IZTOK STARC, direktor ZZZS - OE Krško: Javna zdravstvena mreža v Posavju ni ogrozeno Naš pogovor, str. 3 UPRAVNA ENOTA KRŠKO Stranke zadovoljne, kaj pa minister Virant? Iz naših krajev, str. A ŽIVETI V POSAVJU Posavje - glasbena 1 pokrajina str. 11-14 Najvcč brezplačnlh MALIH OGLASOV stran 22 Najvcčji vodnib po prireditvah KAM V POSAVIU stran 23 bzorniK ¦ Časopis za pokrajino Posavje, leto XI St. 23, četrtek, 15.11.07,24.000 izvodov Poštnina plačana pri post) 1102 Ljubljana IZVSEBINE 2 Polemično o rudniku in Romih 4 70 let jame 5 Geološke posebnosti Bohorja 7 Kolokvij o prvih krških borcih 15 Iz občine Brežice 16 Iz občine Sevnica 18 Iz občine Krško 19 Šport 20 Mladi 21 Prostičas 24 Fotoreportaža z martinovanja na Bizeljskem f. N I: R C, I J A ^ pnhüdnost energije ligrodn/a HI na tpodnjl Sovl HOLDING SIOVtNSKt EllKTftARNE D.O.O. lu Skupnl podvtg) Kopfjk« ullc« 92. 1000 L)uM)»n« Mod energije BSeCOM* •O|C INOUTIC / GERMAN PROFILES INQENEERING CREATIVITY wwwoknainvratacom Praznik občine Sevnica Jane: »V naših ljudeh je še veliko pripravljenosti...« SEVNICA - Praznovanje praznika občine Sevnica je doseglo vrhunec v petek zvečer z osrednjo slovesnostjo in podelitvijo občinskih priznanj posamezni- kom in organizacijam v kulturni dvorani. Župan Kristijan Jane je na kratko ocenil dosežke v minulem letu in napovedal nadaljevanje velikih investicij ter izboljšanje standarda v občini na vseh področjih. »Praznik občine je praznik vseh nas, ki tu živimo,« je zbrane nagovoril župan Kri- stijan Jane in nadaljeval, da v teh dneh ne beležijo samo rezultatov dela obči- ne kot ustanove, temveč ce- lotne skupnosti - krajevnih skupnosti, društev, podjetij, šol, vrtcev ter drugih orga- nizacij in posameznikov. »V naših ljudeh širom občine je še vedno veliko pripravlje- nosti za ustvarjanje skupne- ga dobra in občina jim bo tudi naprej pomagala ure- sničevati njihove potrebe.« Med novimi pridobitvami, ki spreminjajo podobo kra- jev in omogočajo krajanom prijaznejše življenje, je žu- pan navedel posodobitve dr- žavnih, lokalnih in krajevnih cest, izgradnjo vodovodov, pričetek izgradnje čistilnih naprav, nove prostore knji- žnice, prizidek zdravstvene- ga doma, fasado na gradu, dozidavo sole na Loki, iz- gradnjo brvi na Šmarčni, po- slovno-stanovanjski objekt v Krmelju in mnoge druge pri- dobitve. Jane je poudaril, da ob vseh investicijah uspevajo zadr- žati soliden standard jav- nim službam in zavodom, ni pa pozabil opozoriti na pra- vilnost odločitve o podpori izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi, kar tudi omo- goča pridobiti sredstva za infrastrukturne ureditve v občini. In tudi za prihodnja leta obstajajo dobre mo- žnosti za uresničitev ambi- cioznih sevniških ciljev, saj bodo za svoje velike pro- jekte lahko pridobili znatna evropska sredstva, za kar pa bo treba skozi daljše obdo- bje zagotoviti občinsko sou- deležbo. V zvezi z aktualnim vpraša- njem regionalizacije pa je Jane dejal: »Posavci smo za- enkrat uspeli pri prizade- vanjih za samostojno po- krajino. Upam, da bomo odgovorni tudi z dejanji v Driavnem zboru RS pokaza- li, da mislimo resno s poli- centričnim razvojem naše driave. Tudi v posavskem prostoru se bomo zavzemali za enakopraven položaj vseh občin, povezanih v posavsko pokrajino.« Ob koncu je župan česti- tal nagrajencem, ki jim je v drugem delu slovesnosti sku- paj z letošnjo gostjo Natali- jo Verboten podelil srebrne in zlate plakete ter grb ob- čine Sevnica. Srebrno plake- to Občine Sevnica so preje- li Ljudski pevci iz Bostanja, Stanislav Erman iz Šentjan- ža, Renata Osrajnik iz Kr- melja in Alfonz Žibert iz Bo- stanja. Zlato plaketo Občine Sevnica sta prejela podje- tje Horizont inženiring in Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, grb Občine Sevnica pa PGD Šen- tjanž. Pred tern pa so si zbrani lah- ko ogledali že tradicionalni pregled najpomembnejših dogodkov v občini od lan- skega praznika, ki sta ga pri- pravila Vili Zupančič in to- krat prvič Tomaž Pavkovič, sin letos preminulega Fran- cija Pavkoviča, ki je dolga leta skrbel za filmsko zapiso- vanje dogodkov v občini. V kultumem programu so na- stopili učenci Osnovne sole Milana Majcna Šentjanž in Ljudski pevci iz Boštanja. Z minuto molka so se spomnili tudi pred kratkim preminu- lega nekdanjega predsedni- ka skupščine občine Sevnica Marjana Gabriča. S. Mavsar Letošnji občinski nagrajenci z županom Kristijanom Jancem in Natalijo Verboten ~Trfp'fll „Ničesar ne delamo pod mizo!" KRŠKO - Krški župan Franc Bogovič se je odzval na očitke brežiških politikov, da se „pod mizo" pogaja z državo o umestitvi odlagalisca NSRAO na območje Krško. Konkre- tne dogovore občine z vlado RS je predstavil javnosti. Več na strani 2 Odškodnino zahtevajo ne glede na lokacijo BREŽICE - Brežiški občinski svetniki menijo, da bi mo- rala imeti tudi brežiška občina finančne koristi od je- drskih objektov, ki že stojijo ali bodo stali v bližini ob- činske meje. Zahtevajo spremembo državne uredbe o renti zaradi NEK. Več na strani 3 Danes 16. seja krškega občinskega sveta KRŠKO - Za danes, 15. novembra, je župan občine Krško Franc Bogovič sklical 16. redno sejo, ki bo obsegala enajst točk dnevnega reda. Na njej se bodo svetniki seznanili s po- ročilom o organiziranju in izvajanju visokošolskega izobra- ževanja v Krškem, dobili v potrditev šest predlogov investi- cijskih projektov, ki se nanašajo na izgradnjo telovadnice pri krški osnovni soli, izgradnjo vrtca pri OS Raka, ki je prav tako načrtovana za preureditev, na celotno prenovo gradu Rajhenburg ter na izgradnjo nove knjižnice ter bazena v Kr- škem. Svetniki bodo med drugim obravnavali tudi osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu Občine Krško za leto 2007 in osnutek odloka o ustanovitvi Skupnega prekr- škovnega organa občinskih uprav Brežice, Krško in Sevnica, s tern v zvezi pa tudi predlog sklepa o izdaji soglasja k dogo- voru o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih, ki izhajajo iz načrtovane ustanovitve Sku- pnega prekrškovnega organa. B.M. Otvoritev bizeljske sole bo 5. decembra BIZELJSKO Konec julija letošnjega leta smo se v naslovu članka v našem časopisu spraševali, ali „bo sola končana v roku?" Kmalu se je izkazalo, da je odgovor zaradi zamude izvajalcev del negativen in bizeljski šolarji so morali z za- četkom novega šolskega leta znanje ponovno nabirati na za- časnih lokacijah: učenci zadnje triade v dobovski soli, osta- li z vrtičkarji vred pa na različnih lokacijah na Bizeljskem. Zdaj je tehnični prevzem šolske zgradbe končno na vidiku in po besedah ravnateljice Metke Kržan bo svečana otvoritev nove sole 5. decembra. P.P.,foto:S. Vahtahč D AKTUALNO Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 S Krškim bi se še pogovarjali... KOSTANJEVICA NA KRKI - V četrtek, 8. novembra, so se na 13. redni seji sestali člani občinskega sveta občine Kostanjevica na Krki. Največja pozomost je veljala sprejetju Sporazuma o razde- litvi premoženja in ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med občinama Krško in Kostanjevica na Krki. Zupan Mojmir Pusto- slemšek in vodja oddelka za splošne in pravne zadeve občine Kr- ško Franc Pavlin sta seznanila svetnike, da je OS Krško že sprejel usklajeni del Sporazuma, hkrati pa pooblastil župana Bogoviča, da se lahko pogaja glede zahtevanih sredstev za infrastruktuma dela, ki niso bila reatizirana v letu 2006. Bogovič je to tudi storil in dan pred sejo ponudil sredstva, ki so znašala 30 milijonov SIT, medtem ko za kakršnakoli pogajanja glede rente iz nuklearke ni imel pooblastil. V Krškem namreč menijo, da sedanja pravna ure- ditev tega niti ne dopušča. Kljub temu in opozorilom Pavlina, da je rok za sprejem sporazuma že potekel, zato bo verjetno mora- lo o delitvi odločati Upravno sodišče, je večina svetnikov menila, da velja nadaljevati s pogajanji. Prav omenjenih 30 milijonov SIT naj bi namreč dokazoval, da je iz Krškega mogoče ob ločitvi pri- čakovati še kakšno »popotnico«. S.M. Kdo bo državni svetnik? POSAVJE - 21. in 22. novembra bodo potekale volitve državnih svetnikov. Te volitve so posredne, saj 22 državnih svetnikov, pred- stavnikov lokalnih skupnosti, na volilnih zborih volijo elektorji, ki so jih izbrali občinski sveti, 18 svetnikov, predstavnikov funk- cionalnih interesov, pa na zborih volilnih teles, v katere so elek- torje predlagale interesne organizacije. Eno do volilnih enot za predstavnika lokalnih skupnosti predstavlja tudi področje Posav- ja. Šest elektorjev iz občine Krško, po pet elektorjev iz občin Bre- žice in Sevnica ter elektorica iz občine Kostanjevica na Krki bo izbiralo med Jožetom Slivškom, ki ga predlaga občina Krško, Jo- žetom Baškovičem, ki ga predlaga občina Brežice, in Melito Sku- šek, ki jo predlaga občina Kostanjevica na Krki. Občina Sevnica ni imenovala svojega kandidata, saj se sklicuje na pred leti skle- njen neformalni dogovor med posavskimi župani, po katerem naj bi funkcija državnega svetnika „krožila" po Posavju - za Brežica- mi (Bojan Petan) in Sevnico (Štefan Teraž) naj bi bilo zdaj na vr- sti Krško. Za 40 svetniških mest s petletnim mandatom se sicer v celi Sloveniji poteguje 150 kandidatov. P.P. Tudi v Posavju zmagal Turk POSAVJE - Za nami so četrte predsedniške volitve v samostojni Sloveniji, na katerih je tretji predsednik postal dr. Danilo Turk, ki je zmagal tudi v vseh treh posavskih volilnih okrajih. Najveqi odstotek glasov je dobil v Brežicah, najmanjšega pa v Sevnici. V brežiškem volilnem okraju je za Tiirka glasovalo 68,5 % volivk in votivcev, za njegovega prutikandkJata Lojzeta Petetieta pa 31,5 %. V votilnem okraju Kiiko je Turk prejel 66,7 % glasov, Peterle pa 33,3 X. Manjso podporo Turku je voUno teto namenio v sev- nefcem votfnem ofcraju, kjer je prejei 60,4 % gasov, Peterle pa 39,6 %. VbUra udeležba je bia najvšja v ravno Sevnici (57,37 %), v Kr&em je bia 53,71 -odstotna, najnižja pa v Breacah (50,68 %). Rradtati so seweda se vedno nepopobri in neuradni. Tudi na refemdumu o lastninjenju zavarovalnice Triglav so bili re- zultati glasovanja v Posavju podobni tistim na nacionalni ravni. Tako je preko 70 % volivk in volivcev glasovalu proti predlagane- mu zakonu. P.P. Danilo Turk in Lojze Peterle na predvolinih plakatih Citroen C3 4MMMIM »Citroen C J| rwww .'ivtrjhru; krsko si ZAGOTOVm $1 MOVEMBttKl PIEM NIZK1H CEM9 /jy/tdh&doo Bohoričeva 10, 8270 Kriko TEL.: O7/49-O2-117 fnwvita« i mo ,;.:v.^ SStmmA. OMnOt Qtiufci X—n ft—o pis «•« "i ooo pn-vra * « i soo „Ničesar ne delamo pod mizo!" KRŠKO - S temi besedami se je župan občine Krško na ponedeljkovi novinarski konferenci odzval na očitke nekaterih brežiških politikov glede pogajanj občine Krško z državo o umeščanju odlagališča radi- oaktivnih odpadkov. „Nekatere izjave brežiških politikov so destruktivne in ne vodijo k rešitvam," je še dodal. Pred novinarje sta stopili še podžupanja Ana Somrak in Melita Čopar, po novem polnomočna di- rektorica občinske uprave, ki je to funkcijo od junija opravljala kot vršilka dolžnosti. Franc Bogovič je prepričan, da umeščanje odlagališča NSRAO v občini Krško poteka v duhu aarhuške konvenci- je, ki zahteva vključevanje prebivalstva, in predstavil dogovore z vlado o konkre- tnih projektih, ki jih bodo pristojna ministrstva sofi- nancirala na osnovi podpi- sanih protokolov - v prime- ru seveda, če bo odlagališče v krški občini. Štirje protokoli - 25 milijonov evrov? Ministrstvo za promet naj bi tako sofinanciralo gradnjo krške obvoznice, po kateri bo promet predvidoma ste- kel leta 2010, ter nove ce- stne povezave med Krškim in Brežicami, ki naj bi luč sveta ugledala do leta 2013, ko naj bi se pričela gradnja odlaga- lišča. Ministrstvo za okolje in prostor se bo v protokolu za- vezalo k sofinanciranju kana- lizacijskegaomrežja, katere- ga gradnja primarnih vodov že poteka. V naslednjih še- stih letih naj bi MOP prispe- val po 1,2 milijona evrov le- tno za kanalizacijo v vaseh Drnovo, Brege, Vihre, Mrtvi- ce, Žadovinek, Velika vas, Gorenja vas, Veniše, Dolenja vas, Pesje, Stari Grad in Spo- dnji Stari Grad ter v mestu Krško. S podpisom protoko- la z ministrstvom za gospo- darstvo bo zagotovtjeno sofi- nanciranje razvoja poslovnih con Drnovo - Velika vas, Dr- novo - vzhod, Vrbina s tehno- loškim centrom ter poslovne cone ob letališču Cerklje ob Krki. Ministrstvo za kulturo bo sofinaciralo obnovo gradu Šrajbarski turn v Leskovcu, kamor naj bi se preselil se- dež Agencije za radioaktivne odpadke, objekt pa bi bil na- menjen tudi za turistične na- mene. „Vse našteto bomo v tern okolju naredili, od podpi- sov protokolov pa je odvi- sna dinamika izgradnje pro- jektov," pravi Bogovič, ki je o znesku, iztrženem v poga- janjih z državo, dejal le, da „naj v zraku obvisi številka, o kateri je bilo govora na ob- činskem svetu v Brežicah", torej 25 milijonov evrov. 