Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30’—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . . 1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trgi. — Odgovorni urednik dipl. teh. A. Kunstler. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto II.
Ljubljana, dne IO. februarja 1933.
Štev. 4.
Vprašanje samostojne „Obrtne zbornice" v Splitu
Vsi obrtniški svetniki skupne T0I zbornice y Splitu so odstopili in solidarno z vsem obrtništvom primorske banovine zahtevajo svojo
obrtno zbornico.
Prinašamo točen prevod . članka iz uglednega zagrebškega lista „OBRTNIČKI VJESNIK” z naslovom „Pitanje samostalne Zanatske komore u Splitu” iz katerega se razvidi, da obrtništvo zahteva po vsej državi svoje obrtne zbornice Želeti bi bilo, da bi se istotako ravnali gospodje svetniki TOI zbornice v Ljubljani. — Istočasno čestitamo tovarišem obrtnikom in njih vodjem v Primorski banovini, želeč jim popolnega uspeha, ker njihov uspeh je tudi naš uspeh. Tudi obrtniki dravske banovine smo prepričani v Vašo zmago.
Pokret obrtnikov za svojo samostojno zbornico datira pri nas od leta 1925. S početka se je zato idejo zavzemalo samo nekoliko uglednih obrtnikov, ki so v tem predvidevali možnost zboljšanja prilik našega obrtništva z ozirom na malo zanimanje skupne zbornice za obrtniški stan. Z marljivim in sistematskim delom obrtniških vodij v Splitu je ideja samostojne zbornice zavzemala vse večjega razmaha, tako da so že. L 1927. splitski obrtniki na veliki skupščini mestne organizacije S. H. O. prvikrat eno-dušno sklenili zahtevati odcepljanje od •skupne zbornice. S tem sklepom so se splitski obrtniki pridružili .spojim tovarišem v drugih pokrajinah v borbi za samostojne zbornice in s tem povečali število borcev za to idejo. V Splitu je bila sicer stvar takšna, toda v drugih krajih Dalmacije je šla stvar mnogo težje vsled slabe in nedovoljne organizacije obrtnikov samih. Z obelodanjenjem obrtnega zakona je delo tamkajšnjih obrtnikov za samostojno zbornico poslalo intenzivneje vendar pa ni teklo prav gladko radi nesporazuma med obrtniki poedinih mest in prizadevanja nekaterih, da to delo ovirajo in vnesejo razdor in nezaupanje med obrtnike. Temu se je pridružila še možnost, da bi bili obrtniki primorske banovine dodeljeni kateri drugi zbornici in da za tamošnje obrtnike ne bo osnovana posebna zbornica v Splitu. Posebno z ozirom na zadnji razlog so predstavniki obrtnih zadrug v Splilu skušali, da z obstoječo zbornico v Splitu narede neko kompromisno rešenje ter s° v to svrho poslali zbornici resolucijo, ki se glasi:
slojnih zbornic preje, kakor bodo napravljena potrebna dela s strani podpisanih zadrug za osnovanje posebne zbornice Primorske banovine v Splitu, ter v svrho, da se omogoči obstoj enotne zbornice za trgovino obrt in industrijo v Splitu, katera bi obsegala cel teritorij primorske banovine, ter na podlagi tega bila zastopnica vseh gospodarskih stanov v skupni zbornici bode imela polno zaščito svojih pravic ter osigurano potrebno delo za napredek in povzdigo obrtništva v naši banovini v kateri se na žalost ta gospodarska panoga nahaja v zadostno primitivnem stanju (razim v nekaterih mestih). Upravni odbori podpisanih zadrug predlagajo sledeče.
I.	V trgovski in obrtniški zbornici v Splitu se ima takoj osnovati poseben samostojen in neodvisen obrtni odsek, katerega člani morajo biti izključno samo obrtniki. Sekcija voli svojega načelnika in druge člane uprave na podlagi poslovnika, ki se izdela samostojno ter samostojno in neodvisno rešuje vsa vprašanja, katera se ali po zakonu ali prirodno nanašajo na obrtniško stroko.
II.	Predsednik odseka postane avtomatsko član predsedništva zbornice.
III.	Pisarniško administracijo ima odsek skupno z ostalimi gospodarskimi panogami zbornice, vendar ima svoje samostojno tajništvo, katero upravlja z odsekovimi posli.
To naj bodo temeljni principi na katerih naj bi bil osnovan obrtni odsek zbornice.
Dostavljajoči to resolucijo v znanje predsedništva, prosimo za čimprejšnji odgovor v roke prvo podpisanega.
Dodatek
k resoluciji upravnih odborov zadrug v Splitu, sklenjeni na skupni seji z dne 6. januarja L 1932.
Dokler ne bode regulirana notranja ureditev zbornic na jx)dlagi osnov, ki so predvidene v novem obrtnem zakonu, se ima obrtni odsek trgovske in obrtne zbornice v
Splilu sestajati iz 31 članov. Obrtniki, člani zborničnega sveta, postanejo takoj člani obrtnega odseka, ker ostale člane imenuje na temelju pooblastila zborničnega sveta zbornično predsedstvo na predlog obrtnih zadrug v Splitu, katere bodo predhodno zaslišale vse obrtne zadruge na zborničnem področju ter na osnovi tega izdelale skupni predlog.
Plenum ima pooblastiti odsek, da samostojno izbere tajnika, ki bo vodil posle, ter je zmožen, da odredi o njegovi stalnosti na podlagi svojih sklepov.
Predsednik udruženja zanatskih korporacija u Splitu
P i j e v i č Josip, s. r.
Zbornični svet ali bolje rečeno, osebe, katere so znale pravilno stvar izvesti, je sprejel samo oni del resolucije, ki je skupni zbornici konveniral t. j., da so obrtniki za skupno zbornico, ter se na drugi del resolucije niso ozirali in tako je svet zbornice sklenil, da zbornica v Splitu ostane skupna.
Sedaj je jasno, da bodo obrtniki na koncu vsega izigrani in da bo vse ostalo pri starem brez ozira na novi statut, katerega bo zbornica dobila. Z ozirom na to so obrtniki odnehali od nadaljnega sporazumevanja z obstoječo zbornico in energično nastavljajo z delom za svojo samostojno zbornico.
Ministrska odredba o organizaciji zbornic je predvidela v Splitu skupno zbornico. To dejstvo je vneslo v prvi moment zmedo med tamošnje obrtnike ali ne za dolgo, ker se je za tem razvidelo, da še ni vsaka nada izgubljena tembolj, ker je odpadla možnost spajanja s katero drugo zbornico. Splitske obrtne zadruge so zbrale poseben odbor, ki ima nalogo, da dela na osnutku za samostojne zbornice. Na čelu tega odbora je odločni borec Ante Jelič, mesarski mojster, a okrog njega se zbirajo najbolj znani splitski obrtniki poborniki za splošen dobrobit obrtnikov.
