč
končana dela na največji vrteči
se zemeljski krogli na svetu; na
globusu bodo prišle do izraza
celine, države in vse pomembne
značilnosti zemeljske površine.
Jeklena krogla v premera 9
inetrov, težka 21 ton, položena
na šesttonski osi, ki bo drsela
na posebnem vozičku po teme-
lju iz samotne opeke, bo pred-
stavljala zemljo v merilu 15 km:
1 cm. Dva električna motorja jo
bosta sukala okoli njene lastne
osi in vrtela na vomčku tako,
da bodo točno ijrikazani dan in
noč ter spremembe letnih ča-
sov. Osvetljevanje zemlje po
sončni svetlobi bo prikazano z
električnimi žarnicami in žaro-
metom. Gledalci si bodo lahko
točno domišljali, da gledajo naš
planet kot potniki na kakem
2a:akoplovu iz daljave 8000 kilo-
metrov.
IZPOPOLNJEVANJE
RENTC^NSKIH APARATOV
Neko   britansko   i>odjefcje je
nedavno izdelalo   novo dia^gno-
stično cev za rentgenske žarke.
S to cevjo, ki je najmočnejša in
največja te vrste, kar so jih do-
slej izdelali, lahko na radiogra-
fije posnamejo vse vrste naglih
procesov v človeškem telesu, ne
da bi bU bolnik pri tem Izpo-1
stavljen   kala^ni koK nevarno- i
sti.
Z LETALA JE PAPEL
Ko se je 800 metrov nad Flo-
rido spuščalo potniško letalo na
letališče, je iz njega padel 20-
letni Mark Gallati. Kako se je to
zgodilo? Ko je odšel na zadnji
del letala in se prijel za vrata,
so se ta od.prLa. Avtomatična
ključavnica je popustala. Ko se
je tega zavedel, je bilo Se pre-
pozno, ker je izgubil ravnotež-
je. Padel je, a se je z nogo ujel
v »pran jo med vrati letala in
stopnicami ter nekako visel pod
letalom, vse dokler ni pristalo.
Samo za las je ušel smrti.
SONČNA BATERIJA
Lansko poletje se je človeku
spet uresničila ena davnih želja,
kako bi uspešno izrabil najce-
nejšo energijo na svetu — sve-
tlobo, ki jo sonce tako radodar-
no razsipa na zemljo. Priznanje
za konstrukcijo tako imenovane
»sončne baterije« gre sodelav-
cem Bellovih telefonskih Labo-'
ratorijev: nekemu ameriškemu
fiziku, kemiku in električoemu
inženirju.
Bistvo baterije je električno
razhčno nabita ploščica iz sili-
cija,   na površini pozitivna,   v
Moderno gretje stanovanjskih hiš
notranjosti negativna in če sta
oba dela zvesiana, prične med
njima teči elelctrični tok. Silicij,
glavni element navadnega kre-
menčevega peska, čistijo tako
dolgo, da je razmerje silicijevih
atomov in primesi kakor 10 mi-
lijonov : 1. Potem dajo vanj ne-
ke posebne snovi ki povzroče
v sredini koščka višek elektro-
nov.
V naslednji stopnji obdelajo
košček silicija z razžarevanjem
tako, da je na površini v na-
sprotju s srediiio pomanjkanje
elektronov. Sedaj smo' dosegli,
da odgovarja silicij na osvetli-
tev 2 umetno ali sončno lučjo
različno: njegova površina po.
stane pozitivna, a sredina ne-
gati^ma. Površino in notranjost
talco obdelanega kosa zvežejo s
tanko žico in kakor hitro pade
nanj svetlobni žarek, steče po
žici električni tok. S povezavo
več takih koščkov se da izvleči
iz sončne svetlobe tudi po nekaj
deset vatov. i
Prednost sončne bateiije je v
tem, da se teoretično nikdar ne
more izrabiti. Zadostuje, da sije
nanjo sonce in že proizvaja za-
dosti električne energije za po-
gon majhnega motorčlna ali te-
lefonski pogovor. Ko luč ugasne,
se baterija ustavi.
Izumitelji pričakujejo, da bo-
do nove baterije   najprej upo-
rabljene na   običajnih telefon-
skih linijah in   v   prenosljivih
radioaparatih.   Morda   tudi   ni
preveč fantastična misel, da bo j
streha iz silicijevih   ploščic ne- |
koč pretvai'jala sončno svetlo-1
bo v elektriko, ki jo bo dovolj i
za električne   naprave   v hiSi. i
Stroški bi bili za sedaj še pre-
cejšnji, toda cene so   človeško
delo, ki jih more   človek spre-
meniti.
Najvišja zgradba na svetu je
televiziijski stolp, ki stoji v bh-
žini Oklahome in je visok nič
memj kot 479 metrov. Ta stolp
za 30 metrov presega doslej
najvLšjo stavbo na svetu —-
Empire State Building v New
Yarku. Antena na vrhu Okla-
homskega stolpa bo oddajala
program za dva in pol mibJijona
spreJMnn&ov.
T^-adba je vsa železna. Gradi-
ti so jo začeli 14. junija lani,
gradili so jo deset mesecev.
Tehta 600 ton in .st-oji na enem
samem izolatorju, ki je zgrajen
iz 21 porcelansldh cevi s premeu
rom 10 cm. Stoip ima obliko vi-
soke tristranične prazme. Sodi-
jo, da je tako močan, da lahko
mimo kljubuje vihaxj«m »tor-
nados«, ki divjajo v tistih kra-
jih tudi s hitrosfcjo 250 km na
uro.
Eiffelov stolp v Parizti, ki ?e
visok 300 metrov, .so gradili Šti-
ri leta. Leta 1889 je stal 8 mili-
jonov zlatih frankov. SfiStavlJcn
je iz 15.000 žcieznih delov, spo-
jenih med seboj z 2,500.(500 vi-
jaki. S »TO|iml štirimi ogromni-
mi loki zavzema 1 hektar zem-
ljišča. Težak je 7000 ton, toda
njegov pritisk na temelje ni nič
večji kakor pritisk srednjega
moškega, ki sedi na stolici. Se-
veda se pod vplivom toplote
razteza in lahko v poletnimi dneh
naraste tudi za 15 cm. Pri Okla-
homskem stolpa pa je ta razli-
ka le nekaj milimetrov.