21. novembra bo potekalo še za- dnje medresorsko usklaje- vanje, kdaj bodo protoko- li podpisani, pa še ni znano. Če ne prej, se bo to zgodilo ob ponovnem obisku vlade v Posavju. Zaplet glede romskega svetnika Podžupanja Ana Somrak je predstavila posledice odlo- čitve občinskega sveta Kr- ško, da ne sprejme odstopa romskega svetnika Zdravka Kovačiča, ki naj bi odsto- pil zaradi pritiskov znotraj romske skupnosti. Somra- kova meni, da bi občinski svet moral sprejeti ugoto- vitveni sklep o Kovačiče- vem odstopu, saj je njegov odstop osebne narave. Zdaj občina Krško kljub temu, da jo zakonodaja obve- zuje, da ima v občinskem svetu predstavnika Romov, ne more razpisati nado- mestnih volitev. Župan bo začasno zadržal sklep ob- činskega sveta, ukrepe pa pripravil na osnovi mnenja občinske pravne službe. Melita Čopar, Ana Somrak, Franc Bogovič in občinska „piarovka " Petra Rep Bunetič na novinarski konferenci Uspešni na razpisih Poleg tega je bila Občina Kr- ško uspešna na državnih in evropskih razpisih, na kate- rih je pridobila sredstva za sofinanciranje izgradnje vrt- ca pri OŠ Raka, bazena v Kr- škem in telovadnice pri OŠ Jurija Dalmatina Krško, do- zidave OŠ Leskovec ter ure- ditve komunalne infrastruk- ture v Podbočju, Kerinovem grmu, na Drnovem, Bregah, Mrtvicah in v Spodnjem Sta- rem Gradu. Skupna vrednost državnih in evropskih sred- stev za vse naštete projekte znaša 6,6 milijonov evrov, ki jih bo občina dobila do leta 2011. Občina je na državni razpis že prijavila tudi obno- vo Valvasorjevega komple- ksa v Krškem, podobno bo storila še za ureditev gradu Rajhenburg, ureditev komu- nalne infrastrukture v Veli- ki in Gorenji vasi, skupaj z ostalimi posavskimi občina- mi pa tudi izgradnjo omrežij za oskrbo s pitno vodo. Dva protokola za letališče Bogovič je predstavil tudi vsebino protokolov, ki ju bo Občina Krško podpisala z obrambnim in gospodar- skim ministrstvom, nanaša- ta pa se na umestitev obmo- čja za odmetavanje tovora v okviru cerkljanskega leta- lišča na območje občine Kr- ško, natančneje krajevnih skupnosti Podbočje in Veliki Podlog. Potrebno je pouda- riti, da občina daje soglas- je za ta poseg le v primeru realizacije projekta Phoe- nix. Ministrstvo za obrambo bo tako phspevalo 200 tisoč evrov letno kot odškodnino za začasne zapore cest, na- selja Veliki Podlog, Gorica, Jelše, Pristava, Veliko Mra- ševo, Malo Mraševo in Kalce Naklo pa bodo dobila kana- lizacijo in ostalo infrastruk- turo v skupni vrednosti 6,7 milijonov evrov, od tega bo MORS prispeval 60 odstot- kov oz. štiri milijone evrov. V naslednjem letu naj bi bili projekti izdelani, realizirani pa do leta 2015. Peter Pavlovič Nova spletna stran Občina Krško ima po sed- mih letih prenovljeno sple- tno stran, ki jo je izdelalo podjetje CDI. Na naslovih www.krsko.si in www.kr- sko.eu so med številnimi podatki o občini Krško in o delovanju občinske uprave na voljo tudi odgovori na pogosta vprašanja, občin- ski upravi pa je možno tudi poslati vprašanje. Novost je še anketa, v načrtu pa imajo tudi napovednik do- godkov v celotni občini. Polemično o rudniku in Romih KRŠKO - V četrtek, 8. novembra, so se na nadaljevanju 15. seje sestali krški občinski svetniki, ki so sprejeli med drugim osnutek strategije razvoja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Krško za obdo- bje 2007 - 2013 in se seznanili tudi s po roc i lorn delovne skupine za pregled izvedenih aktivnostih, po- vezanih z Rudnikom Senovo v zapiranju. V vezi s poročilom o izvede- nih aktivnostih, ki ga je pred- stavil mag. Jože Knez, vodja oddelka za gopodarske de- javnosti na Občini Krško, je bilo izrečenih vrsta polemik o tern, kaj je sploh pristoj- nost delovne skupine, kaj bi lahko naredila in kaj bi bilo lahko že do sedaj narejene- ga. Predvsem pa so dialogi z nasprotujočimi mnenji pote- kali med samimi Senovčani v občinskem svetu, med Olgo Košir (DeSUS) kot predstavni- co tamkajšnje Civilne inicia- tive, predsednikom Sveta KS Senovo Vladom Grahovcem (SLS) in Vojkom Omerzujem (LDS). Koširjeva je menila, da direktor Rudnika v zapiranju Marjan Simončič nima ustre- znega odnosa do imenovanje delovne komisije oziroma da njeni ustanovitvi ne daje za- dostnega pomena ter da ima Rudnik še veliko obveznosti do okolja, ki ga je sprejema- lo 200 let. Župan Bogovič se po njenem mnenju v primer- javi z drugimi projekti, kot so NEK, odlagališče RAO, izgra- dnja avtoceste ipd., pri pro- jektu zapiranja Rudnika mi- nimalno angažira, Občina pa vlaga premalo prizadevanj za odpiranje novih delovnih mest v senovski kotlini. Na to se je odzval Vlado Graho- vac, ki je med drugim menil, da tudi ni vse tako črno, kot opisuje Koširjeva, in da ima- jo na Senovem trenutno za- poslenih 150 tujcev, ki opra- vljajo dela, ki jih brezposelni Senovčani nočejo sprejeti. Vojko Omerzu pa je opozoril, da se je v Rudniku porabilo 10 milijard SIT sredstev in da bi bilo potrebno usmeriti pozor- nost na to, kaj je bilo s temi sredstvi narejenega, kam so šla, saj se med drugim go- vori, da naj bi bila dela teh sredstev deležna Kostanjevi- ca na Krki in ne Senovo. Tej razpravi je sledila še ena polemična razprava, in si- cer okoli sprejema ugotovi- tvenega sklepa o prenehanju mandata romskemu svetni- ku Zdravku Kovačiču, z od- stopom katerega je župan se- znanil svetnike 28. oktobra v prvem delu 15. seje. Pri tern je Dušan Šiško (SNS) opozo- ril prisotne, da bodo, v ko- likor potrdijo ugotovitveni sklep, pokleknili pred priti- skom romske skupnosti, pod katerim je odstopil tudi sve- tnik Kovačič. Šiško je bil tudi mnenja, da je Občina Krško pokazala pri reševanju rom- ske problematike veliko ra- zumevanja in v ta namen, v komunalno ureditev infra- strukture v naselju Kerinov Grm, namenila veliko finanč- nih sredstev in se tudi sicer trudila za ureditev odnosov z Romi. Po njegovem si zdaj romska skupnost ne zasluži svojega predstavnika v občin- skem svetu. Kakor je zaklju- čil Šiško, je namreč Kovačič dostojno zastopal njihove in- terese kot občinski svetnik. Svetniki so zatem z sedmi- mi glasovi za in kar 14 glasovi proti zavrnili predlagani ugo- tovitveni sklep o prenehanju mandata občinskemu svetni- ku, kar pa pomeni, da Obči- na ne more razpisati nado- mestnih volitev za romskega svetnika. Bojana Mavsar Posavski obzornik - teto XI, številka 23, četrtek, 15.11. 2007 NAŠ POGOVOR ? Pogovor z Iztokom Starcem, direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območne enote Krško Javna zdravstvena mreža v Posavju ni ogrožena Zdravje je naša največja vrednota, radi pravimo. Pri uveljavljanju te vrednote ima pomembno vlogo inštitut obveznega zdravstvenega zavarovanja, za izvajanje katerega je zadolžena posebna ustanova - Zavod za zdra- vstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zavod ima deset območnih enot s 45 izpostavami, ena izmed območnih enot pa ima sedež v Krškem in skupaj s svojima izpostavama v Brežicah in v Sevnici pokriva celotno posavsko regijo (občine Krško, Brežice , Sevnica in Kostanjevica na Krki). Za uspešnost poslovanja območne enote skrbi 36 zaposlenih. Vodstvo območne enote in šest oddelkov je na sedežu enote na Bohoričevi 9 v Krškem, na izpo- stavi v Brežicah so štirje, na izpostavi v Sevnici pa trije zaposleni. Območno enoto Krško vodi Iztok Stare, s ka- terim smo se pogovarjali o delu zavoda in enote, o aktualnem projektu in stanju zdravstva v Posavju. Delo vase ustanove je dokaj skrito pred očmi javnosti. Po- jasnite na kratko, kaj je vaša naloga, s čim se ukvarjate? Na podlagi javnih pooblastil je ZZZS edini nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega za- varovanja v Sloveniji. Zavaro- vanim osebam zagotavljamo pravice do zdravstvenih stori- tev in denarnih nadomestil po načelih solidamosti, socialne pravičnosti in neprofitabilno- sti. S tern namenom v zavodu financiramo dejavnosti izva- jalcev zdravstvenih storitev, in sicer tako javnih zdravstvenih zavodov kot zasebnikov s kon- cesijo, ki so v javni zdravstve- ni mreži. Kot varuhi javne zdravstvene blagajne, v kate- ro se vsako leto nateče pribli- žno dve milijardi evrov sred- stev, poskušamo zagotavljati našim zavarovancem čim višjo raven zdravstvene vamosti, to je dostopnosti do zdravstvenih storitev v razumnih rokih in v primerni kakovosti. Omenili ste dve milijar- di evrov v zdravstveni bla- • gajni. Koliko tega denarja razdeli posavska območna enota? V Posavje, ki ga pokriva naša območna enota Krško, se iz teh sredstev vsako leto vme približno 50 milijonov evrov. S temi sredstvi financiramo 66 izvajalcev zdravstvenih sto- ritev, od tega 55 zasebnih iz- vajalcev s podeljeno koncesi- jo in 11 javnih zavodov, kjer je skupno zaposlenih pribli- žno 1000 zdravstvenih delav- cev. S tega vidika smo eden največjih delodajalcev v Po- savju, vedeti pa je treba, da poleg teh 1000 zdravstvenih delavcev financiramo tudi ra- zne podporne dejavnosti, npr. administracijo pri teh izvajat- cih, čistilke, tehnične delavce in vse ostalo. Ste najmlajsa in najmanjša območna enota izmed dese- tih v Sloveniji. Tako je, ustanovljeni smo bili 1.1.1994. Takrat je Posavje po številnih prizadevanjih lokal- ne politike in tudi zdravstve- nih delavcev pridobilo območ- no enoto Krško, prej pa je bila ta regija razdeljena med no- vomeško in celjsko območno enoto. Ostale območne eno- te so pričele delovati z letom 1992. Se glede tega obetajo kakšne spremembe, morda v luči ustanavljanja pokrajin? Zaenkrat niso predvidene spremembe teritorialne or- ganiziranosti ZZZS. Območna enota Krško pa pokriva ravno območje, ki bo s spremembo lokalne samouprave postalo pokrajina, torej občine Krško, Brežice, Sevnica in Kostanje- vica na Krki. Posavska območna enota je znana po tern, da je bila po- skusno območje pri vpeljavi kartic zdravstvenega zavaro- vanja. Tako je, prva kartica zdra- vstvenega zavarovanja v Slo- veniji je bila vročena 6.4.1998 gospe Kristini Florjančič iz Bre- žic. Prav projekt zdravstvene kartice je kot pionirski projekt v evropskem prostoru postavil Slovenijo na mesto ene vodil- nih driav pri razvoju informa- tike v zdravstvu. Poskusni pro- jekt uvedbe kartice je bil v tistem času tudi svojevrstna in zelo odmevna promocija regi- je Posavje v širšem evropskem prostoru. Ravno zdaj poteka prenova kartice zdravstvenega zavaro- vanja in uvedba on-line siste- ma, kar pomeni neposrednega dostopa do podatkov zdra- vstvenega zavarovanja. Cilj te velike prenove kartice je med drugim omogočiti zavarova- nim osebam nadaljnjo poeno- stavitev postopkov v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdra- vstvenega zavarovanja ter ve- čjo samostojnost pri dostopu do svojih lastnih podatkov s te kartice. Za zavarovane osebe bo najpomembnejša novost te prenove, da kartic ne bo več potrebno potrjevati na samo- postrežnih terminalih. Po no- vem bo kartica postala ključ za dostop do podatkov, ne bo pa več sam nosilec podatkov, kot je danes. Ta prenovlje- na kartica se bo zamenjeva- la postopno, torej je zavaro- vanim osebam ne bo potrebno zamenjati, razen če jo bodo izgubile ali če bo kartica po- škodovana. Uvedba prenovlje- ne kartice je predvidena za obdobje od oktobra 2008 do aprila 2009. Med drugim se vaš zavod za- vzema za uvedbo sistema na- ročanja v ordinacijah oseb- nih zdravnikov, s čimer bi lahko znatno skrajšali čakal- ne dobe (v ta namen ste iz- dali zloženko, ki je tokrat priložena našemu časopi- sa). Seveda je o sistemu tre- ba obvestiti tudi uporabnike zdravstvenih storitev, ven- dar je najbrž se pomembne- je, da se ga dosledno držijo zdravstveni delavci. Tako je, zdravstveni delavci in seveda tudi sami uporabni- ki storitev. Prav s tern name- nom smo začeli v letošnjem letu z informativno promocij- sko akcijo odpravljanja nepo- trebnega čakanja pred ordi- nacijami osebnih zdravnikov in promocijo sistema naroča- nja, katere cilj je, da bi po- stopno uveljavili standard, po katerem slovenski bolniki ozi- roma zavarovanci na osebne zdravnike od aprila 2008 ne bi čakali v povprečju dlje od 20 minut, seveda v primeru, da njihovi osebni zdravniki niso slučajno dežurni ali ne nado- meščajo katerega od svojih kolegov. V ta namen smo or- ganizirali strokovni posvet za zdravnike, izdali pa smo tudi plakate in informativno zlo- ženko oziroma strip za zava- rovance. Da bi lahko ta stan- dard dosegli, pa je potrebno ne le spremeniti način dela v ambulantah osebnih oziro- ma družinskih zdravnikov z vpeljavo enega od učinkovi- tih načinov naročanja, pač pa tudi obnašanje in navade nas pacientov, da se bomo tega načina naročanja tudi driali in ga spoštovali. Menite, da bodo pri tern ka- kšne težave? Po vsej verjetnosti ne, bo pa najbri potrebno nekaj časa, da se bomo vsi v tern sistemu na to naročanje navadili in da bomo res lahko uveljavili stan- dard čakanja na zdravnika ne dlje kot 20 minut. Kako je trenutno s sistemom naročanja v posavskih zdra- vstvenih domovih, se ga že držijo ali ga bo potrebno sele uvesti? Po anketi, ki smo jo izvedli in za katero so nam podatke po- sredovali sami