i
i
“Prosen-sestzvezdje” — 2010/6/14 — 9:57 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 16 (1988/1989)
Številka 3
Strani 138–139
Marijan Prosen:
OPAZUJ ŠESTZVEZDJE
Ključne besede: astronomija, ozvezdje.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/16/930-Prosen.pdf
c© 1988 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OPAZUJ 5ESTZVEZDJE
V jasnih zimsk ih večerih in nočeh lahko občuduješ lepoto zvezdnega neba . Če
t e lepote še nisi opazoval, to stori č im p rej. Predno pa greš na sveži zrak, se
toplo obleci, sicer te bo mraz kmalu prisilil, da boš z opazovanjem prenehal.
Poglejm o pr vo sliko . Prikazuje značilna zimska ozvezdja, kot jih vidiš sredi
decembra oko li polnoči, januarja in februarja pa v večernih urah. V sliko smo
vrisali nek aj vesoljskih obj ektov, ki so zanimivi za opazovanje z daljnogledom .
Od teh se nek oliko pobliže seznanimo z zvezdo Kestor, drugo najsvetlejšo zve-
zdo v ozv ezdju Dvojčkov. Dobro si vtisni v spom in sliko zimskih ozvezdij, po-
sebno pa oz vezdja Dvojčkov, da boš to zvezdo zn al hitro in brez težav izslediti
na ne bu .
S prostim očesom vid iš zvezdo Kastor kot enojna. Če pa jo pogledaš z
lO-centimetrskim daljnogledom, jo vid iš dvojno. Dvojna zvezda je tak sestav
dveh zvezd, v katerem krožita zvezdi za radi medsebojne privlačnosti druga
oko li dru ge, kot na primer pleš eta plesalec in plesalka. Takih zvezd je v vesolju
mn ogo. Skoraj vsaka druga ali tretja zvezda je dvojna . Zvezdi, ki sestavljata
Kast or r se gib ljet a druga okoli druge v razdalji okoli sto astronomskih enot, to
Sl ika 1. Značilna ozvezdja, ki jih
opazuješ sredi zim e v večernih urah. Z
daljnogledom lahko opazuješ naslednje
vesoljske objekte : M 35, M 36, M 37 ,
M 38 , M 41 - razsute ali odprte zvezdne
kopice; M 42 - Orionova meglica , v odli-
čnih opazovalnih razmerah vidna celo s
prostim očesom; a Dvojčkov (Kastorl -
t rizvezdje (sicer šestzvezdje}, kotni razmik
med notranjima dvema spekt raino dvojn i-
ma zvezdama 2", oddal jenost 45 svet lo -
b nih let . Glej še knjižico Preseko va z ve-
zdna karta, Presekova knji žnica 8, 1981.
(desno)
Sli ka 2. Zgradba zvezde Kastor - shema.
Sestavljajo jo t ri spekt raino dvojn e zvezde.
Notranj a para zvezd op azujemo s prosti-
mi očm i kot eno zvezd o, z 8 do 1Q-cent i-
met rskim daljnogledom pa kot dvo j no
zvezdo; a.e. pomeni ok rajšavo za astro-
nomsko enoto, k i meri 150 .10 6 km.
138
-
je sto razdalj med Zemljo in Soncem , druga drugo pa obkrožita približno v
500 letih . Natančne raziskave so pokazale, da je vsaka izmed teh zvezd spet
dvojna; zvezdi v tem paru krožita druga okoli d ruge v razdalji komaj nekaj sto-
tink astronomske enote in se obkrožita le v nekaj dneh. Gre torej za tesne
dvojne zvezde, ki pa jih ti s svojim daljnogledom ne moreš odkriti. Da pa so
take zvezde res v vesolju, astronomi odkrijejo s posebnimi daljnogiedi. Z njimi
fotografirajo spektre zvezd in jih natančno pregledajo. Dve zvezdi, ki sta zelo
blizu skupaj, od Zemlje pa sta zelo oddaljeni, dajeta namreč dva spektra. Ta
fotografirajo in tako odkrijejo sestave dveh zvezd, ki jih prav zato imenujemo
spektra/no dvojne zvezde.
Posebno zanimivo za zvezdo Kastor je še, da ni sestavljena samo iz dveh
spektroskopskih zvezd, torej ni le štirizvezdje, pač pa kar šestzvezdje (slika 2).
Vključuje namreč še tretjo spektraino dvojno zvezdo, ki kroži okrog težišča
prvih dveh spektroskopskih zvezd v razdalji okoli tisoč astronomskih enot.
Marijan Prosen 139