Toda Oklahomski stolp bo
malo časa najvišja stavba na
svetu. V državi Alabama gradi-
jo blizu mesta Montgomery še
en televizijski stolp, ki bo visok
562 metrov.
Na zasedanju društva »Bri-
tiseli /Association« v Orfordu je
S. G. Brawn porofeai v odseku za
zooJogijo, da je z zaznamova-
njem kitx>v laltko ugotovil, da
so tako zvaaii grbasti kiti pose-
litvah v toplejše morje leto za
letom vračajo večino na isto
Xx>dročje v Antarktiki.
KJtte je zaznanK)v.al s cevko iz
nerjaveč«ga jekla, katero je iz-
strelil vanjje iz potjebnega topi-
ča. Te cevke .so našh lovci na
kite v njihovih truplih, ko .«9o
živali ujeli in razkosali.
Od antarktične k^vske sezone
na kite v letu 1932 — IS33 dalje
so r južnih morjih zaznamovali
nad 5jOOO kitov. Med drugim so
ujeli doslej tudi kita, ki Je imel
19 let staro znamenje.
S tehniko zaznamovanja so
dobili neizpodbiten dokaz o se-
litvah posebne vrste kitov v
t>o{>iejše vode pozimi zaradi par-
jen,ia in od Ekvatorja proti
iiJadnejšim vodam poleti, kjer
iščejo hrano. Kitovska področja
v Antarktiki .so ras^leiili na več
delov, tako da vsebuje vsako
področje določeno število teh
živali. Pri tem so lahko ugoto-
vili, da se »grbasti« kiti vsalco
leto vračajo vedno na isto pod-
ročje.
policija na nogah m. ves čas sem
jih imel za petami. Čeprav je
moj soimenjak že zdavnaj umrl
in čeprav nimam razen imena z
njim nič skupnega, moram še
zmerom prenašati prezirljive
poglede.«
Na svoj način se je pcagrala
usoda tudi s slavnim jimakom
Conana DoYla. V Miemphisu so
prijeli nekega vkanilca, čigar
ime je bilo — Sherlock Hohnes.
V F1a:T?ncah je skromen pisatelj-
ček. Soimenjak Winstona Chur-
chilla tH-odaja bidkle in radio-
aparate. Anthany Eden poprav-
lja dežnike in brusi nože.
V SCtt>U     PO
NLAGARSKEM SLAPU
William HiU sd je iz avtomo-
biUldh zračnic naredil sod, v
Icaterem se je {^»istil po slapu
Nšagare 50 metrov ^oboko. Ko
so irm hoteli bratje pomagati
pod slapom iz vode, so potegnili
na s».iho le prazen »sod«. Njego-
vo trapk) i-o nesli ^e--' n"'-'-dnii
vian.
ZlVAI-SKA KJIMA, KI JE
POMANJKLJIVA NA BAKRU,
JE ŠKODLJIVA
Pri živalih, ki se hraMjo s kr-
mo, kateri primanjkuje bakra,
se razvije bolezen, ki je podob-
na človeškemu isrotinu. Kljxd>
temu, da se živali hranijo s kr-
mo, v katrari je dovolj fosfora in
kalcija, io uživajo dovolj svetlo-
be, a v kateri je manj kiDt 4 mi-
lijone bakra, se fcosti razvijajo
nepravilna, podobno kot je ra-
hitis, kadar primanjkuje hrani
fosfora. Pri starejših živali po-
stanejo koesti krhke in redke ter
se iMričnejo sklepi cesto izpah-
njavati. To povzroča vnetje in
strašne boleSne.
Omenjeno bolezen zdravijo z
baln-ovim sulfatom. Krvna fosfa-
taza, postane po naglem dvigu
primanjkujočega bakra zopet
normalna, prav tako tudi kalci-
fikacija kosti, ki se hitro ojači-
jo.
PRVI ATOMSKI
LEDOLOMILEC
Prvi ledolomilec na svetu, ki
bo deloval s pomočjo atomske
energije, bo zmogel brez obnav-
ljanja pogonskega goriva križa-
riti po arktičnih vodah ceUh
dvanajst mesecev. Ta ledolomi-
lec izdelujejo v neki ladjedelni-
ci v Leningradu. Pred nedavnim
je list »Literatumaja gazeta«
objavil prve posameznosti o
tem ledolomilcu. Ladja bo dolga
134 in široka 27,6 m, gibala se
bo s hitrostjo 18 vozlov na 1 uro,
njena velikost pa bo izrinila
16.000 ton vode. Za hlajenje
aton^kega reaktorja bodo upo-
rabljali morsko vodo.
Dfobne zanimivosti
UMETNA MESEČINA
Živimo v 6asu, ko hočejo ljud-
je narediti ali pa dokazati na-
ravne pojave na umeten na.c.;ui:
imamo tmnetno meglo, umeten
dež, umeten potres, zdaj pa pri.
pravLjajo še umetno mesečino.
I Neki učenjak je narnreč po-
stavil trditev, da visoko v raz-
redčenem zraku lebdi .sioj natri-
ja. »Zgodaj zjutraj, ali p-:>zno
popoldne,« pravi, »opažamo sve-
tUkanje, ki jo po mojem miiO
nju odbijanfa sončnih žarkov r.a
drobnih delcih natrija.« Posi^ros
bodo izvedli z raketo, ki jo bo-
do spustili v prostor, kjer rav-
nijo, da je natrij. Ce vse to, kar
je predvidev©.! znanstvejiik, dr-
ži, in če bo poskus uspe!, bo za
trenutek zasi}:ala umetna .mese-
čina. Raketo zta:rneravejo izstre-
liti prihodnji mesec iz letalce
baze v New Meidcu.
PRASiCl — INTELIGEJ»ni*E
^ALI
Ce greste v svinjak m pogle-
date prašiče,   ki   se   valjaj« v
blatu in zaspano gledajo s svo-
jimi   majhnimi,    krmež.ljavimi
očmi; vam še od   daleč   a<i bi
prišlo na misel da bi   utegnile
biti to naj inteligentnejše donia-
ee živali. Do tega prepričanja je
prišel   ameriški   dre.-«^   Kelter
Breland, ki se ukvarja z živalmi
ž.e vse svoje življenje.   V svoji
dolgoletni praksi  je  izmed ,12
vr^   domačih   živali   zdresaral
6000. Tudi sam je bil presene-
čen, ko je od psa in od konja
pričakoval več »soli* kakor od
svinje. Naj je poskušal kolikor
je hotel, prašiči so njegove raz-
lage in navodila še naprej   in
najbolje razumeli. Predsodki   o
prašičih so pa že tolikanj iista-
Ijeni, da In bila kljub vsema še
vedno huda žalitev in velika za-
mera, če bi nekomu rekli, da je
inteligentni kot svinja.