zdravstveni de- lavci, naj bi v Posavju preko 90 odstotkov osebnih zdravni- kov že imelo vpeljanega ene- ga od načinov naročanja, se- veda pa je vprašanje, koliko so ti sistemi udnkoviti in ko- liko res pripeljejo do tega, da bolniki čakajo čim manj. Velfko se govori o - za neka- tere preobširni - privatizaci- ji zdravstva. Je javna zdra- vstvena mreža v Posavju ogrožena? Javna zdravstvena mreža v Posavju ni ogrožena. Po po- datkih iz leta 1996 je bilo v javno zdravstveno mrežo v obliki zasebnih koncesionar- jev vključenih približno 15 od- stotkov vseh zaposlenih delav- cev v zdravstvu, v letu 2006 pa je bil ta delež 35-odstoten in je primerljiv z ostalimi po- krajinami po Sloveniji. Preskr- bljenost prebivalcev Posavja z zdravniki na področju splošne medicine, fizioterapije, patro- naže in zobozdravstva je tudi povsem primerljiva z ostalimi slovenskimi regijami, na po- dročju specialistike pa je pre- skrbljenost nekoliko nižja, saj določenih specialističnih de- javnosti v Posavju pač nima- mo, ker jih ni smiselno vzdr- ževati na regionalni ravni, npr. onkologijo. Kaj pa teritorialno, je mo- goče kakšno območje slabše pokrito? Tudi teritorialno je to po- dročje kar dobro pokrito, ne more pa biti zdravnik v vsaki vasi. Dostopnost zdravnikov je v slovenskem povprecju. V vasem delokrogu pa so tudi lekarne... Lekarn v Posavju, ki so vklju- čene v javno zdravstveno mrežo, je pet, od tega tri jav- ne lekarne in dve zasebni. Po- kritost z lekarnami je v Posav- ju kar na visoki ravni in najbri ni več prostora za še kakšno lekarno. Kaj pa zdravntški kader, zdravstvene ustanove ima- jo pogosto težave pri zapo- slovanju. Zakaj ni domačih zdravnikov? Pomanjkanje zdravnikov izha- ja iz preteklega obdobja, ko se v te kadre ni vlagalo. Ka- kor veste, smo imeli samo eno medicinsko fakulteto, ki je izobrazila manjše števi- lo kadrov, pa še ti so večino- ma ostali v velikih srediseih, tako da je danes pomanjkanje zdravniškega kadra na perife- riji kar veliko in tudi Posavje čuti to pomanjkanje, čeprav je v Posavju morda prav obči- na Krško v preteklosti največ vlagala v izobraževanje zdrav- nikov. Kakšne so izkušnje pri delu s strankami v vaši območni enoti zavoda? Naše izkušnje kažejo, da so stranke z leti čedalje bolj in- formirane, zahtevajo čeda- Ije več in čedalje bolj natanc- ne informaeije. Je pa res, da so se v zadnjem obdobju zdra- vstvena zakonodaja in pravi- la zdravstvenega zavarovanja kar precej spreminjala, tako da je potrebnega kar veliko pojasnjevanja pravic pacien- tom oziroma našim zavaro- vancem in to odtehta kar pre- cejšen del našega dela. Smo pacienti čedalje bolj ozavesceni o svojih pravi- cah? Mislim, da se pacienti res če- dalje bolj zavedajo svojih pra- vic v sistemu in jih tudi posku- šajo uveljavljati. Peter Pavlovič Iztok Stare je Krcan, rojen leta 1973, po izobrazbi univerzite- tni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom. Priprav- ništvo je opravljal na Občini Krško, v zdravstvu pa se je znašel dokaj slučajno, ko so mu pred osmimi leti ponudili sluzbo vod- je pravno-kadrovskega oddelka na ZZZS - Območni enoti Krško. Od 1. marca lanskega leta je direktor območne enote. Odškodnino zahtevajo ne glede na lokaeijo BREŽICE - Občinski svet občine Brežice je na izre- dni seji 18. oktobra in na njenem nadaljevanju 29. oktobra sprejel smernice za pripravo Državnega prostorskega näcrta (DPN) za odlagališce nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) za lokaei- jo Vrbina v Gornjem Lenartu. Ker je bila redakeija prejšnje številke časopisa takrat že zaključena, to- krat povzemamo nekaj bistvenih informaeij. Potem ko je Vlada RS sprejela sklep o začetku priprave DPN, je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) 5. oktobra povabilo Občino Brežice, naj v 30 dneh poda smernice iz svojih pri- stojnosti urejanja prostora na območju načrtovanja. Obči- na je glede na predvideno lokaeijo in namen objekta vklju- čila v priprave Lokalno partnerstvo Brežice, KS Šentlenart, izvajalca gospodarske javne službe KOP d.d. in svojo občin- sko upravo. Smernice, ki so jih navedeni pripravili in predložili občinske- mu svetu, vsebujejo vse dokumente in veljavne akte občine Brežice, ki jih bo moral upoštevati DPN. Poleg zahtev s po- dročja prometne ureditve, komunalne infrastrukture in var- stva narave je v dodatnih priporočilih med drugim navede- no, da naj bi uredili status Lokalnega partnerstva Brežice in zagotovili njegovo delovanje ne glede na izbor lokaeije. Dr- žava naj bi sofinancirala športno dvorano v Gornjem Lenar- tu in večnamensko dvorano v Brežicah, prav tako igrišča v Brezini in Cundrovcu, sedež upravljavca odlagališča NSRAO pa naj bi uredili v objektu na naslovu Šentlenart 72 (Treppo- tova vila). Pri izboru izvajalca del naj bi le-tega poskusili najti med domačimi izvajalci, v obratovanju pa zaposlova- li predvsem domače kadre. Umestitev odlagališča bo seveda morala upoštevati varnostne ukrepe za primer vojne, tero- rističnih napadov in naravnih nesreč, prav tako ne bo smelo vplivati na zdravje prebivalcev. Na seji so župana Ivan Molana svetniki med drugim zadol- žili, da mora takoj začeti aktivnosti za spremembo držav- ne uredbe, ki opredeljuje rento zaradi NEK, po kateri le-ta pripada le lokalni skupnosti, v kateri se jedrski objekt na- haja. Brežičani namreč menijo, da bi morali imeti možnost sodelovanja pri umeščanju trajnega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ne glede na to, če gre za lo- kaeijo v krški občini. Predvsem pa bi želeli biti deležni tudi finančnih koristi od jedrskih objektov, ki že stojijo ali bodo stali v bližini občinske meje. Na predlog Vodstvenega od- bora so svetniki sklenili zahtevati od Vlade, naj ne zaključi postopka izbire lokaeije za odlagališče v Krškem, dokler ne bodo znani rezultati raziskav za lokaeijo v brežiškem delu Vrbine. M.K.M. y^Vi posavski •T^r ObzorniK —M^— NAJBOU BRAN ČASOPIS V POSAVJU! 4 IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik ¦ leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 Dobova se je predstavila DOBOVA - V torek, 30. oktobra, je Turistično društvo Dobo- va v dvorani dobovskega Kulturnega doma pripravilo že dru- go prireditev, ki so jo poimenovali Dobova se predstavi in z njo tudi letos počastiT u-"~ški občinski praznik. Pred polno dvorano je zbranim spregovorila predsednica društva Bran- ka Stergar, nekaj besed pa sta obiskovalcem namenila tudi brežiški župan Ivan Molan in gospodarski minister mag. An- drej Vizjak. Odrski prostor so si podajali številni domači izvajalci, v goste pa so povabili tudi dramsko skupino iz Globokega ter Mešani pevski zbor Cerklje ob Krki. Večer se je tako prepletal s plesom, glasbo in recitacijami, saj je zaplesala Plesna skupina Rozike iz Osnov- ne sole Dobova, zapel je Pevski zbor KD Franc Bogovič, predsta- vila se je dobovska mažoretna skupina, pa tudi Mladinski pev- ski zbor KD Zvezda, manjkali pa niso niti šolski gledališčniki. V nadaljevanju večera so dogodek popestrili Trobilna sekcija Gasilskega pihalnega orkestra Loče, literama sekcija Beseda, Marjetka in Patricija Petelinc, Mariachi La Paloma, letošnja brežiška občinska nagrajenka Ivanka Zupančič pa je zbrane na- smejala kot Pišečka Mica. M. K. M. Obiskovalci so uzivali na prireditvi Dobova se predstavi. Gasilska sobota na Raki RAKA - V okviru meseca požarne varnosti je Gasilska zveza Kr- ško ob koncu oktobra organizirala vsakoletno okroglo mizo na Raki, na katero so se odzvala številna društva Posavja ter Za- savja. Uvodne besede sta vsem navzočim gasilkam namenila predsednik GZ Krško Slavko Šribar in vodja komisije za članice Nuša Somrak, nato pa je predaval Vili Tomat, podpredsednik GZS. Spregovoril je predvsem o zgodovini in začetkih požarne službe, vse bolj opazni vlogi žensk kot gasilk in vsestranskih nalogah gasilstva ter izpostavil nekatere napake, na podlagi katerih se učimo, kako izboljšati lastno udejstvovanje. Ob 12. uri se je kakor vsako soboto oglasila sirena in gasilke smo se odpravile proti raškemu gradu, kjer so se že zbirala interven- cijska vozila iz številnih sektorskih in drugih prostovoljnih ga- silskih društev. Na lastne oči smo se prepričale, da je posavska in zasavska regija resnično dobro oskrbljena z gasilskimi vozili in vso potrebno opremo. Ko so se vsi operativni gasilci postro- jili in končali z vajo, je sledilo kosilo za udeležence in udele- ženke, nato pa še tekmovalni del, kjer sje tako med mladin- kami kot med članicami zmagala ekipa PGD Raka. PGD Raka je ob tern priredilo tudi dan odprtih vrat oz. prikaz njihovega de- lovanja. Gasilsko obarvano soboto na Raki je obiskalo 41 gasilk iz Brežic, Krškega, Sevnice, Hrastnika, Zagorja in Trbovelj. Doroteja Jazbec, PGD Senuše Udeleženke in udeleženci okro^fe mize RADIO K R Š K Oj MOTIMO KONKURENCO 0DLETA1999 www.radioenergy.si UE Krško: Stranke zadovoljne, kaj pa minister Virant? KRŠKO - Upravna enota Krško zaključuje leto 2007 v znamenju prostorskih rešitev, pa tudi kot preje- mnica različnih pnznanj, ki jih podeljujejo javni upravi. V. d. načelnika Anton Podgoršek je sklical no- vinarsko konferenco, na kateri je med drugim predstavil tudi potek adaptacije kletnih in pritličnih pro- storov na svojem sedežu v Krškem. Upravna enota Krško ima se- daj zaposlenih 47 oseb, saj so kadrovsko zasedbo v ne- kaj letih zmanjšali za enajst. Pod njenim okriljem je se- dem krajevnih uradov - Bre- stanica, Senovo, Leskovec pri Krškem, Podbočje, Kosta- njevica na Krki, Raka in Veli- ki Trn. V prvih devetih me- secih letošnjega leta so rešili že nekaj več kot 10.600 za- dev, po predvidevanjih pa bodo številke iz lanskoletne- ga plana presegli, saj je bilo v minulem letu skupaj reše- nih 12.643 zadev. Anton Podgoršek je na no- vinarski konferenci še poja- snil, da je zadovoljen s pote- kom aktivnosti v letošnjem letu, saj so preselili izpi- tni center na boljšo lokacijo pri krškem stadionu, poroč- ni obredi zdaj potekajo v kr- ški Dvorani v parku, senovski krajevni urad je dobil nove in obnovljene prostore v ru- dniški zgradbi, trenutno pa so v fazi prenove kletnih in pritličnih prostorov. Ob tern je dodal, da je driava za po- trebe krške upravne eno- te od občine septembra od- kupila pritličje novega dela občinske zgradbe in v pro- računu namenila 341.722,44 evrov sredstev, da se adapti- ra 412 m2 prostorov, kar za- jema pritličje v izmeri 178 m2, klet v izmeri 184 m2 ter vložišče v izmeri 50 m2. „Pre- ureditev bo bistveno bolj prijazna do strank, nudila pa bo tudi boljše delovne pogo- je za zaposlene," je dejal Podgoršek in podal še nekaj načrtov za prihodnje leto, ko bo tudi Krajevni urad na Raki deležen novih prostorov, saj naj bi na raškem trgu zgradi- li nov objekt. V nadaljevanju pa se je Pod- goršek dotaknil še raznih pri- znanj, ki jih je bila deležna krška upravna enota, saj Mi- nistrstvo za javno upravo te- koče spremlja njihovo delo in beleži tudi zadovoljstvo strank. Lani so jim le-te na- menile 4,83 točk, kar jih je uvrstilo na prvo mesto v dr- žavi. Priznanje ministra za javno upravo so na konferen- ci Dobre prakse v javni upra- vi prejeli v letih 2004, 2005 in ga bodo tudi letos, na tek- movanju Zlata lastovka jav- nega sektorja leta 2007 pa prejeli nominacijo za naj- boljšo javno organizacijo, Podgoršek pa za naj bolj šega javnega menedžerja. V de- cembru pričakujejo kar tri priznanja, ki jih podeljuje Odbor RS za poslovno odlič- nost, in sicer diplomo za uvrstitev med finaliste v ka- tegoriji organizacij javnega sektorja, bronasto diplomo za nivo odličnosti in posebno diplomo za prepoznaven na- predek pri uvajanju modela odličnosti. Resnici na ljubo je potreb- no povedati, da Podgoršek kljub vsem tern uspehom ni bil med ministrovimi izbran- ci, ki jih je že takoj po po- teku mandata ponovno ime- noval. Za mesto načelnika v Krškem je bil objavljen že tretji razpis, trenutno pa po- tekajo pogovori s prijavlje- nimi kandidati. Glede na vse to Podgoršek očitno nima ve- liko upanja, da bo imeno- van, vendar razpisa ni hotel veliko komentirati. Dejal je le, da bo to najbrž njegova zadnja novinarska konferen- ca, saj naj bi novi načelnik začel z delom že Ljanuar- ja 2008. M. KalčičM. Anton Podgorsek, Ales Benje in Joiica Volčanjk Sedemdeset let Kostanjeviške jame KOSTANJEVICA NA KRKI - 4. novembra oziroma rav- no na dan, ko so v Postojnski jami zabeležili 32- milijontega obiskovalca, so kostanjeviški jamarji mnogo skromneje, a vendarle slovesno, obeleži- li 70-letnico odkritja Kostanjeviške jame. Jamo je namreč odprlo silovito neurje 1. avgusta 1937. Pri jamarskem domu Mar- tina Bolteza (ustanovitelja in dolgoletnega predsedni- ka Kluba jamarjev Kostanje- vica na Krki) pod vhodom v Kostanjeviško jamo so ko- stanjeviški jamarji kar šte- vilnim obiskovalcem slove- snosti predstavi li zgodovino jame, prvotno poimenovane Studena jama. Za turistične oglede so jo prvič odprli leta 1971, po nekajletnem zapr- tju pa ponovno leta 1984. V 90-ih letih so odkrili še šte- vilne nove dele jame, pred leti izdali celo knjigo o njej, letos pa dokončno asfaltirali dostopno cesto do nje. Klub jamarjev Kostanjevica na Krki, ki s preko 2000 metrov dolgo jamo (300 metrov je urejenih za ogled) upravlja vse od svoje ustanovitve leta 1964, s krožkom na tamkaj- šnji osnovni soli skrbi tudi, da jamarska tradicija v kra- ju ne bo zamrla. Sicer pa Ko- stanjeviško jamo letno obi- šče od sedem do deset tisoč obiskovalcev, obisk pa v za- dnjih letih zopet raste. Kostanjeviški jamarji, ki jim trenutno predseduje Andrej Unetič, dobro sodelujejo s svojimi kolegi tako v Slove- niji kot na Hrvaškem. Da je 73-članski klub zelo aktiven, je potrdil tudi podpredsednik Jamarske zveze Slovenije Sil- vo Ramsak. Pred in po pro- slavi, ki sta jo s svojimi na- stopi obogatila kostanjeviški pihalni orkester in Marko Ju- rečič z igranjem na marim- bo, so za obiskovalve pripra- vili tudi brezplačne vodene oglede jame. P. Pavlovič Obiskovalce slovesnosti je z zqodovino jame in aktivnostmi kostanjeviskih jamarjev seznanil predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki Andrej Unetič (tevo).