Odbor se je takoj zavzel, da izvede to stvar ter je stopil v stik z vsemi obrtniškimi organizacijami na področju splitske zbornice. Posledica njegovega dela je lo, da so do danes poleg splitskih obrtnih organizacij na svojih izrednih občnih zborih sklenile tudi sledeče organizacije osnovanje samostojne obrtne zbornice v Splilu:
Predsedništva trgovske in obrtne zbornice
v Splitu.
Upravni odbori podpisanih obrtnih za-(jril9 so na skupnem sestanku 6. januarja '-'32, za tem, ko so vsestransko razpravljali '^vprašanju sistema zbornic, sklenili sle-
resolucijo:
nr 0zirom nn predpise tretjega dela, g, ^ ' • °brlnega zakona z dne 5. XI. 1931 a Podlagi katerega je raznim gospodarsk s an<JV°m dana možnost osnovanja san
LIPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933
začetek dne 5. marca.
M Vse Informacije daje M Llpskl sejmskl urad ali častni zastopnik:
Ing. G. TONNIES, LJUBLJANA
Dvorakova al. 3/ll. Tel. 2762
Kdor pošteno misli, je z nami, kdor nima sebičnih namenov se nam lahko pridruži.
1.	Obrtna zadruga gradjevnih i .srodnih obrta v Šibeniku,
2.	Udruženje zanatlija v Bugojnu,
3.	Udruženje zanatlija v Prozoru,
4.	Udruženje zanatlija v Ljubuškom,
5.	Uruženje zanatlija v Čapljini.
Ostane še zadruga obrtnikov v Sinju in
Stocu. Samo te organizacije, ki so že sklenile za samostojno zbornico predstavljajo ogromno većino obrtnikov na področju splitske zbornice ter smo sigurni, da bo ministrstvo tudi o lem vodilo račun in zado-dovoljilo željam obrtnikov v primorski banovini.
Obrtni zakon predvideva, da mora v pogledu sistema zbornic skleniti tudi odnosni odsek v obstoječi zbornici, ker pa splitska zbornica takega odseka nima, so zbornični svetniki-obrtniki v svrho, da se s le strani stvar uredi predložili zborničnemu plenumu, ki je zasedal If). januarja l. I. sledeči nujni predlog:
Uglednemu zastopstvu trgovske, industrijske in obrtne zbornice v Splitu.
Podpisani zbornični svetniki, kot predstavniki obrtnega stanu v tej ustanovi, si dovoljujejo s tem predlagati sledeči nujni predlog:
Prosi se zbornično predsedništvo, da predloži zborničnemu svetu sprejetje sledečega sklepa:
„Zbornični svet, uvidevši na svoji plenarni seji, dne 19. I. 1933., želje obrtnega stanu na področju zbornice sklene, da se predloži ministrstvu trgovine in industrije, da naj se sedanja zbornica razdeli na trgovsko-industrijsko ter obrtno zbornico in da se na podlagi tega osnuje samostojna obrtna zbornica v Splitu.
Istočasno se priporoča zborničnemu predsednišlvu, da podpre nadaljno delo obrtništva za osnovanje posebne obrtne zbornice v Splitu
Z odličnim spoštovanjem Pijević .Josip, drvodjelski majstor, Novakovič Ante, postolarski majstor, Čulić Drago-ti, zidarski majstor, Jelaska Šimun, zidarski majstor, Klarič I.uka, brijački majstor.
Tudi to pot se je skušalo naokoli rešili stvar na način, da bi se prešlo kratkomalo preko tega predloga.
Nekateri govorniki so v plenumu zbornice, k a t e ri ne p rip a d a j o obrtnemu st a n u , skušali dokazati, kako je la predlog neumesten, ter kako se mora spoštovali „Sklep" prejšnjega plenuma, da ostane zbornica skupna. Nadalje se je dokazovalo, da obrtna zbornica v Splitu nima pogojev za obstanek in da je obrtnikom edina rešitev le v skupni zbornici.
Na zahtevo podpisnikov predloga je bil isti stavljen na glasovanje in pri tem se je zgodilo t o , k ar s e v v s kupnih zbornicah m o r a z g o d i t i t. j. da so bili obrtni k i m a j o r i z i -rani ter je bil predlog zavrnjen z večino glasov. Povodom lega je svetnih gospod Dragutin Čulić prečital sledečo izjavo:
Ugled, trgovinsko industrijsko zanatski komori v Splitu.
Podpisani svetniki zbornice, kot predstavniki obrtnega stanu v lej korporaciji obžalujejo, ker zbornični svet ni sprejel nujni predlog glede odcepi jenja obrtnega stanu od skupne zbornice v Splitu. Istočasno izjavljajo, da upoštevajoč sklepe vseobrtniške konference, ki se je vršila v Brodu na Savi
l.	1929., kol sklepe 12tih obrtniških korporacij na področju zbornice, katere obsegajo ogromno večino obrtništva na tem področju, smatrajo svojo nalogo v zbornici končano ter s lem podajajo ostavko na čast zborničnih s v e t n i k o v.
Z odličnim spoštovanjem Pijević Josip, Novakovič Ante, Čulić Dragotin, Jelaska Simon i Klarič: laika.
Ta izjava je bila pozneje tudi pismeno dostavljena predsedniku zbornice.
S tem odločnim in moškim nastopom so zbornični svetniki-obrtniki pokazali ne samo visoko stanovsko zavest temveč tudi globoko čustvovanje za svoj stan ter jim je vsled lega treba priznati polno zahvalo in priznanje.
Kratko se iz vsega navedega razvidi, da borba obrtništva v primorski banovini za svojo obrtno zbornico prehaja v završeno fazo. S svojim moškim zadržanjem in prehodom preko raznih momentov so primoski obrtniki dokazali polno zrelost, da samostalno ravnajo s svojo bodočnostjo brez varuhov, ki jih žele v svojem objemu, da jim služijo samo kol število, a jim nič ne dajo. Sporočeno je našim obrtnikom, da se jih bo zopet sprejelo v skupno zbornico, kadar se bodo prepričali, da sami ne morejo obstojati, vendar se pa oni na to milostno obljubo ne ozirajo, ker so prepričani, da bo samostojna obrtna zbornica v Splitu vedno mogla narediti za obrtni stan več, kakor je to storila skupna zbornica skozi veliko let odkar obstoja, katera je vodila brigo o neki „višji ekonomski politiki", a za obrtništvo se je samo slučajno in mimogrede zavzemala in to šele tedaj, kadar so obrtniške organizacije nekaj zahtevale in še to samo v kolikor to ni bilo v nasprotju z interesi katere druge gospodarske panoge.
Primorski obrtniki so prepričani, da jim bodo v tej borbi pomagali tudi tovariši iz drugih delov države, osobito pa iz onih, ki so imeli srečo, da so že prišli v posest svoje posebne zbornice. Vse obrtništvo v naši državi rabi le svoje prave in pravične predstavnike in skrbpike, kateri morejo biti samo v samostojnih zbornicah, da se pa do lega pride je potrebno, da se držimo gesla: „Vsi za enega, eden za vse".