AVTOMOBILSKI DELI IZ
^.FJJiZNEGA PRAHU
V industriji vedno bolj upo-
rabljajo železo v prahu, ki ga
pridobivajo s kemičnim poKtoi>-
kom iz surovega železa.
železo v prahu so že dolgo
uporabljali tz povečanje vroči-
ne plamena za rezanje jckia.
Dttaes pa uporabljajo tak pcsh
v vedno večji meri za izdelova-
nje preciznih deknr raziM^h ko-
vinskih strojev, zlasti v avto-
mobilski industarijL Železni prah
stisnejo pod visokim priti^cora
v kali^h, z vročino pa nato sto-
pijo ns^ravljeno :>hi!3K> v čvr-
sto kompaktno ma^o, Tako iz-
delani kovi.as»d d^ll so priprav-
ljeni m. tako.išnj»> ^s5;x>riabo "a^-iz
nadaijnf^ii <34Kie:lovaa.ia,
NOVA »BAimUA^
V £"i<^ctrotehmfeem IsUuoFato-
riju britanske arrn?4-de so zgra-
dili .?a.-dSo srp(i*ej«Kiii6k, kimuc^je
potze^btJto aner^ijo — človekov
i^las. DcvSlej so rBn z3i-*dih ie ne-
kaj in &e to saaio sa poskuse.
Vse »berfciaija« jo skonstruirana
na :tM>i].agi iidcorižčenja kristal-
nih kofsisžstoriev m ni večja od
acatMce za vžiga:'3ce.
STM„IN ^ KAPCTAN
.AMERIŠKE   AR.MADE
V S<m Frančišku živi Gustav
Stalin, Po sv*>jem poreklu je
gved »Ko sem bil pred nekaj le-
ti na Švedskem,« pripoveduje
kapetan, »kjer sem obiskal svo-
je sorodnike, je bila vsa tajna
Komfortni skuter mOnchenske tovarne Dornier,
kat&rega je skonstruiral inženir lEgon Bruetscb
Etiketa tnora biti vabljiva
v Združenih dTŽavah Ameri-
ke zelo temeljito proučujejo vsa
vprašanja in vzroke, z iradi ka-
terih se kupci odločajo za na-
kup tega aili onega blaga, da na
ta način ugotove, kaj pravza-
prav najbolj pritegno kupca.
Tako so v nekem primeru ugo-
tovili, da se 81 % amerLških go-
spodinj med dvema sicer ena-
kima proizvodoma odloči za na-
kup tistega, ki ima privlačnejšo
etiketo.
Zato so po^bno proučevaK
blagovne etikete-oznake in ugo-
tovili, da 54 % kuipcev priteg-
nejo etikete z velikimi črkami,
le eno petino etilkete s srednji-
mi črkami in zelo mialo z maP.i-
mi črkami. Črka naj bode v oči!
Ker pa sama velikost črke ne
more biti še odlooLlna, so tudi
zeCo sikrbno proiičili besedilo
etiket Ugotovili so, da pripom-
be, kakor »čisto«, jDspecialno«,
»uvoženo« in podobno vzbujajo
zelo močno pozornost kupcev,
dočim oznalka »staro«, »novo« ali
»moderno« še daleč niso učin-
kovite, zlasti ne tako, kot bi to
želeli oni, ki so te izraze želeli
izkori^stitL
Tudi barva etiket igra po-
membno vlogo, zlasti tedaj, če
So uporabljane kontrastne bar-
ve, barvna nasprotja, ki hitro
vzbude pozornost. Nasprotno pa
mora biti besedilo z ozadjem
skupaj tmiirjeno. skladno ter se
morata tako ozadje, kakor tudi
besedilo izpopolnjevaiti.
Vse to kaže, kako je važno
zadeti okus kupca^ pa tudi. ka-
ko je to težko. Etiketa mora
vplivati na čim širši krog kup-
cev mora pa jai,tegniti še nove,
kar pomena, da niora na nje
učinfaovati in jih pritegniti. Ka-
ko in m kakšen način, pa je
moč ugotoviti in isresničiti samo
s stalnim proučevanjem okusa
in navad potrošnikov.
Dr. L. M.
titfoi nllcoholnlh pipč
u ZDRJ imrnšia
Podatki, ki jih objavlja La
Joumee Vinicole kažejo, da je
uvoz alkoholnih pijač v ZDA v
prvem polletju lani za 11 odst.
večji od uvoza v istem razdobju
1955. Predvsem je narasel uvoz
iz rtaJije, manj pa se je povečal
iz Francije. Francozi menijo, da
bi se uvoz njihovih vin v ZDA
lahko še bolj pove<čal, če bi
Amerilčani spremenili svoje na-
vade, če bi malo drugače žive-
li...
V prvem polletju 1956, je bilo
uvoženo iz Italije in Francije 11
tdsoč 878 gailonov penečih  vin
raTDESETLETNICA
MOTORNEGA LETALSTVA
V FILMU
Za film »Zgodovina motorne-
ga letalstva«, ki so ga nedavno
prikazovali v Londonu, so upo-
rabili material iz arhivov bri-
tanskega vojnega nainistrstva in
ministrstva za letalstvo, filmske
tednike ter druge uradne in za-
sebne britanske ter tuje vire.
V filmu So prikazali napre-
dek, ki sta ga v 50 letih od pr-
vega motornega poleta bratov
Wright dosegla civilno in voja-
ško letalstvo. Preden je filmski
odsek petrolejske družbe »Shell«
s sodelovanjem Britanskega
aeronavtičnega društva sestavil
jubilejni film, so pregledali na
tisoče metrov raznih filmov.
Med redkimi prvimi filmi, ki so
jih uporabila za ta novi film, je
tudi film o odletu Alcocka in
"VVhittena Browna z -letalom
Vickers »Vimy« iz Nove Fun-
landije junija 1919, na prvem
neprekinjenem prekooceanskem
poletu, v jubilejnem filmu je
nadalje prikazana tudi tragedi-
ja nemške zračne ladje »Hin-
denburg«, ki jo je požar uničil
maja 1937.