________________________^_______ i OBRATOYAINLCASj ponedeljek, torek, sreda, polek.....................7 do 18.30 ietrtek.............................7 do 15.00 sobota.............................8 do 13.00 Knjižnica Brežice ¦ OB DNEVU SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC BREZPLAČEN VPIS NOVIH ČLANOV OD PONEDEUKA, 19. NOVEMBRA 2007 DO VKUUČNO SOBOTE, 24. NOVEMBRA 2007 . Telefon: 07 49 62 645,07 49 62 649,041762 990 j Vbbljeni v deželo znanja in zabave! S pesmijo sklenili praznovanje BREŽICE - Gostujoči ŽPZ Nove KBM iz Maribora, s katerim sta MePZ KUD Brežice in Tamburaški orkester Artiče s kon- certom sklenila občinski oktobrski praznik, se je pričel z besedami domače zborovodkinje Betke: »Brežice slavijo!« In je prve pojoče besede prepustila prijateljicam iz Mari- bora. V prvem delu je zborovodkinja Irena Jošt z gostu- jočim zborom poslušalcem ponudila vedenje, da rade pri- hajajo v Brežice in v čudovito viteško dvorano, nato pa je sledilo poslušanje dvanajstih ljudskih pesmi iz vseh pokra- jin Slovenije. Srednji koncertni del so dinamično dopolnili MePZ Brežice in artiški tamburaši z zborovodjema Draguti- nom in Elizabeto Križanič, sklepni del pa je pripadel vsem trem združenim zborom, kar je bil vrhunec slavnostnega koncertnega večera. Če pred šestimi leti, ko so domačini mariborske pevke pr- vič gostili, niso slutili, da se bo prijateljstvo nadaljevalo, je bilo prepevanje gostij ob prazniku občine še toliko več vre- dno, kar prijateljstvo med zbori še pomnoži, poslušalcem pa takšno druženje ponudi še bogatejši glasbeni program. Nastopajoče in občane je pozdravila podžupanja PatHcia Čular ter izpostavila, da so bili dogodki ob prazniku dokaz bogate Ijubiteljske kulture, ob tej priložnosti pa rezultati kulture pa nasploh še bolj prepoznavni. NJ.S. Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 IZ NAŠIH KRAJEV h Geološke posebnosti Bohorja in muzej rudarske dediščine SENOVO - Senovo je bilo nekoč in je še danes povezano z rudarjenjem, saj je bilo eno izmed slovenskih »knapovskih« krajev, v katerem se je na ta način preživljala večina prebivalcev. V aprilu so tu pričeli s projektom, imenovanim Sveta Barbara. Z rudarstvom pa povezuje- mo tudi 4. december, ko go- duje sveta Barbara, ki so jo rudarji vzeli za svojo zašči- tnico, saj je bila včasih na- vada, da je imela vsaka stro- ka t. i: patrona, na katerega so se obračali z raznimi pro- šnjami. Pred vrati je zaprtje senovskega rudnika, vendar se bo del te preteklosti pre- nesel na kasnejše rodove, saj so v kraju pričeli uresničevati projekt, ki so ga poimenovali Sveta Barbara - bogastvo pod- zemnega sveta - nekoč in da- nes. Program ima sicer med- državne razsežnosti in spada v sklop Programa pobude sku- pnosti INTERREG IIIA, nosil- ca pa sta hrvaško mesto Sa- mobor ter Krajevna skupnost Senovo. Partnerji pri obliko- vanju so Turistično društvo Senovo, Osnovna sola XIV. di- vizije Senovo ter Rudnik Se- novo v zapiranju. V ta namen so za realizacijo senovskega dela projekta oblikovali tudi odbor, ki ga sestavljajo An- ton Petrovič, Vinko Hostar, Marjan Simončič, Vlado Gra- hovac ter vodja Marko Kova- čič. Vrednost projekta znaša 82.482,26 evrov, kar bo v višini 75 odstotkov zagotovila Evrop- ska skupnost, ostala sred- stva pa bo prispevala driava. Projekt, ki so ga pričeli uresni- čevati v mesecu aprilu, bo za- ključen februarja 2008, glav- ni cilj pa je obnova tennične dediščine s postavitvijo petih lokomotiv in desetih vagonov, ki so jih uporabljali v rudni- ku rjavega premoga Senovo in postavitev pred nekdanji vhod, saj bodo na tak način oživili in ohranili kulturno teh- nično dediščino ter jo umestili v turistično ponudbo. Razde- Ijen je na več delov, najprej so naredili celostno podobo projekta, do sedaj so obliko- vali že spletno stran, izdelali elaborat, ki nosi naslov Geo- loške zanimivosti in znameni- tosti Bohorja ter natisnili bro- šuro Železnica premogovnika Senovo, svoje mesto pa bo na Senovem našel muzej tehnič- ne rudarske dediščine. Na novinarski konferenci, ki je potekala v četrtek, 8. no- vembra, so predstavili med drugim tudi elaborat, pod ka- terega se je podpisal mag. Bogoljub Aničič, ki je ob tern povedal, da je v njem zajeta geološka karta Bohorja in bli- žnje okolice, ki ima izredno geološko dediščino, zanimivo floro in favno, predvsem pa 24.000 let razlike v geološki starosti zemljišča, kar je iz- redno redek pojav na svetu, zato kar kliče po uresničitvi geološkega stebra, ki bi slu- žil tudi za učno podlago. Tudi zato bo potrebno usposobi- ti turistične vodnike, da bodo vse, kar so zajeli in uresničili v projektu, prenesli vsem za- interesiranim. M. KalčičM. 1 /eve: Vinko Hostar, mas. Bogoljub Aničič, Marko Kovačič, Anton Petrovič______________________ Označili bodo arheološka najdisca BREŽICE - Občina Brežice je ob otvoritvi prenovljene Ce- ste prvih borcev povezala vsa arheološka izkopavanja z iz- dajo zloženke »Iz preteklo- sti mesta Brežice« - Odkritja ob prenovi komunalne infra- strukture na Cesti prvih bor- cev in gradnji nove poslovne stavbe pošte (2005-2007). V zloženki so predstavljena štiri arheološka najdišča: severna mestna vrata, južna mestna vrata, vzhodni del mestnega obzidja in mestni vodnjaki. Zloženke so na voljo v turi- stično informacijskem centru v Mestni hiši. Poleg zloženke lahko obiskovalci podrobnej- še informacije o arheoloških izkopavanjih in odkritjih naj- dejo na tablah, pritrjenih na fasadah stavb ob mestih izko- pavanj. Ta označitev je zača- sna, v letu 2008 pa sledi ce- lostna označitev arheoloških najdišč s talnimi oznakami, poleg tega pa skupaj z Zavo- dom za podjetnistyo in turi- zem načrtujejo tudi označi- tev starih stavb. Pri celotnem projektu stalnih oznak s stro- kovno pomočjo sodeluje tudi Zavod za varstvo kulturne de- diščine Novo mesto. V letu 2005 so pri arheolo- ških izkopavanjih na obmo- čju današnje nove poslovne stavbe Pošte Slovenije odkri- li ostanke vzhodnega obzidja in obrambnega stolpa. V letu 2006 so na glavni mestni uli- ci odkrili mestni vodnjak - teh je bilo v mestu več kot šest. Starejšega datuma je sever- no obzidje in severna mestna vrata, kjer so bila opravljena zavarovalna arheološka izko- pavanja v letu 2006. V leto- šnjem letu so med obnovitve- nimi deli odkrili južna mestna vrata z obzidjem, nepričako- vano pa je bilo odkritje praz- godovinske naselbine. Zbirajo šolske potrebščine za Darfur SEVNICA - V MC Sevnica, Agen- ciii za mlade Punkt Sevnica, OS Sava Kladnika Sevnica in OŠ Boštanj so se pridružili hu- manitarni akciji z naslovom "Klic upanja - otroci Slovenije za otroke v Darfurju", s kate- ro zbirajo šolske potrebščine za otroke v Darfurju. Akcija bo potekala do 1. decembra. KeriN VRTNI CTNTFR A. r.vf 11 ICARNA Kerin Janko s.p. CKŽ65A. 8270 KRÖKO. Tel. 07/49 02 560. Fax 07/49 02 571 Poslovalnica SENOVO. TH 07/49 79 121 Rizbira darilnega programa j^^^^B^__ le barve in oblike adventnih svBO^^/^^^ft izdeiavo adventnih venckov • novoletne jeike in okraski - rezano cvetje in lončnice Vabljeni v VC Kerin in Poslovalnico Senovo! Obiščite nas in presenečeni boste nad ponudbo. NEVIODVNVM Koprivničani na strokovni ekskurziji KOPRIVNICA - Kot že nekaj let do sedaj smo se tudi letos člani Turističnega društva Koprivnica podali na strokovno ekskurzijo, da se seznanimo s turističnimi zanimivostmi, dodamo svojemu znanju novega in uživamo ob lepotah Slovenije. Hladnega okto- brskega jutra nas je pot vodila iz Koprivnice proti Rogatcu, kjer smo si ogledali muzej na prostem. Tisti malo mlajši smo pokuka- li v preteklost, tisti malo starejši pa so le popihali prah na svojih spominih, ko smo občudovali črno kuhinjo, s slamo krito doma- čijo in druga gospodarska poslopja in domače obrti, ki počasi to- nejo v pozabo. Pot nas je popeljala naprej do Ptujske gore, kjer smo se udeležili maše, in že smo hiteli proti Središču ob Dra- vi, kjer nas je prijazna uslužbenka oljarne seznanila s pridelavo olja, o njegovi kvaliteti pa smo se tudi sami prepričali ob nji- hovih dobrotah. Hrana nas je zamikala in odpravili smo se pro- ti Jeruzalemu, si privoščili kosilo, nato pa si še ogledali priznano vinsko klet, degustirali nekaj vin in se podučili o njegovem kvali- tetnem nastajanju. Večerilo se je že, ko smo zapuščali tisti lepi vinorodni okoliš. Doma smo se poslovili polni zanimivih vtisov, idej in novih moči za nadaljnje delo v turističnem društvu. 5. Bračun Udelezenci st> &kovhe tKiru^^e Alkohol je pomemben vzrok prometnih nesreč POSAVJE - V desetih mesecih letošnjega leta so polici- sti na območju Policijske uprave Krško obravnavali skupno 640 prometnih nesreč, kar je toliko kot v enakem obdobju leta 2006. V teh nesrečah je 6 oseb umrlo (lani prav tako 6), 38 (lani 35) udeležencev je bilo hudo in 246 (lani 226) lah- ko telesno poškodovanih. Med primarnimi vzroki prometnih nesreč sta v ospredju - tako glede na število kakor tudi gle- de na težo posledic prometnih nesref - neprimerna ozfroma neprilagojena hitrost vožnje ter stran in smer vožnje. Kot sekundami vzrok prometnih nesreč je pri povzročiteljih po- gosto prisoten tudi alkohol, saj je bilo pod vplivom alkoho- la 13,48 % vseh povzročiteljev, v enakem obdobju 2006 pa 14,26 % vseh povzročiteljev. Vožnja pod vplivom alkohola pomeni nevarnost za vse udeležence v prometu ne samo za tistega, ki vozi pod vplivom alkohola, opozarjajo policisti. r 1.3.-31.12.2007 \ Prihranite! www.abanka.si | info@abanka.si | Abafon 080 1 360 5 brezplačnih bančnih storitev za podjetja in zasebnike Ponudba je namenjena podjetnim, ki se na novo odločate za poslovanje z Abanko, in vsem, ki želite razširiti sodelovanje in nabor storitev. Paket vsebuje naslednje ugodnosti: • transakcijski račun -12 brezplačnih mesečnih vodenj transakcijskega računa, • 12 brezplačnih mesečnih nadomestil za uporabo elektronske banke Abacom (skupaj s programskim paketom in čitalnikom zaščitnih kartic), • spletni Pregled poslovnega sodelovanja, • poslovno kartico MasterCard - brezplačno enoletno članarino, • splošno depozitno pogodbo - depozit z najmanj 19-krat višjo obrestno mero od obrestne mere za sredstva na transakcijskem računu. Ponudba je paketna. Pogoj za sklenitev splošne depozitne pogodbe je polog vsaj 1.000 EUR za vsaj 3 dni. Kvalificirano digitalno potrdilo na zaščitni kartici v paket ni vključeno. Paket tudi ne vključuje stroškov zavarovanja pri zavarovalnici za poslovno kartico MasterCard. Abanka Vipa d. d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija ABANKA D IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzomik - leto XI, številka 23, četrtek, 15.11. 