Lovro Pičman:
Savez jugoslov. obrtniških zbornic v Beogradu
„Obrtni vestnik1* z dne 3. februarja t. 1. prinaša pod krinko mnenje naših čitateljev seveda s podpisom podeželskega obrtnika, ker se gospod podpisati ne upa, ker je verjetno, da nima obrtniške roke. Da bo znano gospodom okrog „Obrtnega vestnika" in njegovim stricem podajam sledečo izjavo.
Kaj hoče splošno jugoslovansko obrtništvo, kaj hoče g. Stojanovič in kaj hočemo mi slovenski obrtniki? Vsak v svoji banovini, odnosno v svojem geografičnem okolišu popolnoma avtonomno in neodvisno od ostalih panog ali raznih neobrt-nikov samostojno obrtno zbornico, enako tudi mi Slovenci isto v Ljubljani. Obrtniška zbornica v Ljubljani mora biti popolnoma samostojna in brez vsakega vpliva od gospode iz Ljubljane, Zagreba ali Beograda, pa najsibo iz finančne ali katerekoli strani. Zavedamo pa se, da živimo v zedinjeni Jugoslaviji z brati Srbi in Hrvati ter je potrebno vsem slojem skupnih zvez, posvetovanj in razprav v splošnih gospodarskih vprašanjih, posebno pa še tistih, ki se tičejo vsakega posameznega stanu, pa najsi bodo to delavci, kmetje, trgovci, industrijci, uradniki, inženerji, zdravniki, odvetniki i. t. d. Vsi omenjeni sloji stremijo za svojimi savezi v Beogradu, kar je naravno in samoobsebi umljivo, da brez Zvez bi bile vse lokalne organizacije brezpomembne. Razumljivo, da bi ne bili uspehi za obrtništvo tudi nič boljši kot do sedaj v skupnih zbornicah. Zatorej hočemo tudi mi obrtniki dravske banovine popolnoma samostojne obrtne zbornice, neodvisne od katerekoli strani, pa tudi prostovoljen savez (zvezo) obrtniških zbornic v Beogradu, ker le tedaj bomo popolni v svojih obrtniških organizacijah. Da bode znano gg. okrog „Obrtnega vestnika" in gg. okrog skupne zbornice, povdarjam, da savez obrtniških zbornic v širšem pomenu ni nič drugega, kakor v lokalnem pomenu bivša prostovoljna Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ali Mariboru, ker savez je predviden prostovoljno ter se ga event. lahko razpusti, ali ukine. Tudi strah pred savezom, Beogradom in g. Stojanovičem je popolnoma odveč za obrtništvo, seveda raznim neobrtnikom ne bo koristilo in povdarjam samo to: v celi državi je predvidenih za enkrat 11 zbornic, od katerih vseh 11 je odvisen savez zbornic v Beogradu, katere delegirajo po številčni moči obrtništva svoje delegate za savez ter nikakor g. Stojanovič in beograjsko obrtništvo ne more in ne bo moglo dikti-
rati ostalim 10. zbornicam, kar bi ne bilo v korist vsega obrtništva, ker bodo prav gotovo vsi ostali zastopniki 10. zbornic nastopili proti delovanju, ki bi ne ustrezalo vsemu obrtništvu v državi. Niti najmanjšega dvoma ni, da bodo enako kakor zastopniki hrvatskih zbornic, tako zastopniki iz ostalih banovin in tako tudi zastopniki iiz banovin bivše Srbije zahtevali istotako- svoje pravice, katere so ugodne za vse jugoslovanske obrtnike in enako tudi za beograjčane same. Proti namigavanju prevelikim denarnim dajatvam v „Obrtnem vestniku" za savez pa bodo prav gotovo odločno nastopili vsi zastopniki ostalih 10. zbornic. Še enkrat povdarjam, da nimamo obrtniki iz ene ali druge banovine nikakršnih medsebojnih razlik, pač pa imamo vsi enake zahteve in potrebe, kakor tudi enake sovražnike. Vse obrtništvo Jugoslavije ima enak interes za zaščito carine, na razpečavanju domačih obrtnih proizvodov, boj proti prevelikim socialnim dajatvam, neprimerno davčno obremenitev, boj proti šušmarstvu, event. zahteve ali potrebo iz-premembe nekaterih odredb in paragrafov, ki za obrtništvo niso ugodni, tudi boj proti veleindustriji itd zanima vse obrtništvo v državi enako ter ne poznamo nikakih razlik, da bi nas ločile In klima, ki je nekoliko drugačna in toplejša na južnem delu naše države kakor pod Triglavom nas ne razlikuje, ter smo za savez obrtniških zbornic v Beogradu. Želim pa slišati gg. okrog „Obrtnega vestnika" da nam stvarno pokažejo kakšni razlogi in razlike med nami bi govorile in upravičevale za drugačno postopanje kakor sem navedel, kajti do sedaj mi je še vsak obrtnik v mestu in na deželi brez razlike in slučajne politične pripadnosti pripoznal potrebo po iskrenem, bratskem, skupnem sodelovanju jugoslovanskega obrtništva ter zaupanje eden v drugega.
Položnico za poravnavo naročnine lista »Obrtnik« ste založili. Poiščite jo takoj in nakažite Din 30.— še danes, da zopet ne pozabite.
Plesna prireditev
D. j. o. z. d. b. v Ljubljani
Na večer 4. februarja, od sobote na nedeljo je imelo obrtništvo svojo preprosto plesno prireditev, kateri je bila priključena revija najnovejših modelov damskih toalet. Znano je, kadar izda Društvo jug. obrtnikov za drav. ban. svojo parolo, da je računati na rekorden obisk. Vzrok temu je to, da ljudje zaupajo v poštenje društvenega vodstva.
Takoj po 8. uri se je začel polniti prostor v lepi kazinjski dvorani, kateri je bil za plesno prireditev tega društva mnogo pretesen in se je zabava sukala v veselem razpoloženju in vročini. Pravijo, da kazinska dvorana do sedaj še ni bila nikoli tako polna kakor tokrat, saj je bila tudi galerija povsem zasedena pri pogrnjenih mizah, kar se še ni zgodilo do sedaj pri nobeni drugi prireditvi. Posetniki plesa so bili po večini obrtniki in prijatelji društva. Bilo je mnogo dražestnih gospa in lepih deklet, katerih radi pomanjkanja prostora tu ne bodemo imenoma navajali. S svojo navzočnostjo so pa počastili prireditev tudi župan g. dr. Puc ter mnogo drugih odličnjakov tako, da razen nekaj zadržanih obrtnikov nismo prav nikogar pogrešali,
Jazz Sonny boy je za uvod zaigral dva koncertna komada, nato so pa pevci mojstri zapeli več lepih pesmi. Končno je sledila otvoritev plesa in so tvorili prve pare ga. Vidmarjeva in g. Pič-man, ga. Pičmanova in g. Šimenc ter ga. Rozmanova in g. Geyer.