{^ailon — ameriški j© 3,785 UL),
finih vin do 14* kar 74.892 ga-
lonov iz I tam je. Francije, Nem-
čije, Cileja, Španije in Portu-
galske, drugih vin do 14* pa le
14.243 galonov, in sicer iz Ita-
lije, Portugalske in Španije;
vermuta srta ItaCija in Francija
dobavili 48.105 galonov. Med iz-
voznicami alkoholnih pijač v
ZDA stoji krepko na prvem
mestu Italija s 66.104 galloni,
slede ji Francija, Nemčija (9828
galon.). Portugalska, Španija in
Cile. Polovico uvoza predstaiv-
Ijajo fina vina.
Uvozna taksa na vina znaša:
do 14" 0,17 dolarja na. galon, na
momejša vina 0,67 dolarja in
preko 21* na galon 2,25 dolarja;
na šampanjec in i>enušce znaša
taksa kar 3,40 dolarja na galon.
Fantazija
Naše zmožnosti segajo tako
daleč kot naša fantazija. Slepa
pi-sateljica Helen Keller pravi:
»Hodila sem z ljudmi, ki imajo
oči polne luči, a vendar nič ne
vidijo, ki ne vidijo ne morja, ne
neba, ki ne vidiio ničesar ne na
cesti ne v knjigi. Mnogo bolje
je, živeti v večni temi slepote,
toda s čustvom in občutki in ra-
zumom, kot pa z očmi, ki gle-
dajo, a ne vidijo. Edina tema
brez luči je noč nevednosti in
brezčutnosti.«
Redna vaja fantazije bi mo-
rala imeti prednost pred vzgoj-
nimi vajami.
Kdor se ne zna čuditi, je po-
doben naočnikom, za katerimi
ni oči.
Neka žena je občudovala Tur-
nerjevo sliko, ki je predstavlja-
la sončni zahod. »Toda še nik-
dar nisem videla takih barv pri
sončnem zahodu,« je važno pri-
pomnila; slikar jo je pa vpra-
šal: »In si ne bi žel^, da bi jih
videli? «
Največja dejanja so doprine-
sli ljudje, ki So si ohranili spo-
sobnost, sanjati velike sanje.
Fantazija je tista duševna
zmožnost, ki daje hrano duhu.
BRIKETI IZ OBLANCEV
V Stuttgartu v Nemčiji so
pred nedavnim pokazali stroj, s
katerim je mogoče brez kakšnih
lepilnih snovi iz oblancev in
drugih lesnih ostankov napravi-
ti leseni briket. V eni uri pre-
dela ta stroj dva kubična metra
oblancev in drugih malih od-
padkov in napraviti 200 kg le-
senih briketov. Prednost tega
stroja je v tem, da je prenos-
ljiv in ga je mogoče uporablja-
ti zdaj v tej, zdaj v drugi mi-
zarski delavnic: ali lesni stru-
strugami. Stroj lahko upravlja
en sam človek.
IRONIJA
Mislite si, da sedite v družbi,
pa vam nekdo reče: »Dovolite,
da vam predstavim Napoleona
Bonaparta.« Menda bi pomisli-
li, da bi si vas rad na neoku-
sen način privoščil in bi ga v
istem stilu tudi »zabili«. Ven-
dar bi p>a utegnila biti to zelo.
neprijetna zmota. Na svetu je
več kot dve milijardi ljudi in
• ni \Tag, da ni med njimi člove-
ka, ki bi imel takšno ime.
Leta 1506 so sladkorni trs pre-
nesli na otok San Domingo, kjer
je začel dobro uspevati. Zaradi
tega so ga Angleži takoj prene-
sli na Barbados, Francozi pa na
Juadelupo.
V Indiji so poznali sladkor
že v najstarejših dobah. Prav
tako so sladkorni trs dobro po-
znali v Siriji. V dvanajstem sto-
letju pa so sladkoini trs začeli
saditi tudi Sicilijanci na svojem
otoku. S Sicilije so sladkorni trs
prenesli na Madeiro, od tam pa
na Kanarsko otočje.
Sladkor so v začetku uporab-
ljali samo kn*^ zdravilo. V času
vladania rlcii ika IV je bil slad-
kor zelo drag m so ga prodajali
samo v lekarnah. Ko se je zače-
la širiti uporaba kave in čoko-
lade, pa je začela rasti tudi po-
trošnja sladkorja. Potrošnja
sladkorja je znašala leta 1695
mihjon kilogramov, leta 1830 pa
je dosegla že 80 milijonov kilo-
gramov.
Pridobivanje sladkorja iz pese
so iznašli Nemci leta 1747. Toda
v začetku je bil sladkor, pri-
dobljen iz sladkorne pese, zelo
malo cenjen. Sele ko je NapK)-
leon Uvedel kontinentalno blo-
kado in prepovedal vsak uvoz
iz Anglije in njenih kolonij, se
je potrošnja sladkorja, pridob-
ljenega iz sladkorne pese, zaiela
višati.
6
vrv3,  22. rEBRrAll.lA   1957
Pri olEt 5ku nogemeliio srecoire
Drsiyii:Jli PlD, prelim enn pri ston^u
Drava, ohrabrena po lepi zma-
gi prejšnje nedelje, se je odloči-
la tudi v bodoče dosegati lepe
zmage. Toda ptujsko armadno
moštvo je bilo vendar pretrd
oreh in enakovreden nasprotnik.
Drava je imela že v začetku
nekaj lepih priložnosti, da bi s
preciznimi streli prisilila dobre-
ga vratarja h kapitulaciji, toda
nihče ni znal odločno streljati v
pravem trenutku. Vrstili so se
napadi obeh moštev, toda do
kraja polčasa je bil rezultat še
vedno 0.0.
V drugem polčasu se je mo-
štvo Dravo okrepilo z igralcem
llercegom in takoj so bili pro-
dori napadalcev Drave nevar-
nejši In hitrejši. Drugi polčas je
prinesel nekaj lepih trenutkov.