2007 Harlekinove plesne miniature KOSTANJEVICA NA KRKI - Plesna skupina Harlekin iz Kosta- njevice na Krki, ki jo že vse od ustanovitve leta 1994 vodi Lucija Kuntarič, je 5. novembra v tamkajšnjem kulturnem domu pripravila večer plesnih miniatur. Plesalke Lea in Laura Alič, Sandra Gubenšek, Sandra Jerele, Manca Nikič, Dušan- ka Požgaj, Ida Rangus, Eva Rolih, Anja Strgar, Kaja Lin Au- gustin, Kristina Sinigoj in Maja Zabel so se občinstvu pred- stavile tako s skupinskimi kot s sotističnimi koreografijami, s katerimi so izrazile svojo strast do plesa ter predstavile svo- jo kreativnost in ideje. V plesni skupini Harlekin se trudijo v svoj krog privabiti raz- lične priznane koreografe, ki v skupino prinesejo novo zna- nje in vplivajo na napredek plesalk. Tako so leta 2002 pri- pravili predstavo s Fredom Lasserjem, leto pozneje pa s Fiono Johnson. Zadnje tri leta'treningi potekajo pod vod- stvom Kjare Starič, v ospredje pa stopa sodobna plesna teh- nika - horton. Prireditev je bila sicer ena zadnjih v okviru t.i. kostanjeviške jeseni oz. praznika občine Kostanjevica na Krki. Še pred pra- zniki so v osnovni soli pripravili predstavitev idejnih rešitev za kulturni dom in avtobusna postajališča v kraju. Dan pred Harlekinkami je v gostilni Žolnir igral Big Band Krško, dan za njimi pa je v knjižnici gostovala generalna sekretarka Belega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer. Minuli konec tedna sta praznovanje zaključili športni prireditvi - turnir trojk v košar- ki in mednarodno ribiško tekmovanje v Jerovcah. P.P. Prvi Martinov pohod na Velikem Trnu VELIKI TRN - Društvo za ohranjanje podeželja Veliki Trn je v soboto, 3. novembra, organiziralo prvi Martinov pohod, ki bo, kot upamo, v prihodnosti postal tradicionalen. S tern po- hodom je mlado društvo, ki je bilo ustanovljeno letošnjo po- mlad, naznanilo pričetek pestrih dejavnosti, ki jih bo prire- jalo v prihodnosti. Harlekinke na odru Bilo je prelepo sončno novembrsko jutro, ko smo se člani društva in prijatelji zbrali pred Kulturnim domom na Veli- kem Trnu. Vzdušje je bilo že zjutraj veselo in živahno, pol- no smeha in dobre volje. Veseli smo bili množične udeležbe, saj nas je bilo več kot 120 nadebudnih pohodnikov, starih in mladih, ki smo že težko pričakovali pričetek zanimive avan- ture. Pot je bila prijetna in nenaporna, poleg tega pa so nam dan popestrile tudi številne postojanke, ena takih je bila na domačiji pri Jamnikovih, kjer smo si lahko pogre- li želodčke z domačim žganjem ali se posladkali z doma- čim jabolčnim zavitkom, se odžejali z domačim jabolčnim sokom... Kasneje, ko je bila žeja že bolj močna, pa so nas z odprtimi rokami sprejeli in postregli s cvičkom in raznimi dobrotami tudi po okoliških zidanicah in hramih. Dobrodošlo so nas sprejeli tudi v kleti pri Žarnovih, kjer so nam razka- zali svojo vinogradniško domačijo. Po nekajumi hoji po pre- krasni okolici smo prispeli na našo začetno točko na Velikem Trnu, kjer smo pot zaključili s pojedino. Skratka, dan je bil pester, zanimiv in nenazadnje tudi poučen. Kar pa je naj- pomembnejše, bil je prijeten družaben dogodek, ko smo se imeli lepo v družbi svojih prijateljev in sovaščanov. M. P. Utrinek s pohoda Dobra kava v mestu... Pridi in jo popfj al|odnesi s ^boj! KAVARNA ATRIJ Mestni atrij, CPB lT^Breiice Čakajo pravnike, Dimič odstopil KRŠKO - Na četrti redni seji je Koordinacijskemu odboru lo- kalnega partnerstva v Krškem končno le uspelo sprejeti pro- gram dela za leto 2007, potem ko so se večina časa ukvarjali s poslovnikom in organizacijskimi vprašanji. Slednje je mor- da tudi vzrok za nepreklicni odstop enega izmed članov od- bora - Alojza Dimiča, ki je za razlog sicer navedel preveliko obremenjenost z drugimi obveznostmi. Na seji so se dogovo- rili, da bodo tudi v Krškem začeli izplačevati sejnine članom KO, in sicer v višini 105 evrov bruto za sejo, kolikor si že ves čas izplačujejo člani Vodstvenega odbora v Brežicah. Po ak- tualnem planu naj bi se javna razgrnitev državnega prostor- skega načrta za odlagališče NSRAO začela sredi novembra, vendar je odbor menil, da z nadaljnjimi aktivnostmi za pri- dobitev soglasja h gradnji ni mogoče resno nadaljevati, pre- den so znane ugotovitve Inštituta za javno pravo glede prav- nih možnosti za uveljavitev individualne rente. To pa naj bi se zgodilo po 20. novembru. S.M. Obeležili stoletnico rojstva Jožeta Gorjupa KOSTANJEVICA NA KRKI - V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevi- ca na Krki so v soboto, 10. novembra, obeležili 100. obletni- co rojstva umetnika Jožeta Gorjupa, ki je kljub svoji krat- ki življenjski in umetniški poti (1907-1932) v Kostanjevici na Krki pustil nezabrisen pečat - nenazadnje njegovo ime nosi tamkajšnja osnovna sola. Obiskovalci slovesnosti so v cerkvi sv. Miklavža najprej prisluhnili koncertu Komornega godal- nega orkestra Slovenske filharmonije, nato pa je v Lamuto- vem likovnem salonu sledila otvoritev razstave „Jože Gorjup - neizživeto hrepenenje" avtorja dr. Andreja Smrekarja, ki je na ta način predstavil življenjsko in še zlasti umetniško pot Jožeta Gorjupa. Poleg Smrekarja sta bila slavnostna go- vornika na slovesnosti še župan Mojmir Pustoslemšek in dr. Damjan Prelovšek, generalni direktor Direktorata za kul- turno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS. Z društvom do projektov in sredstev LEADER KRŠKO - Prejšnji teden se je v prostorih RRA v Krškem sesta- la skupina predstavnikov posavskih občinskih uprav, društev, organizacij in podjetnikov oziroma javno-zasebnih partner- jev, ki so zainteresirani za sodelovanje v Lokalni akcijski sku- pini (LAS) za novo obliko pridobivanja sredstev EU pod ime- nom LEADER. Kot je povedala vodja projekta Darja Planinc, so tudi ta sredstva namenjena razvoju podeželja in so del Evropskega kmetijskega sklada, vendar gre za drugačen pri- stop v njihovem upravljanju. Ker je pogoj za pridobitev sred- stev LEADER prav ustanovitev LAS, ki deluje na določenem prostoru, to pa je v našem primeru območje šestih občin po- savske razvojne regije, se morajo zainteresirani vključiti v organizacijsko obliko neprofitnega značaja. Razpravljavci so menili, da bo temu najbolj ustrezalo društvo, nekoliko več di- lem pa je bilo okoli sestave upravnega odbora, ki bo na pod- lagi razvojne strategije odločal o najpomembnejših zadevah, med drugim tudi o EU sredstvih, ki naj bi jih bilo v obdobju od 2007 do 2013 na voljo okoli 1,4 milijona evrov. S.M. CB i_ /\ s rvi /\»—i = F? SPECIALISTIČNI OKULISTICNI PREGLEDI 041 699 385 NA ZDRAVSTVENO KARTICO :*3Lflh> Okllllst oTl/IEH Boštjan Vsak torek od 11 - 17 ure Ljudska Optika Glasmahcr Stusck Dcjan s.p. Cesta prvih borccv 20c 8250 Brezicc, Slovenija h.'l ll/ .J'.l'l.il (I mail: info^(|l.'isniiihi>r<:niii www (|lasi!i.ilii'f com In most se je spremenil v vino BRESTANICA, LESKOVEC PRI KRŠKEM - Tradicionalna mar- tinovanja, kjer na različne -načine obeležujejo „spremi- njanje" mošta v vino, so se odvijala po mnogih krajih v Posavju. Tako so v Brestanici na Martinovo soboto v organizaciji bre- staniškega Turističnega društva, Kultumega društva Svoboda ter Gostišča Pohle pripravili dogodek Veselo martinovanje. Dramska sekcija in Moški pevski zbor so s posebnim ceremo- nialom ob pomoči svetega Martina, patra in ostalih krstili mlado vino, se ob tern z njim tudi poveselili in kot je običaj, je bilo za obiskovalce dovolj še pečenega kostanja, da so se lahko v nadaljevanju večera v veselem razpoloženju zadrža- li ob zvokih Vilka Ureka. Po starih šegah pa so most krstili tudi Leskovčani, ki so se zbrali pod kozolcem okrepčevalnice Arh in ob tern pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so sodelovali leskov- ška dramska skupina kulturnega društva, Tamburaški Kav- kler iz Poljčan, Trebeški drotarji, Fatnje iz Brezovske Gore, Ljudski pevci Pšenični klas z Viher, krstni obred mošta pa je opravil leskovški župnik Ludvik Žagar. M. K. M. Martinovanje v Brestanici... ... in v Leskovcu pri Krškem 24 zlato rumenih vrtnic in priznanj za »črno barvo« BREŽICE - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Ol Brežice je v sodelovanju z Občino Brežice in Posavskim muzejem organiziral otvoritev razstave Ijubi- teljskih likovnih ustvarjalcev Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ki so ustvar- jali na razpisano temo »Tudi črna je barva«. Program ob otvoritvi sta izvedla Andreja Zlatič na flavti in Daniel Ivša na harmoniki. Slikovni izbor del je na- redila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nuša Podgornik, ki je avtorje in njihova dela na otvoritvi tudi predstavila. Na razpis se je prijavilo 49 av- torjev, izbranih jih je bilo 24, ki se v galeriji muzeja pred- stavljajo s 37 deli, saj so lah- ko sodelovali z enim ali največ tremi med seboj vsebinsko ali oblikovno povezanimi deli, tema pa ni določevala ne vse- bine ne sloga in so v poštev prišle vse tehnike in materia- li. Odločali pa so se lahko med krajino, portretom, žanrskim prizorom, tihožitjem ali dru- gim izbranim motivom. Edini pogoj se je nanašal na barvo, dela so morala biti izvedena pretežno s črno barvo. 0 črni barvi je Tone Rački med ostalim zapisal, da je ne prištevamo med barve, ker je ni v barvnem spektru, je ni v mavrici in slikar pri realistič- nem slikanju črni barvni pi- gment uporablja le za nian- siranje drugih barv. Slika, ki je izdelana s črno barvo ali le z nekaj sivimi odtenki, delu- je surovo in se na vso moč od- dalji od dekorativnosti in sen- timentalnosti; ob sliki v črni barvi pa smo bolj pripravlje- ni verjeti v slikarjevo iskre- nost in v avtentičnost njego- ve izpovedi. Iz Društva likovnikov Breži- ce so bili izbrani Verica Go- ričanec, Milena Gramc, Emi- lija Grubar, Neda Krvavica, Meta Kuplenik in Metka Vim- polšek; iz KD Odskočna deska Brežice Vladimira Sumrek; iz likovne družine Dobova Vesna Davidovič in Lidija Hogač; iz Društva likovnikov OKO Krško Zdravko Červ, Guni in Sta- ne Fabjančič, Mihaela Pre- vejšek, Milena Roštohar in Rudi Stopar; Andrej Levi- čar iz Krškega; iz LKD Mavri- ca Novo mesto Liljana Čuček, Ivan Marušič, Terezija Rifelj in Dragica Škrinjar ter iz No- vega mesta še Maja Povse; iz Tržišča Sebastjan Popelar; iz Artoteke Črnomelj Mladen Vukšinič ter Sabina Siler Hu- doklin iz DUP-a. N. Jenko S. TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - B270 Kr»Ko, Hodev«r)«v try 3 p p 335 l«l 07 4B 21 H74. In«: 07 49 01 0B5 GSM 041 630 135, 041 (W4 320 e-mail; BooMQikil.ml, www boom »I ogled muiikolov v Zagrebu: ROŽA hi A ASFALTU 17.11. CHICAGO 23.11 ogled muzikala v 6radcu IKARUS 29.11. ME6A SnVESTROVANJE NOVI S^O 4 t)Ni - 3 uott s»o < »au. mausivE« PREDPRAZNIČNI ENODNeVNt IZLETI - 40 t. WMTTSWVA. »UblMftŠl* P6&/H NAJZAHTtvifcUl 8T0WÜ0 V NAit STOWNJeI Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 IZ NASIH KRAJEV H Kolokvij o prvih krških borcih KRŠKO - 8. novembra je v krškem Kulturnem domu je v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Krško, Krajevne skupnosti mesta Krško in pod pokroviteljstvom Občine Krško potekal kolokvij na temo prvih krških borcev, ki so bili 30. julija 1941 prva ustreljena skupina na Slovenskem in so jo sestavlja- li Jože Grabar, Peter Jernejc, Rado, Milan in Zdenko Kaplan, Franc in Rajko Kastelic, Tone in Franc Pre- skar ter Ivanjka Uranjek Angelca. Kakor je v pozdravnem govo- ru poudaril Lojze Štih, pred- sednik Združenja borcev za vrednote NOB Krško, so si v združenju zadali ciij, da v prvi vrsti osvetlijo tedanje dogajanje, nastanek in de- lovanje krške skupine, o ka- teri si bodo poleg že znanih podatkov in pričevanj priza- devali pridobiti tudi kakšen podatek več iz nemških arhiv, v nadaljevanju pa zaključke strniti v publikaciji. Uvodni prispevek je pripravil Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenja borcev za vredno- te NOB, ki je poleg zgodb iz mladosti, katere del je preži- vel tudi v Krškem, poudaril, da je največjo zlo katerekoli vojne izdajstvo, ki je bilo tudi tedaj prisotno: „Pogoj sta zvestoba narodu in domovini, najhujše zlo je dvom, nezau- panje in sum. In res je, da so bili med NOB storjeni zločini na vseh straneh, a ostaja bi- stveno, kdo je bil napadalec in kdo se je branil, da je bila ena stran zavezniška in druga Hitlerjeva, ki je človeštvo vo- dila stran od civilizacije." Preko 120 udeležencem so svoje prispevke predstavili še mag. Martin Premk iz Voja- škega muzeja Slovenske voj- ske, dr. Damijan Guštin, so- delavec Inštituta za novejšo zgodovino, Irena Fürst, ku- stosinja Muzeja novejše zgo- dovine Slovenije - enota Bre- stanica, general v pokoju Miha Butara - Aleks iz Cer- kelj ob Krki, prof. dr. Slavko Kremešek in Zorica Kerin, profesorica zgodovine na OS Jurija Dalmatina v Krškem. Kolokvij so s svojimi spomini na tedanje dogodke zaokro- žili sorodniki ali sotovariši kr- ških borcev, in sicer Angelca Španovič, sestra ustreljenih bratov Toneta in Franca Pre- skarja, Gvido Grabar, brat ustreljenega Jožeta Grabar- ja, ter sodelavca v krški sku- pini, katerima se je spletom naključij uspelo izogniti zaje- tju, in sicer Marjan Ernst in Vladimir Pfeifer. Bojana Mavsar „Štiri generacije" pod kozolcem KOPRIVNICA - Instrumentalna sekcija »Štiri generacije« v okvi- ru Kulturnega društva Anton Aškerc Koprivnica je 27. oktobra pr- vič organizirala glasbeni dogodek z imenom „Pod kozolcem". Fe- bruarja letos se je sestalo pet članov Kulturnega društva Anton Aškerc iz Koprivnice, ki igrajo in pojo. Ker je njihova starost od 20 do 50 let, so si nadeli ime sekcija »Štiri generacije«. Z vaja- mi, ki so jih imeli večkrat na teden, so uspeli že oktobra pripra- viti premierni koncert, s katerim so presenetili okoli 300 obisko- valcev. Sekcija se je za prvi nastop posebej skrbno pripravila, tako glede izbora pesmi in glasbenih točk kot tudi s tern, da je že v uvodu občinstvo presenetila s krajšim skečem. Na prireditvi so člani sekcije izvajali domače pesmi, med njimi znane in pri- Ijubljene domače skladbe. So prva skupina v Posavju, ki poje in igra originalno ljudsko glasbo tudi s spremljavo citer. To jim veli- ko pomeni, saj želijo ohranjati in prenašati glasbeno zakladnico ljudskih pesmi. Člani sekcije „Štiri generacije" so: Anja Radko- vič - vokal, Boštjan Gunčar - vokal in kitara, Blaž Cerjak - har- monika, Franci Tomažin - bas kitara in najmlajša med njimi - Petra Vovčko citre. M. K. Zasedba "Štiri generacije" na odru „Pod židano marelo" DOLENJA VAS - Dolenjevaške Prepelice so nas povabile „Pod ži- dano marelo" na večer Avsenikovih pesmi v domačem gasilskem domu. Preživeli smo nepozaben večer ob vedno lepih Avseniko- vih melodijah, kajti harmonikarja folklorne skupine DKD Svo- boda Senovo sta pošteno raztegnila meh. Program je spretno povezoval Samo Hajtnik, ki je znal poskrbeti tudi za humor. Prepelice so se pod vodstvom neumome in temperamentne zbo- rovodkinje Mire Dernač Hajtnik predstavile s šestimi Avseniko- vimi pesmimi, prirejenimi za žensko zborovsko petje. Vmes pa so gostje predstavili gorenjsko narodno nošo in tri plese. Na- stopajoči so pripravili presenečenje predsedniku KS Dolenja vas Branimirju Vodopivcu za njegov osebni jubilej - 77 let. Prije- ten večer smo zaključili s skupno pesmijo Ostanimo prijatelji in upanjem, da se naslednje leto srečamo pod streho novega kul- turnega doma v Dolenji vasi, katerega temeljni kamen že stoji. Na podobni prireditvi so se srečali še 9. novembra 2007 v Domu XIV. divizije na Senovem, kjer so se že navedenim nastopajočim pridružili še senovški muzikanti z gosti. M. Volčansek Ženski pevski zbor Prepelice na odru Novi modeli Si Kf <•!