Na programu določeno revijo za novo damsko modo je otvoril tajnik A. Kunstler in pojasnil nje namen s ledečim nagovorom:
„Spoštovani gostje! Otvarjam današnjo modno revijo, na kateri vam pokažemo na živih modelih naj novejše oblike oblek za dame, zadnjo modo frizur, čevljev in drugo. Vse pokazane predmete so nam dale na razpolago naše priznane obrtnice in obrtniki, da s tem podprejo in pripomorejo naši prvi plesni prireditvi do sijajnejšega obrtniškega značaja. Istočasno pa hočemo vzbuditi potrebo po obrtnih izdelkih pri kupcih, kateri mnogi mislijo, da pri nas v domačem mestu obrtniki nismo zmožni ustvariti najfinejših kvalitet dela.
Obleke, krzno, frizure, čevlje, klobuke, volnene obleke itd. so nam oskrbele renomirane đo mače tvrdke Hitty, Rot, Sark, Perko, Rozman in brivski salon Vena. Vsi izdelki so bili zelo elegantni ter njih gracije povdarilo posebno to, ker so bila v nje oblečena lepa postavna dekleta tako, da je publika vsak nastop nagradila z nedeljenim zaslužnim priznanjem. Splošna želja je bila, da se tako pokazanje novih obrtniških izdelkov vpelje na vsakoletno prireditev tega društva.
Posebnost te prireditve je bila tudi ameri-kmiška združitev plesnih parov in je vladala v odmoru po pevskem nastopu prava borza za zamenjavo in iskanje listkov s številkami. Po plesu
Obrtniki! Obrtnice! Naša dolžnost je, da rabimo le domače in le obrtniške izdelke.
teli parov sta bila najorigmalnejša para nagrajena z velikimi srci iz lecta, katere je poklonil društvu g. Krbavčič, lectar v Ljubljani. Lačni in žejni plesalci so dobili po zmerni ceni pri naših neumornih damah in gospodih v paviljonih vse zemske dobrote za želodec v obilni izmeri. Za brhke plesalke je pa bilo na prodaj nebroj dalmatinskih na-geljčkov. Tako se je razvijalo veselo razpoloženje pri plesu in v vročini dokler se ni razglasilo razdelitev nagrad kraljici nageljev in trem naslednjim damam. Prvo nagrado krasni slaščičarski izdelek tvrdke Dolinar je dobila ga. Zalokarjeva, drugo nagrado vazo od tvrdke Agnola je dobila ga Pičmanovaj tretjo in četrto (rože) oa tvrdke Šimenc 1. in Šimenc P. pa gdč. Kastana-tos in ga. Bizjakova.
Vsak se je zabaval po svoje, nekateri so plesali, da so bili vsi premočeni, drugi so ga bolj pili in zbijati šale, tretji so pa zagotavljali svojim srčnim damam svojo večno zvestobo... Tako je trajalo to veselo razpoloženje do zgodnjih jutranjih ur in ni bilo pri vsej prireditvi niti najmanjšega incidenta, kar je velika zasluga zmožnega In požrtvovalnega prireditvenega odseka društva jugoslovanskih obrtnikov z. d. b.
sovražniku industrijcu. Mogoče se bodo ločili tudi industrije! od trgovcev. Govornik je prav gotovo hotel s tem preizkušati svoje poslušalce ali so zmožni tudi sami po svoje misliti. Nato se je spravil govornik še na pristaše ločenih, ter je vsakega posebej napravil za industrijca; prav posebno skrb je pa posvetil govornik do tistih Pičmanovih 10 vajencev, kakor nam je trdil dr. K. na zboru, ter pravi: Pomislite, kam pojde kar deset novih pomočnikov, kadar bodo enkrat ti postali pomočniki. (Takle gospod je res korajžen, ko vidi, da ni napadenega zraven. O. u.)
Dragi stanovski tovariši! S takimi in sličnimi bajkami in potegavščinami vas je pripravil govornik, da ste se ponovno izrekli proti obrtnikom in glasovali ravno za tistega, proti katerem bi se morali braniti in čuvati. So se uprli skupnemu sovražniku industrijcu in trgovcu.
Kadar pridete na zborovanje ne veste dru-zega, kakor da tarnate in jočete, tako da vas je govornik radi tega potegnil bolj kakor mu je bilo treba, tako, da se bo še na stara leta vam smejal, ko se bo spomnil na vas.	v/k/or Maksi,
Kostanjevica.
Gospodarska zaščita obrtnika
V	poslednjem času se je pričelo resno.govoriti tudi pri nas o gospodarski zaščiti obrtništva, katero rabi danes istotako kakor kmet, da se ga zaščiti gospodarsko in seveda tudi s tem v zvezi socialno. Z uredbo o zaščiti kmetov se je resno poslabšal tudi položaj za obrtnika posebno na deželi, kjer je bil kmet glavni odjemalec podeželskega obrtnika. Tudi za obrtnika je izšla nekaka uredba, da se je lahko posluži v svrho zaščite, ki pa je tudi več ali manj kriva poslabšanju baš s te strani, da dobavitelji obrtniških surovin ne dajo danes istih v večini slučajev več na kredit. To se pravi, da je obrtnik vezan danes v večini slučajev takoj ob sprejemu surovine iste plačati. Nasprotno pa obrtniški odjemalci ne upoštevajo tega, zavlačujejo plačila računov ter s tem gospodarsko izpodkopavajo temelje še obstoječim obrtniškim obratom, ki se že jeilva vzdržujejo. Z obstoječo novo uredbo. Ki se je lahko poslužilo tudi obrtniki v svojo zaščito, so spoznali dobavitelji surovin v tej nekako bojazen, češ, obrtništvo se bo te uredbe poslužilo. da mi potem ne bi prišli do rednih plačil. Beležimo mnogo slučajev, kjer so starim renomiranim obrtniškim tvrdkam dobavitelji odrekli nadaljnjo dobavo surovin z motivacijo, da se ne bi poslužili imenovane uredbe.
S tega razloga je treba obrtniku zaščite tako na eni strani, da ga ne bodo izkoriščali dobavitelji, na drugi strani pa izdati uredbo s katero bodo obrtniški odjemalci prisiljeni točno vršiti svoje obveznosti napram obrtnikom, katerim v večini slučajev dolgujejo visoke zneske, čemur so vzrok neplačani davki obrtniških obratov in težak gospodarski položaj sploh. Taka zaščita bi rodila ugoden uspeh obojestransko tako za dobavitelje, kakor obrtnike same, ker bi mogli na ta način zopet redno izpolnjevati vse svoje dolž-nosti napram odjemalcem, dobaviteljem, državi Pa plačati pripadajoče davke.	I. M.
V	2. štev. „Obrtnika" se mora glasiti v članku: „Iz Žirov" namesto neupravičen, „upravičen" in s tem to tiskovno pomoto popravljamo.
Smešno
Kostanjevica, 7. li. 1933.