IGgralci Dravo so napadali z vso
silo in skušali za vsako ceno do-
seči vodstvo. Sele v 20. minuti
drugega ix>lčasa je prišlo do
prodora. Pri hitrem napadu
Drave, pri katerem se jc odliko-
val Erhatič, se je žoga znova
znašla na levi strani, kjer jo je
sprejel Herceg ter jo oddal pro-
stemu Vogrinčiču. Brez okleva-
nja je slednji streljal mimo
vratarja in vodstvo za Dravo je
bilo tu. Sodnik je gol priznal in
pokazal na sredino, vendar pa
igralci Armade niso hoteli pri-
znati gola, češ da je bil dosežen
iz offsidea. Tedaj so prišli na
igri.šče ognjeni pristaši Armade,
da bi naj sodnik uničil gol in da
b se tekma le pod tem pogojem
nadaljevala.
Sodnik Preac pa jc vztrajal
pri svojem in moštvo Armade
je zapustilo igrišče,
V predtelcmi so se pomerili
mladinci Drave z drugim moš-
tvom Armade. Mlada Drava se
je močno upirala. Videlo se je,
da jc prevzel mladince novi tre-
ner Strehar. Zmagala je druga
ekipa Armade z rezultatom 2:0.
PTUJSKI STRELCI ZA
ZLATO PUSCICO
Strelski odbor izvaja te dni
okrajno tekmovanje za zlato pu-
ščico. V sindiikalni dvorani grad-
benega podjetja »Dravai« se je
v nedeljo zbralo okrog 50 .strel-
cev, ki so dosegli na družinskih
tekmovanjih normo 240 krogov
od 300 možnih. Vsak tekmovalec
je moral v 30 minutah istreliti
iz zračne piiiške 30 strelov, zra-
ven poizikusnih. Rezultati so
precej boljši od lanskega leta,
ko so le trije strelci dosegli nor-
mo, dočdm je letos doseglo 240
krogvv kar 18 strelcev. Toda za
pripujst k finalnemai tekmova-
nju še ni rezultata, ker bo 50
najboljših tekmovak> v finalu.
KEGL.1ANJE
Moška kegljaška ekipa Drave
že dve nedelji tekmuje v con-
skem prvenstvu Slovenije. Naj-
prej so gostovali v Celju, kjer
so bili poraženi proti zelo dobri
ekipi Proletarcev iz Zagorja.
Najboljši v ekipi Drave je bil
Hornik Marjan, ki je podrl 760
kegljev.
Zadnjo nedeljo so gostovali v
MaiT-boru in igrah proti Kovino-
tehni iz Celja in izgubili z mi-
nimalnim rezultatom 4504:4562.
Najboljši je bil pri Dravi Bagla-
di, ki je podrl 813 kegljev.
p. A.
Veliko zanima?ije
za nogomet v Kidričevem
Mladina, iz Kidričevega kaže
veUko zanimanje za nogometno
igxo. Sedaj obstaja eno prvo in
dvoje drugih možitev s 35 člani
ter šc dvoje pionirskih moštev
s 25 člani. Igralci prvega in dru-
gih mošiev vadijo 4-krat teden-
sko. Prvo moštvo pa se resno
pripravlja na začetek prven-
stvenega tekmovanja, ki se bo
začelo sredi marca.
Mladinci imajo velike težaive
zaradi pomanjkanja opreme, kar
velja posebno za pionirje. Edi-
no upanje v tem pogledu imajo
v sindSkalni organizaciji, da jim
bo priskočila na pomoč.       ŠJ
Po 10. členu zakona o pri-
stcjnostli občinskih in okrajnih
ljudskih odborov (Ur. Bst FLRJ.
št. 34-371/ 55), komisija za raz-
pis mesta direktorja pri Občin-
skem ljudsikem odboru Goriš-
nica razpisuje mes^to
DIREKTORJA
KG »Polje« Sobetinci.
Pogoji: kandidat mora imeti
izobrazbo kmetijiskega tehnika s
3-letno prakso, ali pa mora bdlti
razgledan kmetijski strokovnjaik
s 5-lefcno prakso pn vodenju
večjega socialističnega gospo-
darstva.
Prošnje je treba vložiti v ro-
ku 10 dni po objavi v »Ptujskem
tedniku«. Pravilno kolkovani
prošnji je priložiti dokaze o
izobrazbi in kratek opis dose-
danjih zaposlitev.
Komisija za razpis mesta
direktorja   pri   Obč. LO
Gorišnica
LJUBUANA
NEDELJA, 24. FEBRUARJA
6,00—7,00 Slovenske nafCMtac iu do-
mače viže za prijetno nedeljsko jutro —
vmes ob 6,03—6,10 Poročila in Tresnensia
napoved. 7,00 Kapoved časa, poročila,
vremenska napoved ia objava dnevnega
sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski ko-
ledar in prireditve dneva. 7,35 Z zabav-
nimi melodijami v iwijetno nedeljsko ju-
tro. 8,30 OtroSka predstava — Ferenc
Molnar, priredil Jože Zupan: Dečki Pav-
love ulice (ponovitev). 9,22 Slovenske
narodne in umetne pesmi. 9,45 Se pom-
nite, tovariši — Silva Taurer: Kadar ni
bilo bolečin. 10,15 Nedeljski simfonični
komcert. Richard IVagner: Tannhauser,
uvertura. Robert Schuman: Koncert
klavir in orkester v a-molu (solistka Cla-
ra Haskin. \fili Balakirev: Rusija, sim-
fonična pesnitev. 11,15 Oddaja za Bene-
ške Sloven<:e. 11.35 Lahek glasbeni spo-
red (skladbe Nina Ravasinija, Emesta
Lecnone, Heina Gazeja, Joseta Straussa
in Harryja Rischa). 12,00 Pogovor s po-
slušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spo-
red. 13,00 Napoved časa, poročila, vre-
menska napoved .pregled dnevnega spo-
reda in obvestila. 13,15 Zabavna glasba,
vmes reklame. 13,30 7a našo vas. 14,00
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— vmes ob 15,00 Napoved časa, poro-
čita, vremenska napoved in obvestila.
16,00 V dolini RIžane (reportaža). 16,.30
Glasbeni mozaik (Chabrler, Sarasate, Vil-
har, Elgar, Delibes, StielV 17,30 Radij-
ska icra — Nakamura Sinkiči: Pojoča
skrinjica (ponovitev). 18,10 Melodije ta
dobro voljo. 19,00 Radijski dnevnik.