<¦ ridvrKH p«rtncr)a uar. vnfto riniMnu nil va«r otrokr? I'ri Volk«waRnu «me, m van priprnvili niivn ponudho zvnslih «preml|rv»liCT. Novi modnli I'olo SI, (Kill SI In (,(ilf Phi« SI van hodn us nrnli /. hogato riodalno upirmu. V»l moduli so oprcml|cnl » kllmn, AHS. mdlcm s CD In Mln prcdva|alnlkom, il (ura) (§tevj|o) Plinski bloki PB1.PB3, PB4inPB5 «.410471 171 34 ter parna bloka 8.410.471 173 M TA1 in TA2 MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACU - OKTOBER 2007 , , Dimno stevilo Proizv. . SO.mg/m^ NO, mg/m' CO mg/m Bacharach Gorivo oacriaracn izmerjeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB2 ZP 15 271 300 5 100 0 2 KOEL 250 379 400 20 100 0 2 PB3 ZP 17 234 300 17 100 1 2 PB4 ZP 1,6 77,1 300 0,1 100 0 2 PB5 ZP 1,6 72,2 300 1,3 100 0 2 KOEL A 80.4 400 0.9 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL - kurilno olje ekstra lahko 10 POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 Odprli vrata sovaščanom SELA PRI DOBOVI - V okviru akcije »oktober - mesec požar- ne vamosti« so člani Prostovoljnega gasilskega društva Sela pri Dobovi v petek, 2. novembra, pripravili za sovaščane dan odprtih vrat in demonstracijsko »mokro« gasilsko vajo. Že naslednji dan, v soboto, 3. novembra, pa so Selanci sode- lovali na sektorski vaji v Gabrju pod okriljem Gasilske zve- ze Brežice, kjer so sodelovale tudi desetine gasilcev prosto- voljcev iz PGD Gabrje, PGD Mali Obrež, PGD Veliki Obrež in PGD Slovenskih železnic. V demonstraciji sektorske vaje so bili prikazani postopki reševanja poškodovancev iz objekta, gašenje in varovanje objekta ter tehnika in način gašenja s peno, ki so jo ob zaključku vaje demonstrirali člani PGD Ga- brje. /?. Z. Člani PGD Sela pri Dobovi Slovesno v gasilskem društvu Župelevec ŽUPELEVEC - V mesecu požarne vamosti in v okviru prazno- vanj ob brežiškem občinskem prazniku je bilo 20. oktobra posebej slovesno v PGD Župelevec, saj so prevzeli v upora- bo novo gasilsko orodno vozilo GV-1. Gasilci iz Župelevca so tako prevzeli šele drugo vozilo od ustanovitve v letu 1953. Območje, ki ga pokriva društvo, sodi med bolj požarno ogro- žene zaradi gozdov in starejših stanovanjskih in gospodar- skih objektov. Ob širjenju preventive s tega področja med občani in z dopolnjevanjem gasilske opreme pa društvo bi- stveno prispeva k preprečevanju nastajanja požarov in tudi h kvalitetnejšemu ter učinkovitejšemu posredovanju v pri- meru potrebe po reševanju. Slovesnosti pri predaji vozila so se udeležili tudi župan Ivan Molan, predsednik Gasilske zve- ze Brežice Mihael Boranič, predsednik KS Kapele Tone Cer- jak ter gasilke in gasilci PGD Rakovec in Kapele. Devetde- setčlanski kolektiv se vsem zahvaljuje za pomoč pri nabavi vozila. /. Rožman Tisoč pohodnikov v Sromljah SROMLJE - Turistično društvo Sromlje je v počastitev prazni- ka občine Brežice 20. oktobra pripravilo že šesti tradicional- ni pohod po Sromeljski pešpoti. Pohoda se je udeležilo pri- bližno tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije, dosti pohodnikov pa je prišlo tudi iz Hrvaške. Na sedmih postojankah, ki jih je di uštvo pripravilo ob pešpoti, so se zopet izkazale pridne gospodinje, ki so pripravile jedi, značilne za ta kraj. Vse je bilo lepo dekorirano in prijazno ponujeno. Na ta način so se Sromlje predstavile širši Sloveniji s svojo ponudbo, pridelki in izdelki, kar je bil tudi namen društva. V kultumem pro- gramu ob pohodu so se predstavili Moški pevski zbor Sro- mlje, Ljudski pevci Sromlje, Oktet Orlica Pišece, Ansambel Zdravica, na zaključku poti pa Ljudske pevke „Vesele Ribn- čanke". Pohodniki, ki so bili zelo zadovoljni pa tudi prese- nečeni nad ponudbo Sromelj, so se prijavljali že na pohod, ki bo spet naslednje leto. A. Kranjčič Martinovo tudi na Velikem Kamnu VELIKI KAMEN - Sveti Martin, ki ima ključ vse do korenin, nas je obiskal tudi na Velikem Kamnu. Kot je že v navadi, smo se zbrali ob 11. uri na Velikem Kamnu, kjer imamo cerkev tega svetnika, in se mu priporočili za dobro kapljico. Mašo je po- pestril domači pevski zbor, ki je po maši tudi pričel druženje s tisto, ki sodi h krstu mošnja, »Kol'ko kapljic, tol'ko let...«. Krajani so poskrbeli za prigrizek ter mlado vino in tako smo ob prijetnem vzdušju klepetali še kar nekaj časa in ugotovi- li, da ne želimo, da takšni običaji zaidejo v pozabo. S. 8. Mozaik - pomembna likovna tehnika BREŽICE - V torek, 6. novembra, in v sredo, 7. novembra, je v malern avditori- ju brežiškega Posavskega muzeja potekala ustvarjalna delavnica za osnovnosol- ce in srednješolce, ki so jo poimenovali Mozaik, vodil pa jo je profesor, akadem- ski slikar in restavrator, sicer pa brežiški častni občan Ivan Bogovčič. Po besedah kustosa v Posa- vskem muzeju Brežice Ivana Kastelica imajo poleg redne dejavnosti v programu tudi vrsto drugih aktivnosti kot so predavanja in delavnice, ka- mor so umestili tudi ustvar- jalnico Mozaik. Strokovno delo so zaupali Ivanu Bogov- čiču, ki ima rojstne korenine v Slovenski vasi, v delavnici pa so sodelovali učenci breži- ške osnovne sole ter dijaki Gi- mnazije Brežice. Bogovčič je za ta namen pripravil tri raz- lične motive, ustvarjali pa so s pomočjo mrežnega sistema, kamor so lepili barvne papirč- ke. V muzeju nameravajo iz- peljati še drugo fazo, ki se bo odvijala spomladi, poteka- la bo na prostem, mozaik pa bodo ustvarjali s keramičnimi oz. glinenimi kockami. „Likovna tehnika izdelovanja mozaikov ima korenine že v Mezopotamiji, največji raz- mah pa je doživela v anti- ki v Grčiji in kasneje v Rimu ter se ohranila do današnjih dni," je povedal Bogovčič. „Še danes imamo nekaj žive- čih umetnikov, ki v tej tehni- ki ustvarjajo. Mogoče res ni več tako priljubljena, ker so likovni tokovi usmerjeni ne- koliko drugače, mislim pa, da bo preživela," je dodal ter še pojasnil, da se jo mladini lah- ko predstavi z nekaj beseda- mi in jo ne glede na njihove likovne sposobnosti dokaj hi- tro obvladajo. M. K. M. Klasično gledano je moza- ik sestavljen iz centimetra velikih kamenčkov. Lahko so tudi manjši, le nekaj mi- limetrov, lahko pa so nare- jeni celo iz velikih plošč. Postopek dela je prav tako različen, lahko je direk- tno lepljenje, možno pa je predhodno lepljenje na podlago in šele potem na želeno mesto. Breiiski gimnazijci z mentorjem prof. Ivanom Bo$ovčičem______________________________ Trgovina za zaključna gradbena dela in montažo gips plošč strešna okna brezplačna montaža ali gotovinski popust pri nakupu oken www.segrad.si Ulir.i 11 Movomhm ;>'. Obitn.l roOri l.oskovoi1.. GSM: 041 405 561 _ObžofniKJ redakcija@posavje. info Tel.: 07 49 05 782 Stand up comedy v MC Krško KRŠKO - Mladinski center Krško in informacijska točka Euro- pe Direct sta 10. novembra v sklopu kampanje Vsi drugačni, vsi enakopravni pripravila večer, kjer se je skozi humor in zabavo opozarjalo na evropske vrednote in nevarnosti stere- otipov v naši družbi. V Cebeln'aku (MC Krško) sta obiskoval- ce nasmejala odlična stand up komika Martina Ipša in M.J. (Mental Jockey) Murko. Oba sta učenca Željka Vukmiri- ce, hrvaškega gledališčnika in odličnega poznavalca ume- tnosti stand up komedije. Dvorana Mladinskega centra Krško je bila polna mladih, ki so si želeli malo smeha v tern sivem krškem vsakdanu. Najprej jih je Martina nasmejala s svojo kritiko sodobne družbe, večer zaključil M.J. Murko s svojim preprostim pogledom na svet in originalnimi marketinškimi idejami. Skratka, večer je bil nepozaben in iz ust obiskoval- cev je bilo večkrat slišati, da je nekaj takšnega manjkalo v našem okolju. R.S. Dij aški festival Malinuc SEVNICA - Za uvod v decembrsko veselo rajanje pripravlja- mo Društvo K.N.O.F. & Dijaška sekcija ŠKS Dijaški festi- val Malinuc! Vstop bo prost! Prireditev je namenjena mla- dim, dijakom in fazanom - na kratko »malinucem«. Naš cilj je promovirati dijaške klube in prostovoljke/ce ter zaba- vo brez alkohola. Malinuc se bo zgodil v soboto, 1.12.2007, v Športnem domu Sevnica. Popoldanski program se prične ob 16. uri s športnimi in dijaškimi igrami, stojnicami mla- dinskih organizacij ter kulturnim programom na odru. Ve- černi, glasbeni del prireditve bomo naznanili s protokolar- nim odprtjem malinovega soda, ki bo maskota prireditve. Na odru se bodo zvrstile različne glasbene skupine. Nasto- pili bodo Raperka Žana, Kronika, Splash the Toilet, Liquf in vrhunec večera Zaklonišče prepeva. Za mlade dijake bomo priredili tudi zabavni »Krst fazanov«. Po prireditvi bo v Caf- fe Central's (blizu železniške postaje Sevnica) organiziran After Malinuc Party z DJ Damircheejem in Go-Go plesalka- mi. Projekt je nastal v soorganizaciji Društva K.N.O.F. in Di- jaške Sekcije ŠKS. Več informacij in prijave na http://ma- linuc. knof. si Bojan Zaksek - Bobby Po 20 letih spet Dan žena na odru PODBOČJE - Člani dramske sekcije Kultumega društva Sta- ne Kerin Podbočje bodo v petek, 23. novembra, ob 19. uri v krajevnem kulturnem domu pripravili premiero, naslednji dan ob isti uri pa še ponovitev komedije Mire Mihelič z na- slovom Dan žena (stara zgodba o Adamu in Evi ali boj za oblast). Zanimivo je, da je podboška dramska sekcija ome- njeno komedijo - v drugačni zasedbi, seveda - na oder po- stavila že leta 1987. Novo igro podboških amaterskih gleda- liščnikov je režirala Ivanka Černelič Jurečič, ki je odigrala tudi eno izmed vlog pred 20 leti. - P.P. javna ayoneija Republike Stovenlja ia podjetmStvo in tujc investiere :mmi8Km, MLn, ......r. SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vabilo na delavnico FINANCIRANJE RAZVOJNIH PROJEKTOV IN FINANČNE SPODBUDE iz ESRR četrtek, 29.11. 2007 v dvorani A Občine Krško, CKŽ 14, Krško 10.00- 10.20 Uvodni pozdravi Franc Bogovič, župan občine Krško Mojmir Pustoslemšek, župan občine Kosta- njevica na Krki, Kristjan Janc, župan občine Sevnica 10.20 10.30 Subvencije In ugodni kredttf za mikro, mala In srednja podjetja - napotki in usmeritve za prijave na razpise Podjetniški sklad Maribor - Maja Tomanič VI- dovič, direktorica 10.30- 11.00 Prve izkušnje s subvencijami iz progra- ma evropskih strukturnih skladov za obdo- bje 2007 - 2013 za podjetništvo in turizem Podjetniški center Krško - Franc Češnovar, direktor 11.00- 11.20 Odmor za kavo 11.15- 12.00 Finančna podpora podjetjem za razvojne projekte, in pri prijavah na razpise Bänke (NLB, SKB, Nova KBM, Abanka - Vipa, DBS, Banka Köper) 12.00- 12.15 Storitve JAPTI in spodbude podjetjem preko Vavčerskega programa svetovanja Javna agencija za podjetništvo in tuje inve- ¦ sticije; g. Peter Ješovnik v.d. direktor 12.15-12.30 ¦ Diskusija / zaključek Strukturni skladi EU za regionalni razvoj so priložnost za financira- nja razvojnih projektov malih in srednje velikih podjetij. Prvi raz- pisi iz programa 2007- 2013 so že zunaj. Želimo vam predstaviti iz- kušnje z razpisi. Ocenjujemo, da je ta tematika pomembna tudi za vas in vas vabimo, da se udeležite delavnice. Imeli se boste piilo- žnost srečati s predstavniki podpornih institucij, bank ter na podla- gi izkušenj zastavili nove razvojne projekte. Prijave zbiramo na telefonski številki 07 490 22 20 ali po e-pošti info@pckrsko.si. Posavski obzornik - leto XI, stevilka 23, četrtek, 15.11. 