Dne 2. II. t. 1. smo imeli občni zbor zadruge čevljarjev. Po končanem dnevnem redu se je razpravljalo tudi o sistemu zbornic. Za razpravo smo imeli samo enega govornika, in sicer dr. K.
Predvsem je ta govornik seveda hvalil skupno trgovsko zbornico in nje skrb in delovanje za malega obrtnika. Dalje govornik postavlja za vzgled Nemčijo in Avstrijo, da imajo tudi tam skupne zbornice in kako da napredujejo. Za posnemanja vredno nam stavi pa 'še varšavsko skupno zbornico obrti in trgovine, ter pravi:	Tam je namreč industrijska zbornica
sama zase, je torej skupna samo obrt in trgovina. Gospodje pazljivo poslušajte, ker to kar vam sedaj povem se tiče posebno vaše obrti. Varšavska skupna zbornica obrti in trgovine je dosegla velikanski uspeh, ker odslej naprej ria Poljskem tovarne za čevlje ne smejo izdelovati '’eč čevljev kakor le do polovice dosedanje množine in tudi za naprej le toliko, kolikor jim bo določila skupna zbornica obrti in trgovine. S tem I® veliko pomagano malemu obrtniku. Dalje pra-?> govornik. Gospodje obrtniki glejte kakšna moč ■I® v skupnih zbornicah ker so se skupno uprli obrtniki in trgovci s k u p n e m u s o v r a ž n i k u 11 d u s t r i j c u.
Nato je govornik povedal še par starih naje • katere smo že lani slišali iz njegovih ust tr„ ar Jo Se in še govoril govoril za strnitev, da govci brez obrtnikov ne morejo eksistirati, leno Kaj lu (5°vornik mislil s tem, da nam tako 1 o povdarja: so se skupno uprli, skupnemu
Iz Laškega
Ustanovni občni zbor podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Laškem.
Na Svečnico dne 2. februarja t. 1. se je vršil Ustanovni občni zbor podružnice v Laškem, katerega se je udeležilo okrog 40 laških in sosednjih obrtnikov ter mnogo gostov iz Celja in Ljubljane. Ustanovni občni zbor se je pričel ob 2. uri popoldne v restavraciji Savinja ter je istega vodil g. predsednik Pičman iz Ljubljane. Uvodoma je gospod restavrater Trop kot domačin in kuče-gazda izrekel navzočim zborovalcem prisrčno dobrodošlico. Zatem je g. Peternel namesto navzočega tov. predsednika pripravljalnega odbora g Pergerja, ki je bil prehlajen, pozdravil predsednika centralnega društva iz Ljubljane g. Pič-mana, sreskega podnačelnika g. dr. Orožma in predsednika celjske podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov g. Holobarja ter vse navzoče obrtnike. Kratko je tovariš Peternel poročal o razvoju obrtništva v Laškem in okolici ter pojasnil čemu je prišlo do ustanovitve podružnice Društva jugoslovenskih obrtnikov v Laškem, posebno je naglasil razmere v Obrtnem društvu v Laškem, katerega vodstvo ni upoštevalo želja članstva in je prekd vsega in preko večine želja članstva zajadralo v nasprotno smer. Tov. Peternel je dejal: Današnji dan naj bo važen mejnik v zgodovini laškega obrtništva in med nami ni mesta za one, ki obračajo plašč po vetru.
Tov,, preds. Pičman je v imenu Centralnega društva pozdravil navzoče zborovalce in še posebno navzočega srez. podnačelnika dr. Orožma, poročevalca „Jutra" g. Jenka in uradnika sreskega načelstva g. Ivana Švaba. V naslednjem je izjavil: Potrebno je, da se obrtništvo kompaktno strne, biti mora enotno, združiti se mora, ker vse to vpliva na obrtniški razvoj. Baš zato si je nadelo Društvo jugoslovenskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani kot eno glavnih nalog v izvajanju svojega programa to, da organizira podružnice, ki naj bodo temelj vsemu delu in, ki naj bodo stvarne zveze med obrtništvom. Priznati moramo, da je bilo obrtništvo pri nas sicer organizirano, toda premalo. Zatrjevalo se je vedno in povsod, češ Slovenski obrtnik je zadostno organiziran in mu hi treba nikakih drugih zvez. Toda temu ni tako. Povedati vam moram, da so tudi v drugih delih naše države obrtniške organizacije in še celo boljše kakor pri nas. Obrtniki so v drugih banovinah mnogo bolj samostojni kakor smo mi. Treba nam je samo enotne organizacije pa tudi uspehi ne bodo izostali, kajti če pridejo predlogi v korist obrtništva iz vseh delov enaki potem je sigurno, da se jih tudi kot take upošteva. Mi smo iskreni Jugosloveni, ki gojimo bratsko ljubezen med vsemi tremi plemeni, med nami obrtniki ni razlik. Obsojamo rušilce naše obrtniške enotnosti in skupnosti. Obrtnik je dober nacijonalen element, on ve, da mora dati državi davke, vendar pa tudi mi lahko damo le tedaj, če mi dobimo. Zatorej tovariši sem zato, da naj se da obrtniku kar njemu pripada ali vsakemu svoje.
Tov. Arnuš, tajnik pripravljalnega odbora je kratko poročal o delovanju istega ter naglasil, da je nad tričetrtine laškega obrtništva že včlanjeno v novemu društvu ter želel istemu s pozdravom na navzoče mnogo uspeha.
Sledilo je čitanje pravil, ki so bila soglasno sprejeta. Nadalje je bilo prečitano več pozdravnih pisem, ki izrekajo k ustanovnem'’ občnemu zboru priznanje in častitajo na pridobitvi podružnice v Laškem.
Sledila ie volitev odbora in je bila soglasno '•'voljena sledeča predlagana lista:	predsednik
Perger Ivan. krojaški mojster: podpredsednik Hrastelj Peter, mizarski mnister: odborniki: Arnuš Jožef, mizarski mojster, Cilenšek Jožef, kleparski mojster. Peternel Franc, krojaški mojster. Srebot Anton, zidarski mojster, Jug Gašper, čevljarski moister. Bezgovšek Jožef, krojaški mojster, Topole Anton, kolarski mojster, Novšak Jožef, brivec:
namestniki: Posinek Friderik, krovec, Gradišnik August, sedlar, Šipek Jožef, ključavničarski mojster; nadzorstvo: Jelenc Mihael, mizarski mojster, Kratel Božidar, slikarski mojster.
G. Pičman je nato čestital odboru na podružnici, ki je bila s tem činom oficijelno ustanovljena in želel isti mnogo uspeha.
Delegate za Centralni občni zbor določi odbor iz svoje srede.
Članarina je bila določena enako kakor jo ima centrala in ostale podružnice, t. j. pristopnina za redne in podporne člane Din 3-—, članarina letno Din 12.—, ustanovnina Din 200.,—.
G. Holobar je nato pozdravil novo društvo v imenu celjske podružnice in mu želel mnogo uspeha.
G. Fric iz Celja je, kot zadnji imel na navzoče zborovalce vzpodbujajoč nagovor, ki so ga vsi s toplim odobravanjem sprejeli.