19,30 Zabavna glasba, vmes reklame.
20,00 Radio - varietc (javna 7.abavna od-
daja Radia Zagreb). 21.00 Kulturni raz-
sledi. 21,15 O* 60-letniei skladatelja Ma-
tije Rravničarja. 22,00 Napoved časa,
poročila, vremenska napoved in pregled
sporeda za naslednji dan. 22,15 Novosti
\z našega arhiva zabavne glasbe, (posnet-
ki orkestra Heinz Hoetter, dua Solvmosi-
Beamter, tria Boič in solistov plesnepa
orkestra Radia Ljubljana ter pevke Mi-
chele Arnaud). 22,55—23,00 Poročila.
22.15—23.00 UKV program: Jazz-cocktail
v izvedbi kvinteta Lionela Hamptona, an-.
sambla CHfforda Browna in kvarteta' Mo-
dem i^zT. 23.00—24,00 Oddaja za tn-
jino — r.a valu 337,1 m (prenos iz Za-
greba).
n. PROORAM
13.10 Promenani konce«!. 14.00 l.jab-
Ijanska kronika in obvestila. 14,13 Od
melodije do melodije. 15,00—15,15 Na-
poved časa, poročila in vremenska na-
poved. 22.15—23,00 Jazž-cocktail.
Mestni kino Ptuj predvaja od
22. do 24. februarja amerjiški
barvni film »ONA JE VEDE-
LA K.AJ HOČE« ~ in od 26.
do 28. februarja italijansiki
film »VILA BORGHESE^.
Mestni kino Ormoi predvaja 23.
in 24. februarja francoski film
»INTRIGANTKE«.
Kino Središče predvaja 23. in
24. februarja ameriški film
»DEKLE IZ VASI«.
Kino Muretinci predvaja 23. in
24. febmarja finski film »BE-
LA KOŠUTA«.
Kino »Vedrost« Miklavž pri O^-
možu predvaja 24, februarja
angleški fihn »MAGGIE«.
Ali ste opazovali otroka, ka-
dar ima opravka z igračami*
Vsekakor ste opazili, da se z ene
igračko igra dolgo in pazljivo
medtem ko drugo igračko Icmalu
vrže stran, polomi, ali pa jc
opazuje brez navdušenja. Katere
igrače so za otrolra vedno za-
bavne, pri tem Pa tudj koristne,
pedagioško priporočljive? Tiste
ki dolgo časa z-aposlc njegove
pozornost in mišljenje, to so
igračke, ki v sebi skrivajo mož-
nost nenehnega ustvarjanja.
Otrokovi naravi ni lastno, da
bi bil F>asiven opazovalec. Otrok
rad gradi, rušj in apot ustvarja.
Najpximemejše igrače, ki zado-
volje otrokovo radovednost in
željo po dejavnosti, ki vsestran-
sko zaposle njegove umske mo-
či, so igračke, sestoj eče iz delov.
To so na primer \'elik ali maj-
hen »gradbeni materiial« iz pla-
stične mase ali lesa, »pisani pe-
sek« — na novo preizkušena
igrača in podobno. To so igrače,
ki jih vsak roditelj, M se mado
spozna na mizarstvo, lahko na-
pravi sam. To so stereometrične
oblike, raznih velikosti in barv
(valj, prizma, kocka itd.), iz ka-
terih lahko otrok po mili volji
gradi vse Ivar hoče: živali, pr-o-
metna sredstva, mostom, hiše
in še marsiil<aj drugega. Otrok
se igra dolgo časa in vztrajno.
Takšna igrača otroku ne začne
presedati, ker skriva v sebi brez
števila drugih igrač, M jih
ustvarjajo njegove ročice ... Re-
produfctivna in ustvarjalna do-
mišljija sta zaposleni v polni
meri in otrok uresniičuje zamd-
sui, ki sc porajajo v njegovi gla-
vi. Otrok uživa v igranju, prav
tako pa tudi nad sadovi svojih
naporov. Takšna igrača učin-
kuje tudi vzgojno. Razen tega,
da se pri tem otro'\^ vadi razli-
kovati barve, oblike, velikosti,
se s takšno igro bogati tudi nje-
gova domiselnost, razvijajo se
delovne navade in smisel za
konstrukcijo.
Veličastni objekti in .številni
izumi so plod človekove ustvar-
jalne domišljije. Nekaj podobne-
ga opvazimo pri otroku, ki na-
vdušeno uresničuje svojo zami-
sel, ki igra vlogo konstruktorja.
Igrače te vi^ste so primerne tu-
di za kolektivno igro. Otrokom
omogočajo, da si skupno zas-ta-
vijo naloge in da jiih vztrajno
izpolnjujejo.
Igrače, ki nudijo otrokom ši-
roke izrazne možnosti in ki jih
imajo ti silno radi, so iz plaste-
lina, gline ali kake podobne
amorfne tvarine. Kiparska gli-
na, bar\'asti plastelin ali košiček
testa v otrokovih rokah dobijo
žive oblike. Morda predjmet. ki
ga je otrok izdelal, na podoben
predmeti v naravi, ima pa svo-
jo vrednost, ker se v njem
zrcali otrokova psiha, njegova
indi-vidualnost nagnjenja, želje
in njegove ustvarjalne zmožno-
sti.
Mnogo lepih igrač lahko otro-
ci napravijo tudi iz naravnih
pl<xiov — kostanjev, žira ali pa
iz presnega sadja in sočivja, če
jim damo še nekaj bucik, vol-
nenih odpadkov, nekaj zobo-
trebcev ali vžigalic in če se se-
veda malo potrudijo. Naj damo
otroku še taiko lepe in privlač-
no izdelane igračke, bo delo svo-
jih rok le najbolj spoštoval.
Svcjo igračo bo najbolj ski-bno
varoval Zamjo bo našel mesto
v domu, kazal jo bo drugim in
obljubljal, da bo naipravil dru-
go še boljšo.
Zakaj se dekletca igrajo rada
s krpicami? Zato ker le-te nu-
dijo brez števila kombiaiadj in
možnosti, da otro&: samostojno
ustvarja. To pa je bistvenega
pomena. V procesu, v deja\'aio-
sti ko jc otrok vsestransko za-
poslen, se najbolj razvijajo nje-
gove spoisobnosti, on^ pa naj-
lepše prebijejo svoj prosti čas.