2007 ŽIVETIV POSAVJU 11 Posavje- glasbena pokrajina Glasbena dejavnost ima v Posavju dotgo tradicijo. Že pred dru- go svetovno vojno in po njej so predvsem amaterske glasbene skupine dosegale vidne uspehe, vedno pa so izstopali tudi posa- mezniki. Nekateri izmed njih so bili organizatorji glasbenega iz- obraževanja ali pa mentorjf vokalnim, instrumentalnim in dru- gim zasedbam. Lahko rečemo, da se glasbeno izrocilo prenasa iz roda v rod. Danes že najmlajši obiskujejo posavske glasbene sole, kjer gojijo in razvijajo glasbeno kulturo. Gre za razvoj, ki se v zadnjem obdobju močno stopnjuje tudi z različnimi načrti o možnostih nadaljnjega šolanja v lokalnem okolju. Številni uspešni glasbeniki v različnih glasbenih zvrsteh, od naj- zahtevnejših v resni glasbi do tistih v zabavni, spodbujajo in kre- pijo zavest o Posavju kot »glasbeni pokrajini«. V prispevkih pod tern naslovom bomo v Posavskem obzorniku spregovorili z različ- nimi sogovorniki o pomenu glasbe za razvoj in oblikovanje kul- turne pokrajine ter vplivu, ki ga ima na razvoj mladih in njihove poglede na svet. Ur. Glasba je brez dna in neba, muzikant je od povsod in je povsod. Saj, saj, ta narod je ve- dno pel. In brenkal. V po- savskih občinah skoraj ni prireditve in ni dogod- ka, ki ju ne bi spremlja- la glasba. V kakršni koli glasbeni izvedbi. In ce- tudi včasih samo za into- nacijo, se pravi, za naän poudarjanja dogodka. Ko- likokrat ze sem pisala o glasbi, o dogodku ob glas- bi in kot priča številnih koncertov? Nekaj me dra- z/, da bi prelistala stare zapise. Pa ne. Po pravici povedano, da se ne izgu- bim. Ne zdrsnem pri dol- gem naštevanju, saj se za vsakim glasbenim ime- nom skriva zgodba. Zgod- ba ljubezni, ljubiteljske zavzetosti, volje, najbrz tudi glasbenega talenta. Moja glasbena zgodbi- ca se je pričela, jasno, z »Nina - nana« za mirno spanje in brezskrben sen. Potem, se mi zdi, je na- stala neka luknja. Morda bi celo uspela napolniti to spominsko prazno glasbe- no skrinjico, a so petde- seta prejšnjega stoletja tako ziva, da tiste luknje ne grem polniti. Torej petdeseta, ko je očka v dorn na Planini pri Sevnici prinesel nov radio, znam- ke Savica. S pojočo leseno škatlo sem se zlepila, vpi- jala zbore, ki so peli par- tizanske in druge pesmi. K voščilom, reportažam, radijskim prispevkom. Če je bilo govora preveč, se me je polastila togota. Ta partizanski zborovski temelj s Savico mi je pri- nesel oblikovanje pevske- ga in glasbenega dojema- nja. In nenazadnje ¦ obilo obresti. Kasneje v brezi- ški osnovni soli pot v zbo- rovsko petje in uživanje glasbenega pouka, oboje s prof. Elizabeto de Gle- ria. Izven sole posluša- nje in dobro poznavanje francoskih šanson, itali- janskih kancon, ameriških in slovenskih zimzelenih, njihovih priredb, pa ope- ret, filmskih skladb, uži- vanje ob igranju gasilskih godb in, roko na srce, za- dovoljstvo ob poslušanju valčkov in polk nekaterih slovenskih narodno zabav- nih ansamblov, do latin- sko ameriških, dalmatin- skih, slavonskih, ruskih, črnskih duhovnih, gospe- lov in drugih napevov. Po- leg melodije in glasu je in bo odtehtalo besedilo. Vspominu se mi oblikujejo vsakršna imena in podobe izvajalcev, z njimi napevi in melodije, ki so, ozna- lujejo in bodo s svojim darom označevali in ple- menitili las ter naše biva- nje. K podobi prištevam karizmatično gracioznost zborovodij, dirigentov in solističnih izvajalcev. Kot tudi misel Eduarda Rinco- na: »V življenjih izjemnih osebnosti, kakršna je bil Mozart in mnogi drugi, bi bilo potrebno ugotoviti, kateri so bili tisti razlo- gi ter fizične in psihološke okoliščine, ki so pripomo- gle ali bile celo odločilne za njihov široko poznan in svojevrsten razvoj.« Pravi jo, da ni slabe glas- be. Nisem pristojna, da bi k temu karkoli doda- la. Najbrž pa je res, da vsak sebe poišče v svoji glasbi. Ki raztopi žalost, podvoji veselje ali zoprno delo napravi lahkotno. Tu se ustavljam ob urah ke- mije. Uro kemijskUi for- mul je moji gimnazijski generaciji enkrat me- sečno znala oplemenititi prof. Cvetka Hladnik. Ne s predpisano snovjo, tern- vec z glasbeno kemijo - z zajetno zbirko plošč kla- sikov, ki nam jih je pred- vajala, vmes skladbe ko- mentirala in vsaj zame, naredila več, kot je bilo sploh mogoče slutiti. Ljudje smo v osnovi iskalci lepote. Od »Nine-nane« do »Tišine«. Le kateri otrok si ne ieli glasbene pravlji- ce? Treba mu jo je ponudi- ti. Jo graditi in jo nadgra- diti. V posavskih občinah je nešteto glasbenih izvi- rov in izzivov. Izzivov zla- sti za nekoliko zapoznele izvajalce in poustvarjalce. In uživalce. Z osnovnim iz- vi rom glasbenih šol. Čisto na koncu iivljenjskih not si nekateri za zadnji izziv zaželijo Tišino, Po- Ija, kdo bo tebe ljubil ali Ave Marijo. Ali zgolj vilin- ske glasbe. Se je v glasbo pritihotapil november z dnevom spo- mina? Ko mi pogled uha- ja na bogat šopek drob- nih rumenih krizantem v vazi, z zivo vizijo potpu- rija z violino, zvezkom z notami, odloženimi naoč- niki in dirigentsko palico, kipcem baletnega para Cvetke Miloševe in kra- jino Vlada Cedilnika, vse z lahno instrumentalno spremljavo v ozadju. Ena sama glasba in razkošje. V resnici doživeto že na ne- st e to naiinov. In le sploh kaj, potem za- gotovo obzalujem, da ne znam iz nobenega instru- menta izvabiti niti ene same melodije. Ampak za to ni nobene posebne ško- de v okolju. Poleg tolikih malih in velikih Mozartov poustvarjalcev. Natja Jenko Sunlit D ZIVETIV POSAVJU Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15.11. 2007 Dragutin Križanič: Človek v sebi nosi nekonaravno potrebo po lepoti, glasbena sola pa je tista, ki to potrebo v veliki meri zadovoljuje. Drasutin Križanič, ravnatelj Clasbene sole Brezi- ce, prof, kontrabasa, zborovodja KUD MePZ Bre- žice, dirigent Tamburaskega orkestra Artiče. Več Brežičanom, Posavcem in tudi širšemu $lasbene- mu in kulturnemu občinstvu najbrž ni treba na- števati. »Glasbena sola je tista, ki registrira tatente, jih usmer- ja in na ta način deluje kot osnova za profesionalni razvoj glasbene kulture tako kot v občini, Posavju in Sloveniji, kar navsezadnje pomeni, da se ti profesionalci spet vrača- jo v našo sredino in tako zagotavljajo kontinuiteto doga- janja na področju glasbe. Tako, na primer, na naših osnov- nih šolah vzgajajo in izobražujejo bivši učenci naše sole. Prav tako pa tudi v kulturno-umetniških društvih, kar je posebnega pomena. In sicer zato, ker oni zagotavljajo, da se ljudje na področju občine Brežice z ljubiteljsko kulturo ukvarjajo na visoki ravni. Iz tega izhaja pomen glasbene sole za okolje, v katerem sola deluje. To pa hkrati doka- zuje, da so poslušalci, spremljevalci kultumih dogajanj, vedno zahtevnejši in strožji kritiki in ocenjevalci, kar pa spet povzroča, da same skupine zahtevajo in dajejo več od sebe. To nam daje moč in je zadovoljstvo za nas, ki se z amatersko kulturo ukvarjamo, in za tiste, ki podpirajo to našo kulturo. Oni so uživalci plodov kulture, kar seveda velja tudi za glasbeno solo. Glasbena sola se primarno ukvarja z estetiko, s tern pa de- luje tudi na estetiko dogajanj v kulturno-umetniških dru- štvih in neposredno na estetiko naših someščanov. To ni samo estetika tona, glasbenega izvajanja, estetika scen- skega nastopa. Je primarno estetika medčloveških odno- sov in preko te estetike prihajamo do tega, kar nam glas- ba in kultura nasploh prinašata. Človek v sebi nosi neko naravno potrebo po lepoti, glasbena sola pa je tista, ki v veliki meri to potrebo zadovoljuje. In tako se zopet vrača- mo na pomen glasbene sole v kraju in v našem življenju. Glasbena sola Brežice je prisotna domala povsod, to je način zagotavljanja eksistence naše sole. Smo sola odpr- tih vrat in tudi mi se na svoj način pojavljamo na trgu, vedno smo izpostavljeni javnim pohvalam in kritikam. Zato moramo biti intenzivno prisotni, na ta način pa naši učenci pokažejo rezultate svojega dela, talenta, kar je hkrati tudi dokaz uspešnosti učiteljev in sole. To je zelo zahtevno, odgovorno delo. Velika odgovornost je tudi v tern, da starši zaupajo svojega otroka soli in profesor- jem, ki bodo imeli zelo močan vpliv na njihov razvoj. Ta vpliv pa je potenciran s sistemom individualnega pouka. Pomembna je tudi podpora glasbeni soli kot neobvezni soli. Tako v moralnem kot materialnem smislu, ki pa jo ima tako s strani ustanovitelja, ki je Občina Brežice, kot s strani okolja. Glasbena sola je po velikosti druga naj- večja sola v občin, takoj za OS Brežice, saj imamo 350 učencev. Na tej podpori pa pravzaprav temelji delovanje naše sole, kajti brez podpore staršev in občine določenih projektov ne bi mogli uresničiti. Zato smo zelo hvaležni staršem, ki nas podpirajo s svojimi idejami, potrebami, v gostovanjih, na tekmovanjih. In tu sledimo skupnemu in- teresu za dobrobit otroka. Otroci pa so naše nadaljeva- nje, naša prihodnost!« Dra$utin Križanič Marjetka Podgoršek Horžen: Največ mojih učencev in učenk je bilo s podeželja, kjer se, hvala bogu, še vedno poje. Marjetka Podgorsek Horzen je profesorica solo petja v breziski glasbeni soli in dirigentka vokalne skupine »Solzice«, ki 16. teto deluje pod okriljem sole. Nekateri učenci in učenke prof. Marjetke pojo v zborih, ki presegajo meje amaterizma, to sta gotovo MePZ Viva in ŽPZ Solzice. Skupina Solzice si je pripela številna prestižna priznanja, iz njene sole petja pa je izšlo lepo število pev- cev. Ti vodijo zbore, poučujejo v šolah po občini, Posavju ali izven posavskih meja. Sicer pa so to daleč znana imena solistov: Mihaela Komočar, Janko Volčanšek, Vlasta Ro- žman, Martina Živič Prevejšek, Niko Ogorevc, Damjana Zorko, Monika Ogorevc Abram, Aleksandra Baric Vovk, Natasa Vegelj, Boštjan Kozole, Urska Damis Burner, Anja Radkovič, Irena Hribar, Mihaela Kovačič in drugi. Borut Smrekar mi je že pred leti izrazil veliko obžalova- nje, da Marjetka Podgoršek Horžen ni ostala v ljubljanski Operi, ona pa o tern pravi: »Moj namen je bil, da bom učila petje v srednji glasbeni soli, nikoli pa nisem imela namena peti v operi. Na doga- janje v vokalni glasbi ima ogromen vpliv delo profesorja. Zelo pomembno je, da vzpostaviš ljubezen do petja. V po- gledu petja pa smo v občini Brežice in Posavju zelo močni. In kako prepoznati ta talent? Vsa ta leta (20 let, op. a.) ob sprejemnih preizkusih ugotavljam, da je deset minut čisto premalo, da bi zagotovo ugotovila talent. To je zelo tež- ko. Ogromno je odvisno od različnih dejavnikov. Pri tistih, ki v začetku nekaj pokažejo, še ni rečeno da je to tisto, kar si pričakoval. Pomembna je delavnost. Posluh in glas je mogoče dodelati, razviti, nikoli pa ne mores red nekaj zagotovo. Pri nekaterih se ta talent razvije prej, pri neka- terih kasneje, pri drugih pa nikoli. Ali pa enostavno oma- gajo. Z vsakim letom je zaradi časovnih stisk na tern po- dročju vse težje, doma se več ne poje, večglasno petje se v družinah ne razvija več, razen v osnovnih solan, potem pa se na žalost ustavi. Po sedanjem raziskovanju ugotavljam, da je bilo največ mojih učencev in učenk s podeželja, kjer se, hvala bogu, še vedno poje. In zato smo še vedno močni. Jaz sem, na primer, tudi iz vasi, tarn se je vse začelo, doma pri moji mami. Stara mama je bila vodilna sopranistka, to je šlo na mamo in iz mame na mene.V glasbeno šolo sem šla pozno, v 5. razredu. Vprašate, kako usmerjati? Ni skupne formu- le. Vsak je posameznik, glasbeni svet zase in pride s tern, kar je. Pri delu, učenju moraš biti psiholog, velikokrat mama, v bistvu prijatelj, kateremu učenec zaupa, zato smo - pri meni - vsi na »ti«. Zaupati se mi mora tako, da se pokaže v vsej svoji luči. Mora se odpreti. Če pesmi ne čuti, je ne more peti. Čuti se, če je izpoved iskrena. Ves čas je treba delati z ogromnim potrpljenjem. Zgodi se, da se komu odpre že v drugem letu učenja, nekaterim šele v četrtem. Zato še enkrat poudarjam - pomembno je, da vzpodbudiš ljubezen do petja.