Vabilo
na veliko obrtniško zborovanje,
ki se vrši
v nedelio, 12. februarja 1933. ob 9. uri predpoldan v veliki dvorani Narodnega doma v Celju.
Dnevni red:
1.	Šušmarstvo in umazana konkurenca.
2.	Razmerje vajencev do pomočnikov in mojstrov.
3.	Mojstersko zavarovanje.
4.	Davčna vprašanja.	p
5.	Vprašanje in razprava o sistemu zbornic glasom paragrafa 393. obrtnega zakona.
6.	Gospodarska vprašanja naših organizacij.
7.	Obrtniški krediti.
8.	Slučajnosti.
Obrtniki! Stanovska dolžnost nas in Vas vseh je. da se tega zborovama sigurno udeležite. Odbor Društva jugoslovanskih obrtnikov z. d. b. v Celju.
Obrtniški ples v Celju
V sredo dne 1. februarja t. 1. je priredila agilna celjska podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov svojo prvo plesno prireditev v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Dvorana je bila okusno dekorirana v znamenju zvezde. Nešteto velikih zvezd v veliki dvorani je vsebovalo v svoji sredini znake raznih obrtniških strok in panog. Skratka, dekoracija je bila originalna in na višku ter moramo prireditvenem odseku na čelu z g. predsednikom Kolobarjem, le čestitati. Preskrbljeno je bilo tudi prav dobro za vse dobrote za želodec, začenši z vinom pa vse tja do najfinejšega peciva. Vse to so oskrbele dame v paviljonih, katerim tudi vsa čast in priznanje. Prireditev je bila rekordno obiskana, ter jo je poselilo mnogo odličnih celjskih osebnosti, kakor tudi tudi predsednik centralnega društva iz Ljubljane lov. Pičman z nekaterimi člani obrtniki. Ples je potekel vseskozi v najlepšem redu, razpoloženju in prisrčni domačnosti tja do ranega jutra.
Uverjeni smo, da je tako moralen, kakor materijalen uspeh za celjsko podružnico zadovoljiv. želimo jim vsestranskega napredka naprej in navzgor do zmage.
Čestitamo podružnici v Celju na uspeli prireditvi, kakor izrekamo vsem udeležencem in sodelujočim najtoplejšo zahvalo.
SPOŠTOVANI ČITATELJI!
Vljudno Vas prosimo, da nam poravnat* naročnino za Ust, saj 15 ali 30 dinarjev, ki jih pošljete za pol ali za vse letno naročnino Vam ne predstavlja toliko kapitala, za nas bo pa vsota, če jo dobimo istočasno od mnogih naročnikov, mnogo pomagala pri plačilu tiskarskih stroškov.
BERITE!
Koledar, izdan od d. j. o. z. d. b. v Ljubljani je razposlan po vsej banovini na nam znana obrtniška imena. Kdor ga mogoče ne bode prejel, naj ga pismeno naroči pri našem društvu v Ljubljani, Celju, Bledu, Lasičem in v Logatcu.
One obrtnike, katerim smo pa že poslali Koledarček, prosimo in smo trdno prepričani, da nas v našem stremljenju podpro in želimo, da nam/ koledarja, ki smo jim ga namenili, ter imeli s tem tudi stroške za odpremo, ne odklonijo, temveč nam nakažejo po priloženi položnici ali pa kako drugače 13.— Din, kateri znesek je direktno malenkostna protivrednost v sorazmerju z dragoceno vsebino koledarčka.
Ako pa koledarčka kljub temu ne marale in ne plačate. Vas lepo prosimo, da nam ga vrnete, ker bi drugače ne mogli drugega misliti, kakor, da ste ga obdržali.
Sprejmite iskren obrtniški pozdrav!
Društvo jugosl. obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani.
Preračunali so, da je v vzhodni Nemčiji za ca. 3 miljarde neplačanih obrtniških računov. Obrtništvo se je obrnilo na državno oblast, da ona odpomore temu zlu in pripomore obrtnikom do tega neplačanega denarja.
1848. so se osamosvojili kmetje od graščakov — 1933. se osamosvojimo obrtniki v neodvisnih obrtnih zbornicah.
Obrtništvo v blejski okolici
Podružnica d. j. o. z. d. b. na Bledu je na svoji prvi seji dolotila sledečo razporedbo od-borniških mest.
Predsednik Jan M., podpredsednik Fr. Jemc, tajnik g. Jan, blagajnik Stiplovšek A. Vpisnina in letna članarina znaša Din 15.—.
V	Kropi je zaupnik podružnice g. Kazimir Hafner, žebljar v Kropi, za Gorje g. Rekar Ivan, kolarski mojster v Gorjah, v Sp. Gorjah Mulej J., krojaški mojster, za Lesce Medved J., kovaški mojster v Zapužah in za Radovljico g. Jeglič Tomo.
Na dan 19. marca 1933. se vrši na Bledu obrtniški praznik in so prevzeli organizacijo istega gg. Jan, Jemec in Stiplovšek. Za delegata na centralni občni zbor je določen mod drugimi tudi g. Plemelj A., krojaški mojster, Mlino. Ves odbor in članstvo je pridno na delu, da se organizira društveno delovanje in včlani vse obrtnike iz okolice. Končno pa poročajo, da je 90% obrtništva na njih strani i n za ločeno „Obrtno zbornico.
Vabilo
na sestanek obrtnikov vseh strok,
kateri se vrši
dne 12. februarja ob 3. uri popoldne v občinski pisarni v Bofiinjski Bistrici.
1.	Razgovor o ustanovitvi društva jugoslovanskih obrtnikov podružnica Bohinj.
2.	Volitev pripravljalnega odbora..
3.	Vsa obrtno-gospodarska vprašanja n. pr.
obrtna šola v Bohinju, šušmarstvo, obrtni
krediti itd.
Poroča zastopnik Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino iz Ljubljane ter tovariš Jan iz Bleda. Ker je ustanovitev takega društva za nas velike važnosti, je polnoštevilna udeležba v našem interesu nujno potrebna.
Sklicatelj: Franc Konlč, 1. r.
Žirovski dumping
Tu obstoja čevljarska zadruga r. z. z o. z., katera podpira in goji šušmarstvo na sledeči način: Ona prodaja čevljarske potrebščine takim ljudem, ki nimajo obrtnega dovoljenja. Taki kupci izdelujejo obuvala vsakemu in konkurirajo tako upravičenim obrtnikom.