Igra, katere se dejavno lidele-
žiije, a je ne opazuje pasivno,
mu je najljubša, pa tudi najbolj
koristna. Zato so igrače iz delofv
ali iz neobdelanega materiala
za otroke' zanimive in i->edago-
ško priporočljive.
Nesreča nikdor ne počiva
y\ngela Zuran, otrok, Bresni-
ca 45, je padla in si poškodovala
desno koleno; Ferdinand Jus,
Krčevina 2, poškodovan s kolom
po telesu J Franc Fox'taici, Kidri-
čevo 52, padel s liolesom in .si
poškodoval desno nogo; Elizabe-
ta Križanec, Zlogonja 60, se je
vsekala v levo roko; Antona Sla.
na, Rotman 25, je poškodoval
neznanec po glavi in obrazu;
Justina Rus, Vitomarci 60, se je
s steklom vrezala v desno nogo;
Štefana Preložnika, Grajenščak
9, je pri podiranju drevja opla-
zila veja po obrazu in ga ranila;
Antona Žeraka, Cermožiče 88,
je vgriznila v roko svinja; Ivan
Emeršič, Veliki vrh 65, je prišel
pod voz in ima poškodovani obe
nogi; Jožef Ventur, Stari grad
86, padel in si zlomil desno no-
go; Martin Bezjak, Ptui, mož si
je poškodoval desno roko; Mir-
ko Ljubeč, otrok iz Gibine 28, je
padel s stola in si poškodoval
desno roko; Franc Kostanjevec
Ls Kidričeva 40, si je na cirku-
larfci poškodoval levo roko.
Mirko Pukšič. Levanjci 13, si
je z vžigalno patrono poškodo-
val levo roko; Jožeta Drcvenška,
Slovenja vas 66, je napadel ne-
znanec in ga z nožem poškodo-
val po glavi; Draga Jurenec,
Zloigonja 46, je padla in si po-
škodovala obe nogi; Fi-anc To-
plak, Jastrebci 42, je padel s ko-
lesom in si poškodoval obraz;
Terezija Brlok, Ptuj, je padla na
stopnišču in si poškodovala levo
nogo; Fi-anca Letnika, Ločič 26,
jc napadel neznanec in ga po-
škodoval z železom po glavi; Si-
menjak Stanko, Podgorci 96,   je
}>adel in si jDoškodoval levo ro-
ko; Stanko Markež, otrok, Ra-
belčja vas 29, :-i je s kropom
poparil desno roko; Stanko Si-
menko, otrok, Pobrežje 7, se je
z juho poparil po obrazu in de-
.sni roki; Barbara Ki-anjc, Spod.
Hajdina 135, je padia na dvori-
šču in si poškodovala levo roko;
Zdravnikom, medicinskemu in
strežnemu osebju ptujske bol-
nišnice;, ki So bili in so imeno-
vanim v pomoč, prisrčna hvala,
menovanim pa čimprejšnje okre-
vanje.
3cahvala
Namesto venca na grob svo-
jega brata pokojnega Antona
Kupeiča s Ptujske gore je daro-
vala tov-. Marija Sagadin-Zenka
1000 din Občinskemu odboru RK
Les je. — Prisrčna hvala.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega lju-
bega moža. sina, brata in ateka
TONČKA KUPCICA
upravitelja ekonomije M. jšperk
se srčno zab val ju jemo vsem so-
rodnikom, prijateljem in znan-
cem, ki so z nami sočustvojrali
in nam izrekli sožalje. Dolgu-
jemo globoko zahvalo sos^om
ter družini Medved za vsestran-
sko pomoč in tolažbo. Posebna
hvala Gasilskemu društvu na
Ptujski gori in pri Lovrencu za
častno stražo na domu in v
spremstvu ter za ganljivi poslo-
vilni govor načelnika tov. Iva<na
Erbusa pri odprtem grobu. Hva-
la tudi gospodu župniku za čast-
no spremistvo od doma.
Najlepša Jivala godbi tovarne
Majšperk i*i pevcem s Ptujjske
gore za žalostinke. Iz dna srca
hvala vsem, ki so v tako lepem
številu spremljali pokojnika k
zadnjemu počitku ter obložili
njegov prerani grob s prekras-
nimi venci in cvetjem, kar po-
trjuje, da .je bil priljulbljen da-
leč naokoK.
Žalujoči Kiipčičevi
OBVESTHJs
Glavni odbor 1 Jcs,iemove
družbe bo imel razsirjejno sejo
v torek, 26. februarja, ob 10. uri
dopoldne v Klubu ljudskih po-
slancev v Ljubljani, Puharjeva
ulica 11.
DNEVNI RED:
1. Letno poročilo.
2. Slučajnosti.
Poverjeniki in člani, ki se že-
le udeležiti sejo. naj dvignejo
vabila v upravi. Tomšičeva 5, do
ponedeljka, 25. februarja, do 11.
ure. Tajništvo
Ptujčanke in Ptujčani!
Večina prebivalcev Ptuja se
zaveda, v kakšnem pomembnem
zgodovinskem in kulturnem
mestu živi. Ve pa tudi, da spa-
da med največje pomanjkljivo-
sti našega mesta soliden holet,
kjer bi dobili domači in tuji
turisti primemo prenočišče. Se-
danja prenočišča ne ustrezajo
najbol.i svojemu namenu, razen
tega pa jih tudi ni dovolj.
Zato poziva OTD Ptuj vse
Ptujčanke in Ptujčane, ki ima-
jo primerne sobe, da jih odda-
jo v času bližajoče se turistič-
ne sezone turistom. S tem bo-
rte pomagali dvigniti turizem v
našem mestu. Ljudski odbor
mestne občine je sklenU. da ta-
ko oddanih sob ne bo obdavče-
val niti ne bodo stanodajalci v
nevarnosti, da bi jim sobe od-
vzeli.
Upamo, da bo naletel ta apel
na ng^oden odziv. Prijave sob
sprejema do 28. febr. trgovina
Na-Ma. OTD Ptuj
RAZPIS
Komisija za voMtve in imeno-
vanja pri Občinskem ljudskem
odboru v Ptuju razpisuje na-
slednja delovna mesta v občin-
ski upravi:
1. REFERENT ZA NARODNO
OBRAMBO
Pogoj: popolna srednja šola
ali nepopolna' srednja šola in
najmanj 5 let prakse v
upravni službi.