Tudi mojstri, ki so Čez dan zaposleni v zadružni delavnici, delajo v svojem prostem času za privatne stranke in ne plačajo za to nikakega davka. Mi upravičeni obrtniki smo pa brez dela in zaslužka, ker nam tako šušmarstvo uničuje našo eksistenco. Kaj dela naša strokovna čevljarska zadruga, da ne vidi takega počelja? Ali prešteva, koliko je ostalo od 10.000.— Din podpore? G. Cankarja pa pozivamo, da naj tukaj pokaže svojo stvarnost in sposobnost ne pa v Obrtnem Vestniku,
V	Zireh se ustanavlja podružnica društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino. Tozadevna pravila so potrjena od bana in srez-kega načelstva. Članov je vpisanih do sedaj že 35. Predsednik pripravljalnega odbora je g. Reven, čevljarski mojster v Žireh,. kot tajnik pripravljalnega odbora pa je g. Šinkovec. Namen društva je izvojevanje onih pravic, ki nam pri-tičejo po zakonu in kot davkoplačevalcem, zato pristopajte v naše vrste, da tvorimo močno in in vidno frotno proti našim izkoriščevalcem.
Ustanovni občni zbor se vrši v mesecu marcu 1933. in bodemo natančni program sporočili v naslednji številki „Obrtnika11. C. A.
Iz Logatca
Ustanovni občni zbor podružnice društva jugoslovanskih obrtnikov v Logatcu.
V	nedeljo, dne 6. II. t. 1. ob 2. popoldne se
je vršil v prostorih lov. Vilarja v Dol. Logatcu ustanovni občni zbor podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino, podružnica Logatec in okolica ob udeležbi »5 članov.	,	,r.
Predsednik pripravljalnega odbora tov. Vilar je uvodoma pozdravil navzočega predsednika centrale g. Pičmana, zastopnika poverjeništva „Obrtnik11 g. Ivana Mihelčiča ter g. Šinkovca iz žiro v, kot zastopnika pripravljalnega odbora za ustanovitev podružnice v Žireh. Zatem je pojasnil čemu ustanavljamo podružnico v Logatcu, katera naj bo trdna zveza med vsemi podružnicami v Dravski banovini in centralo v Ljubljani in preko nje z vsemi obrtniki v državi, ker le v skupnosti je moč. Rabimo enotnih obrtniških organizacij v vsej državi, da bomo mogli doseči tudi enotne uspehe. Predsednik centrale tov. Pičman je pozdravil ustanovni občni zbor, ter kakor predgovornik povdaril dejstvo, da je le v enotnosti in slogi obrtništva moč. Naš vse-banovinski obrtniški zbor v Ljubljani nam je vlil nove moči in dal pobude za novo in nadaljnje delo. Ko smo videli kako dobro je izpadel ta veliki zbor in koliko obrtništva je tu priseglo na program našega društva, smo videli, da je naša pot prava po kateri gremo naprej in
ustanavljamo podružnice, katerih četrta je v Logatcu in ji slede v kratkem še druge, ker je mnogo pripravljalnih odborov na delu, mnogo se jih bo pa še ustanovilo. Naš program ni poli-tično-strankarski in ne poznamo nikakih strank. Mi smo obrtniki in ne priznamo, kakor tudi ne poznamo nikakih razlik med obrtniki, pa. naj si je obrtnik enega ali drugega naših treh plemen, s te ali one banovine. Vsi obrtniki imamo enotne interese in obrtniška politika je za vse enotna. Mi zahtevamo samo to, kar je našega, kar nam po zakonu pripada in nečemo nikomur ničesar vzeti. (Burno odobravanje.)
Tov. Vilar je podal poročilo pripravljalnega odbora. Vov. tajnik Lenarčič pa je prečital pozdravne dopise iz Trbovelj in Žirov. Sledilo je čitanje pravil, ki so bile soglasno odobrene. Pri nato sledečih volitvah je bila odobrena sledeča predlagana lista: Predsednik Vilar Karol, slaščičarski mojster, Dol. Logatec, podpredsednik Plečnik Franc, tesarski mojster, Dol. Logatec, odborniki: Poženel Anton, mizarski mojster, Dol. Log., Kralj Avgust,, dimnikarski mojster, Dol. Log.., Zupančič Jože, čevljarski mojster, Dol. Log., Marušič Miroslav, mehanik, čevica, Lenarčič Ciril, sedlar in tapetnik, čevica, Rozman Andrej, mizarski moster, Ilotederščica, Dobro-volc Anton, krojaški mojster, Rovte, Javornik Josip, mesar, Dol. Log., Molk Alojz, mizarski mojster Gor. Log.; namestniki: Brus Josip, kovaški mojster, Gor. Log., Hodnik Viktor, ključ, mojster, Dol. Log., Zupančič Mat., pekovski mojster Dol. Log.; nadzorstvo: Tavčar, mesar, Gor. Log., Lukančič Jakob, čevljar, čevica.
Z izvolitvijo vodstva društva je predal tov. Pičman s čestitkami k pridobitvi društva nadaljnje vodstvo zbora novemu predsedniku lov. Vilarju, katerega je, kakor podpredsednika Plečnika, prav prisrčno pozdravil, izročajoč jima društvo in čestitajoč članstvu k tej pridobitvi.
Tov. Vilar se je zahvalil članstvu, za zaupanje in prosil, da mu pomore v njegovem delu. Tov. Plečnik pa je imel vzpodbujajoč govor in se je istotako zahvalil na zaupanju.
Delegate za občni zbor centrale določi odbor iz svoje srede. Članarina, vpisnina in usta-novnina je določena tako, kot jo ima centrala in ostale podružnic«.
Tov. Šinkovec iz Žirov je pozdravil zborovalce v imenu pripravljalnega odbora v Žireh, čestital članstvu na podružnici ter sporočil željo, da naj bi se odzvalo vabilu na ustanovni občni zbor podružnice v Žireh, ki se vrši v kratkem, ker so pravila podružnice za Žiri in okolico že potrjena.
V imenu poverjeništva za izdajo lista „Obrtnik11 je pozdravil zborovalce tajnik, tov. Mihelčič, ki je apeliral na navzoče, da naročajo, či-tajo in razširjajo „Obrtnika11.
Sledilo je med raznoterostmi še več vzpodbujajočih govorov tov. Plečnika in Marušiča ter Pičmana, ki je dostavil še k besedam tajnika „Obrtnika11, da naj obrtništvo redno naroča in plačuje „Obrtnika11, ker s tem sami sebi pomagamo in nam bo mogoče narediti iz lista tako tednik pozneje pa tudi to, da bo izhajal dvakrat na teden, kar so navzoči z odobravanjem vzeli na znanj«.
Na zaključku zbora, potem ko se je sprejela resolucija in protest proti poslovanju zbornice, je tov. predseanik sporočil članstvu, da bo sedež društva v Dol. Logatcu št. 45, kjer se bodo vršili tudi redni tedenski sestanki, se zahvalil navzočim za prisotnost in zaključil dobro uspeli ustanovni občni zbor.
Kaline
Opisati vam hočem zanimiv slučaj kako lovijo nasprotniki podpise za skupno zbornico. Da boste stvar razumeli vam moram predvsem omenili tukajšnje razmere.	.