2. REFERENT ZA EVIDENCO
SLP IN ZA PROMET NE-
PREMIČNIN
Pogoj: popolna srednja šola
ali nepopolna srednja šola
7. najmanj 5-letno prakso in
poznavanjem zemljiške knji-
ge in katastra.
3. REFERENT ZA PRORAČUN
Pogoj: popolna srednja šola
in 10 let praikse v računo-
vodskih poslih.
4. .DAVČNI INŠPEKTOR
Pogoj: popolna srednja šola
ali nepopolna srednja šola in
10 let prakse ter strokovni
izpit.
5. REFERENT ZA GOSPO-
DAR UPRAVNO-PRAVNE
ZADEVE
Pogoj: pravna faJkidteta ali
popolna srednja šola in naj-
manj 10 let prakse v uprav-
ni službi.
6. ANALITIK - PLAEER
Pogoj: ekonomska fakulteta
ali popolna skednja šola (za-
želena srednja ekonomska
šola) in najmanj 5 let prakse.
7. TRZNI INŠPEKTOR
Pogoj: popolna srednja šola
ter strokovni izpit.
8. REFERENT ZA GRADBE-
NE IN URBANISTIČNE ZA-
DEVE
Pogoj: dovršena srednja teh-
nična šola — gradbeni odde-
lek in 6 let prakse.
9.   MESTNI ARHITEKT
Pogoj:   inž. arii.   in   6 let
prakse.
10. REFERENT ZA SKRBNI-
ŠTVO
Pogoj: popolna srednja šola
in 5 let prakse v upravni
službL
11. MEDICINSKA SESTRA
(terenska služba). — Pogoj:
šola za medicinske sestre in
najmanj 5 let prakse.
12. REFERENT ZA SPLOŠNO
SKRBSTVO IN INVALID-
SKE ZADEVE
Pogoji: popolna srednja šola
in 5 let prakse v upravni
službi ali nepopolna srednja
šola in najmanj 10 let
pcrstoe.
13. SANITARNI INŠPEKTOR
Pogoj: sanitarni tehniik z ne-
kajletno prakso.
14. PERSONALNI REFERENT
Pogoj: nepopolna srednja šo-
la in potrebna praksa v P^-
sonalnih zadevah.
15. DVE STROJEPISKI
Pogoj:    nepopolna   srednja
šola-  perfektno   obvladanje
strojepisja.
16. POMOŽNI USLUŽBENEC
ZA KRAJEVNI URAD RO-
GOZNICA
Pogoj: dovršena osn. šola.
Plača po uredbi.   Dopolnilna
plača 7a delovna mesta razen za
ona pod štev. 15. in 16.
Nastop službe zaželen čamprej.
Ponudbe pošl.iite Občinskemu
ljudskemu odboru I*tuj  do 15.
marca  1957.
Predsednik Komisije za
volitve in  imenovaiDja:
Ivan Vobič, 1. r.
REZERVNI OFICIR,n
V četrtek, 28. febr. 1957, bo
ob 15,30 v dvorani ZKS v Ptuju
predavanje.  Udeležba obvezna.
Odbor
DVA KOMPLETNA OKENSKA
OKVIRA prodam. Naslov v
upravi.
PRODAMO HIŠO. gospodarsko
pjoslopje in 4 ha posestva v
dobrem stanju ob glavni ces:ti.
Ponudbe do 3. marca na Žup-
nijski uradVurberk pri Ptuju.
HISO Z GOSPOOARSKIM PO-
SLOPJEM in 3 ha zemlje, v
Novi Krčevini pri Vurbergu
prodam. Naslov v upravi.
HISO Z GOSPODARSKIM PO-
SLOPJEM in 40 aiTov zeml.ie
v Kicarju prodam za 350.000
din. Naslov v upravi.
HISO NA OBROKE, več lepih
stavbnih parcel v Ptuju in
drugod, manjša in večja pose-
stva, travnike, gozdove, mo-
toma kolesa, pohištvo, radio
aparate, razne motorje itd.
prodaja Agencija, Ptuj.
TRAVNIK (1,54 ha) ob Medved-
cah prodam. Vprašajte pri ko-
vaču v Medvedcah.
HISO Z VRTOM, primemo za
obrt. takoi vseljivo, prodam.
Vprašajte: Vičava 15. Ptuj.
OSTREŠJE (12X5,20) prodam.
Naslov v upravi.
OKRAJNO GLEDALIŠČE
PTUJ
Nedelja, dne 24. februarja, ob
15. uri: B. Nušič: »NARODNI
POSLANEC« za podeželje.
1.30 ha POSESTVA z nov^o zida-
no hišo ugodno prodam. Vpra-
šajte v trgovini ^Zarja« Ptuj.
STANOVANJE in možnost last-
nega pridelka dobi samostoj-
na, delazmožna jn varčna go-
spodinja. Naslov v upravi.
STANOVANJE in možnost last-
nega pridelka dobi samostoj-
na gospodinja. — Naslov v
upravi.
PRAZNO SOBO V CENTRU alj
bližini mesta Ptuja išče name-
.ščeoika. Da nagrado. Naslov v
upravi.
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK
kupdin. Naslov v upravi.
50.000   DINARJEV   POSOJILA
iščem za dobo 7 mesecev. Za
odplačilo pomagam z delom,
dam drva ali drugi les. Naslov
v upravi.
DPD »SVOBODA« PTUJ
obvešča, da začenja s
PLESNO SOLO
pod vodstvom diplomiranega
plesnega učitelja Ludvika Si-
mončiča iz Maribora
Pouk bo obsegal predavanje
o družabnih običajih, mcKler-
ne družabiie plese in najnovej-
še oblike latinsko-ameriških
plesov.
1. Posebni tečaj za šolsko
mladino (v popoldanskih urah).
2. Posebni tečaj za vse ostale
(v večernih urah).
F*ričetek tečajev bo v ^redo,
dne 6. marca 1957, ob pol 18,
uri v dvorani DPD »Svobode«
(Narodni dom).
Prijave sprejema občinski ko-
mitet mladine (MLO - II. nad-
stropje). Odbor
UpravTii odbor trg. podjetja
♦VZOR« Ormož razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
s 1. marcem 1957
Sprejmemo
KALKULANTA-FAKTURISTA
Nastop službe s 1. marcem 1957