V srezu Gornjigrad imamo med drugimi „Obrtno zadrugo oblačilnih strok na Ljubnem11 in „Rokodelsko zadrugo v Mozirju11. K prvi spadamo vsi obrtniki oblačilne stroke iz vsega sreza in šteje ca. 150 članov. Rokodelska zadruga v Mozirju pa je kolektivna in ne šteje niti 20 članov. Zato smo mi že pred letom dni, večina obrtnikov oblačilne stroke iz občin Mozirje, Rečica in Kokarje, zaprosili bansko upravo v Ljubljani, da nas pridcli h kolektivni zadrugi v Mozirje, ker je za nas to bolj priročno in bližje, medtem ko je Ljubno oddaljeno od Rečice, odnosno od Kokarjev 2 uri iz Mozirja pa celo 3 ure
Včeraj je prišel k meni nek g. obrtnik iz Mozirja in mi da v roke neko polo papirja ter me jjrosi, da naj podpišem, sem še zato, d a bomo prideljeni h „Rokodelski zadrugi v M o z i r j u“. Ko pa pogledam papir, vidim, da je na njem napisano čisto nekaj drugega, namreč, da se pobirajo podpisi obrtnikov, ki so za sistem skupnih zbornic. Uvidel sem, da se me je hotelo vloviti na goljufiv način, zato sem odločno odklonil podpis, že zato, ker isti na tako nesramen način pobira in izkorišča zaupanje obrtnikov. Potem sem pa povedal na primeren način temu gospodu, na je lo vse nekaj druzega, če bi radi mi bili člani „Rok. zadr. v Mozirju11 ali pa skupne trgovske ali pa ločene obrtniške zbornice.
Naj omenim tudi, da je bil na dotični poli papirja podpis nekega mojega soseda, obrtnika, za katerega vem sigurno, da ni sam podpisal, ker ga ni bilo doma. Kolikor mi je znano, je tudi neverjetno, da bi on kdaj to podpisal. Podpisala je pa njegova žena in za skupneže tudi to velja. Toliko v vednost.	Lenart Furlan
Rečica ob Savinji.
Zbornično naročilo združbam
Zaznali smo, da je zbornica za TOl v Ljubljani že naročila nekaterim združbam za sklicanje rednih skupščin (občnih zborov) in sicer z tako kratkim rokom, kakor je po zakonu in praktično neizvedljivo, ker zbornica zahteva, da se ima skupščina vršiti tekom 15 dni po prejemu obvestila. Vendar bi morala zbornica upoštevati, da mora imeti načelstvo tudi najmanj 15 dni časa, za pripravo skupščine, ureditev računov itd. ter za sklicanje tozadevne odborove seje in za določitev dnevnega reda in vsega potrebnega. Priporočamo tozadevno zbornici v uvaževanje, ker so šele nato v stanju načelstva sklicati skupščine z rokom 15 dni, kot obrtni zakon predvideva. Na dnevni red naj se stavi tudi točka „Glasovanje o sistemu zbornic po S 393. Obrtnega zakona".
Kdo bo gospodaril z našim denarjem?
Pod tem naslovom prinaša „Obrtni vestnik" v štev. 3. t. L članek, ki na dolgo in široko podtika tn zavija, češ da hoče „Zanatlija" in tovariši iz Beograda centralizacijo obrtniškega mojstrskega zavarovanja v Beogradu. Ne bomo se tozadevno spuščali v nadaljno debato, a poudarjamo samo to, kar smo že neštetokrat objavili v našem listu, da zahtevamo popolnoma avtonomno in samostojno obrtniško mojstrsko zavarovanje v dravski banovini brez centrale v Zagrebu in Beogradu, ter se tudi nikdo ne poteguje drugje za tozadevno centralo. Pripominjamo, da stojimo na stališču, da se mojstrsko zavarovanje vodi tudi lahko popolnoma lokalno in samostojno, ker so plačniki samo mojstri ter državna uprava in drugi sloji na mojstrsko zavarovanje ne morejo in ne bodo imeli tolikšnega vpliva, kakor pa v ostalih splošnih obrtniških vprašanjih, ki se tičejo vsakega obrtnika v državi enako, kakor je že v članku omenjeno, ki je prišel od g. Pičmana v današnjem listu. „Obrtnemu vestniku" bi priporočali, da naj izposluje pri gospodih, ki so za to plačani, da raje priobčijo osnutek mojstrskega zavarovanja tako podrobno, da se bo obrtništvo v dravski banovini seznanilo z njim. Samoobsebi razumljivo je, da podpiramo, kakor smo že večkrat v našem listu omenili, pe samo popolnoma samostojno zavarovanje v dravski banovini, temveč celo zavarovanje po okrožnih odborih, ali primerno in po geogralično zaokroženih centrih dravske banovine, ako se izkaže za koristno, tako da bo res imel podeželski obrtnik svoje samostojne zavarovalnice in ne samo ekspoziture ljubljanskih gospodov. Prosimo „Obrtni vestnik" naj blagovoli samo z osnutki na plan in čim bolj bodo prikrojeni lokalnim potrebam, tem bolj jih bomo podpirali. Skoda je pa vsake debate in zbegavanja obrtništva o kakem centralizmu mojstrskega zavarovanja v Beogradu.
Brez krinke.
Zagreb. Poročajo nam iz Zagreba, da so se poslavljali iz skupne zbornice v Zagrebu le oni sivolasi obrtniški borci, kot pravi „Obrtni Vestnik11, ki ne bodo imeli več mesta ne v eni ne v drugi zbornici. Teh obrtništvo ne mara v Zagrebu in takih je dovolj tudi v Ljubljani, ki se bodo tudi kmalu poslavljali, kar jim bo seveda tudi žal kot osebam, ker so že itak generali brez armade. — Sivolasi in zaslužni obrtniški svetniki so pa v Ljubljanski skupni zbornici itak že izmenjani ali so pa sami odstopili, ker so imeli v sebi preveč obrtniškega ponosa.
Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje vsem udeležencem prireditve v Kazini, obrtništvu in prijateljem, vsem sodelujočim, posebno pa našim damam in brhkim dekletom ter obrtniškim pevcem.
Odbor.
Mesarji u Švici tvorijo za prodajo kož prodajno zadrugo. S tem imajo tako urejeno, da se prodajajo kože na licitaciji najvišjemu ponudniku. Prodajna zadruga je pretečeno leto prodala za 12,430.000 Din kož in je poleg normalnih izplačil izplačala še 1,400.000 Din dobička naknadno ob koncu leta.
Feki v Banatu zahtevajo sedaj, ko so dobili samostojno „Obrtno zbornico' prepoved proda-jan ja kruha po trgovinah. V svoji zahtevi bodo kljub t mu uspeli, čeravno se protivi trgovsko industrijska zbornieb.
Tiskali I Hlasnlka nas!., Univerzitetna tiskarna In lltoitrallla, d. d. v Ljubljani. Odcovoren L. MlkuS.
Obrtniki smo stvaritelji vseh, ljudem in svetu potrebnih izdelkov, zato bodimo ponosni na svoje vzvišene obrtniške pokliee.