« Marjetka Podgoršek Horžen posiiric, Uiio INsORMACIJSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE Mag. Daniel Ivša: Ni lepšega muziciranja kot v skupini, kjer se ustvarja medsebojna energija. Mag. Daniel Ivsa je v GŠ Breiice profesor harmonike od leta 1997, z dvema študijskima premoroma, diri- gira Gasilskemu pihalnemu orkestru Loce pri Dobovi. Orkester je v tern času na državni ravni napredoval iz 3. v 1. težavnostno kategorijo, zqdnji uspeh je požel letošnje- 20 maja v lalcu, kjer je osvojil Zlato plaketo s pohvalo, od možnih 100 je dosegel preko 96 točk. Vsako leto priredijo dva koncerta, pomladanskega in miklavževega, povprečna »mladost« članov orkestra pa je 30 let. »Instrumentalna glasba je v občini Brežice močno razvi- ta. Poleg Gasilskega pihalnega orkestra Loče so to Sextet GPO Loče, Dobovski rogisti, Pihalni orkester Kapele, Tam- buraški orkester Artiče, ponovno je oživela Pihalna godba Pišece. V Glasbeni soli pa delujejo simfonični, citrarski, harmonikarski in pihalni orkester. Vsi težimo k temu, da bi občanom prirejali čim lepše, kvalitetne in bogate tre- nutke. Vse pa je odvisno od možnosti in volje posamezni- ka. Je cela vrsta okoliščin, kjer glasbenik želi delovati ali pa ugotovi, da mu sredina delovanja pač ne ustreza. Za orkester pa je pomembno, da pridobiva nove, sveže ka- dre. Seveda je pri tern pomemben individualni pristop po- sameznika in dirigenta. Dirigent iz orkestra poskuša izvabiti, kolikor je največ mogoče, skratka najboljše. Dirigent s svojim glasbenim znanjem, navdušenjem nad glasbo, osebno karizmo, ob- čutkom in s poznavanjem psihologije ljudi, kar mu je po- trebno predvsem na vajah, s člani orkestra ustvari, da ti- ste »črne pike« na notnem črtovju oživijo. To je pot k pričakovanemu užitku in vzdušju med izvajalci in poslu- šalci. V začetku sezone je samo delo z orkestrom skupin- sko; po štirih, petih vajah pa se začno vaje po instrumen- tih oziroma sekcijske vaje. To pomeni, da je v vsaki vodeni skupini pihal, trobil in tolkal na čelu glasbeno usposobljen mentor, ki je clan orkestra. Ko je notni material prebran, se skupine združijo in izpilimo program do konca. Ta način vadbe velja za amaterske, ljubiteljske orkestre. Za edina profesionalna v Sloveniji, vojaški in policijski orkester, pa ne in so vaje v celoti skupinske. Igranje v skupinah je po- membno tudi s sodalnega vidika, da se glasbeniki naudjo delovati v skupini. Meni ni lepšega pri srcu kot muzicira- nje v skupini, kjer se ustvarja medsebojna energija. Nad- gradi jo seveda tudi publika. Prav zato so članom orkestra in dirigentu koncerti tisti vrhunec minulega dela, skupne- ga doživljanja in energije, ko lahko pokažemo rezultate poustvarjanja.« Pripravila: Natja Jenko Sunčič »V Brežicah, v občini, ob tako močno razvitem kultumem življenju pogrešam koncertno dvorano. Prostor, kjer bi se ti orkestri lahko predstavljali. S tern bi pridobili še na dodatno kvalitetno glasbeno ponudbo. To je moje dolgoročno razmi- šljanje - ustvariti pogoje za prihodnost.« Prilogo smo pripravili ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15.11. 2007 ŽIVETl V POSAVJU 13 Drago Gradišek: Kot opera bi morala delovati naša kultura. In kot orkester! Pravi, da je bil z godbo zastrupljen ze od nekdaj. Doma je z Raven na Koroskem, v Posavje oziroma v Krsko pa je prisel potem, ko je pet let igral v Slo- venski filharmoniji. Žena namreč izhaja iz Set pri Dobovi. Njegov osnovni instrument je rog, se pravi, da je hornist. Najprej je bil uradno kutturni anima- tor, v resnici pa dirigent sicer že znane pihalne godbe videmske tovarne celuloze in papirja, kijoje kot Pihalni orkester Videm popeljal do najvišjih pri- znanj. Leta 1992 je prevzel ravnateljsko mesto v krški glasbeni soli in skupaj s sodelavci poskrbel za njen preporod. Nastajali so orkestri, vrstili so se nastopi in uspehi, glasba je v Krskem in daleč naokoli postala pravo kulturno gibanje. Drago Cradišek je eden tistih, ki imajo največ zaslug, da Posavje je in vedno bolj postaja glasbena pokrajina. Imamo eno izmed lepših šol v Sloveniji Mislim, da imamo eno izmed lepših šol v Sloveniji. Ni naj- novejša stavba, je pa prav urejena. Že ko prides v ho- dnik, dobiš občutek, da si pri- šel v glasbeno katedralo. Res imamo izvrstne pogoje, da lahko zelo dobro delamo. Program smo obogatili z Ijud- skimi instruments učimo tamburice in diatonično har- moniko, nova zadeva je tudi sodobni pies, za katerega ima- mo kompleten program nižje glasbene sole. Le harfe še ni- mamo, vendar je ne moremo začeti poučevati, če nam ne bodo dovolili širiti dejavnosti. Otroke poučujemo od petega leta naprej v predšolski glas- beni vzgoji, ki je zelo zanimiv program. Otroci nanj radi ho- dijo, saj skozi pravljico in na svoj način spoznavajo te zelo težke pojme o glasbi. Glasbe- na teorija oz. nauk o glasbi je zelo konkretna zadeva, ki je povezana z logiko, to je Kot matematika ali fizika. Z nami je povezano kar oko- li pet do šest tisoč ljudi, ki prihajajo na naše prireditve. Tudi vsak interni nastop pose- bej imamo poln, saj pridejo starši, stare mamice in stari očetje. Interne nastope pla- niramo letno ob sredah in so namenjeni predvsem temu, da se otroci navadijo nasto- pati pred javnostjo. To je prednost. Tudi če ne bo glas- benik, bo znal nastopati. Na- stop je velika težava mnogih izmed nas. Smo v družbi pe- tih ljudi, pa nam je že nero- dno kaj reči, oni pa zaigrajo pred polno dvorano in to zna- jo že od otroštva, kar je pozi- tivno za njihovo osebnost. Ostalih nastopov pa je tudi ogromno. Naši učitelji izven sole veliko nastopajo, kar je pozitivno. Nastopajo kot so- listi, v raznih komornih sku- pinah, vsi udtelji se zelo an- gažirajo preko orkestrov in godb. Tudi zato so godbe tako kvalitetne, saj imajo te ud- telje, ki so gonilna strokovna si la vseh amaterjev. Uspelo nam je, da se ti priznani glas- beniki vračajo domov, v svo- je okolje. Zadovoljen sem tudi s tern, ker je vsako leto večje zani- manje za glasbeno šolo. Žal pa imamo omejitve, ker nas financira driava, ki nam ne dovoli širiti dejavnosti. Tre- nutno imamo v Krškem 527 učencev in glede na odsto- tek šolske populacije visoko presegamo povprečje, ki je v driavi nekje 11 %. Problem so seveda kraji izven Krške- ga npr. Senovo, Kostanjevica, Leskovec, od koder prihajajo zelo dobri glasbeniki, vendar je problem prevoz. Ogromno težav imamo z uskladitvijo urnika, zato najprej upošte- vamo tiste, ki so vozači. Bile so tendence, da bi imeli dislo- cirane oddelke, vendar toet- ga ni mogoče kar tako izpe- Ijati. Ob teoriji pride še nauk o glasbi in še isti dan pouk in- strumenta. Vendar je potreb- no otroka pripeljati v solo dvakrat na teden. Ob tern pa gre še za drug vi- dik. Učenec mora priti v glas- beno šolo, da dobi občutek v prostoru, ki je ustrezno opre- mljen, tu se tudi družijo vsi glasbeniki. V preteklosti je imela razdrobljenost slabe posledice. Razmišljamo, da bi mogoče uspeli s prevozi po občini, saj tudi športnike pre- važajo in mi nismo nič manj vredni. Vendar je problem z urniki in nadnom dela. Nov učni načrt je lahko zelo liberalen, dopušča veliko svo- bode, osnova pa mora biti v klasičnem znanju. Nato se otrok iz tega lahko razvija še v nekaj več, saj je ogromno nove literature, ki je prilago- jena tudi za začetnike. Študij glasbe je kompleksen. Čeprav ni ravno primerljivo, glasbe- nika rad primerjam z mizar- jem, ki mora v začetku držati v roki oblič, nato mora začeti oblati in les lepo obdelati. To je primerljivo z nižjo glasbe- no šolo, v srednji glasbeni soli mora znati sestaviti mizo ali drug izdelek, na akademiji pa narediti že kak umetniški iz- delek. Študij glasbe zato tudi tako dolgo traja, najmanj se- demanjst let. Imam zelo širok pogled na kompletno umetnost. Moto naše glasbene sole je: Ko srcu dovoliš spoznati več zvr- sti glasbe, uživaš večkrat. Že, večkrat sem rekel, da je vsa- ka glasba pomembna, kjerko- li nastane. Me pa zelo moti, če kdo izvaja tako glasbo, ki tja ne sodi. Na primer, ko ra- zne svečanosti mešajo z za- bavno glasbo. Ta ima smisel ob zabavi. A edina umetniška glasba je resna glasba. Lahko se pojavi tudi jazz, toda tudi taka glasba mora biti dobra, ker si poslušalci to zaslužijo. Seveda ljudje potrebuje- jo tudi zabavo in nimam nie proti nobeni zvrsti glasbe. Še zlasti ne, kot sem bil včasih narobe razumljen, proti Ijud- skim peveem, saj se mi zdi, da opravljajo izjemno veliko po- slanstvo, da ohranijo to naše prekrasno narodno blago. Am- pak zgrajena je na drugih te- meljih in tudi toliko ne stane, ni vezana na tako visoko stro- ko. Ljudski pevd lahko pojejo drugače, na drug nadn, druga iskrenost se kaže pri njih. Na- vsezadnje ima tudi pogrebna koračnica svoj namen in sodi tarn, kamor je namenjena. Zakaj se otroci ne znajo več potiho pogovarjati? Ko sem sam, poslušam vso resno glasbo, ker me to spro- sti, dejansko pomiri. Raziska- ve so pokazale, da taka glas- ba umirja tudi otroke, ampak ne čisto vsaka resna glas- ba, govorim pa o Mozartu, pa o glasbi, ki je danes že zelo poslušljiva ter zelo pozitiv- no vpliva na počutje otrok. S tern bi morali začeti že v vrt- cu, ne pa da jih bombardirajo z Atomik Harmonik. Otrod ne vedo, da jih to vznemirja, da so zato agresivni. Zakaj otro- ci danes govorijo tako naglas in se ne znajo več potiho po- govarjati? Zgodaj je treba za- četi vzgajati v tej smeri, ven- dar nikogar ne silim z nobeno glasbo, ker je to stvar vsake- ga posameznika. Ne dam veliko na trende, dam bolj na kvaliteto. Kot sem že rekel, se pa spreminja razpo- loženje pri ljudeh, če gleda- mo obiske na koncertih, jaz- zovskih, naših ali tudi drugih. Čedalje bolj so obiskani, lju- dje so se vrnili v dvorane, to že nekaj pove. Nekdo morda konča nižjo glasbeno šolo, pa se ne ukvarja več tako aktiv- no z glasbo, ampak dobil je občutek za dobro poslušanje in se zato vrača v dvorano. Rekel sem tudi našim učite- Ijem, poglejte, mi smo glasbo študirali, niso imeli vsi te pri- ložnosti, mi se lahko ljudem približamo. Nihče vam ne bo vzel vašega znanja, približaj- mo se jim, potem pa posku- šajmo skupaj rasti. To je naša funkcija, navsezadnje naše poslanstvo. Vseeno bi rekel, da je glas- bena sola kar dovolj trendo- vska, da sledimo glasbi in jo poskušamo tudi kreirati. Zato so tudi šli ljudje ven študirat, a sedaj nas že skoraj skrbi, kje bodo našli službo. Mi na te naše učence gledamo dru- gače kot osnovne sole, ki ne morejo več slediti, kam so šli, nas pa zanima, kaj bo z njimi, ko doštudirajo, če smo jih s tern, da tako rečem, zastru- pili v pozitivnem smislu. Preveč se gremo sendvič kulturo Društveno življenje na po- dročju kulture je res zelo razvejano, vendar se mi zdi, da se gremo preveč send- vič kulturo. Sedaj obstaja- jo neki trendi, da bi vre- dnost strokovnjaka, ki vodi društvo, gre za točke, ki jih imamo na občinskih raz- pisih, izenadli z ostalimi. To prizadene stroko, pred- vsem smo prikrajšani instru- mentalisti, ki moramo ime- ti visoko izobrazbo, saj se drugače sploh ne smemo po- staviti pred orkester. Drugače je z ostalimi. Govo- rim o zborih, o likovni ume- tnosti, kjer je prav, da ima- jo profesionalca, vendar pri nas je to pogoj. Za pies, na primer, dobiš kvalifikacijo preko tečaja. Vse to posku- šajo nekako izenačiti, a se s tern ne morem strinjati. V vseh zvrsteh imamo vrhun- ske strokovnjake, kakor npr. pri plesu, pri gledališčnikih, kjer je Senovo zelo močno, brestaniški moški zbor, ki je tudi vrhunski. Imamo in- strumentalni zasedbi, odli- čen simfoničen orkester, odličen big band, pri teh je treba imeti drugačen krite- rij. Lahko bi morda naredi- li tako, da bi te skupine, vsi vemo, katere so, bile para- dni konji občine. Saj imamo res kaj pokazati. Ko gre v Obrigheim godba ali zbor, so ljudje tarn do- besedno navdušeni. To je ti- sto, kar moramo mi kazati, to bi moralo biti drugače fi- nancirano in s tern bi osta- lo tudi več denarja za druga društva, ki delujejo. Bom povedal primer. Ko sva s soprogo hodila po Dole- nji vasi, mi je bilo lepo, ko sva tarn na igrišču pri vrt- cu, kar sredi vasi, zasliša- la ljudsko pesem. To se me je neverjetno dotaknilo, pa sem rekel, glej, to sodi sem. Vendar pa ne potre- buje za obstoj toliko denar- ja. Pri nas je pa drugače. Če sem jaz šel glasbo študirat, naj me zdaj kdo plača. Lah- ko grem komu pomagat pri zidavi hiše, z veseljem bom šel fizično delat, kadar mi to tudi ustreza, ampak glas- be pa ne morem delat za- stonj, če je to moj poklic. Če bo drugače, bomo imeli drug nivo glasbe. Če bi skupaj stopili, bi bilo drugače V tern hitečem svetu se nam ne piše dobro, če ne bomo skrbeli tudi za duhov- ne vrednote. V tern bomo imeli kulturniki čedalje po- membnejšo vlogo. Mislim, da imamo pri nas dobro oko- lje, razumevanje občinskih in tudi drugih Struktur, pov- sod pa ni tako. Le kulturni- ki bi morali bolj stopiti sku- paj in ne poudarjati, kaj je bolj pomembno in kaj ne. Vse je zelo pomembno, vsak na svojem področju, tako kot v Skandinaviji, tarn so takoj za gospodarstvom naj- pomembnejši kulturniki, ker držijo skupaj. Mi se pa že v glasbenih krogih kregamo, katera glasba je najbolj po- membna, zato se nam slabo piše. Kregajo se med sabo literati, likovniki pravijo, da imajo močan lobi v medijih, gledališčniki so sploh najpo- membnejši, na koncu pa to izkoriščajo politiki. Če bi skupaj stopili, bi bilo drugače. Potreben je sis- tern opere, opera je najbolj kompleksna umetnost, to je tisti pravi dokaz skupne- ga dela. Na vzhodu pravijo, da se kulturna razvitost na- roda sodi po tern, kako ima- jo razvito opero, to je naj- bolj kompleksna umetnost, v njej se prepleta vse od slikarstva do književnosti. Kot opera bi morala delova- ti naša kultura. In kot orke- ster, saj danes vse sloni na filozofiji orkestra in timske- ga dela. Ne samo krška občina, pač pa celotno Posavje postaja glasbena pokrajina. Mi ima- mo trenutno zares izvrstne pogoje, kar je pa še bolj po- membno, poskrbeli smo za človeške vire. Ne vem več, koliko mojih učencev, koliko godbenikov je šlo na srednjo glasbeno solo in naprej. Se- daj pa moramo napeti še vse sile, da se bodo lahko vrnili domov. Seveda vsi se ne mo- rejo vrniti, ker jih ne more- mo s tern obvezati, vendar jim moramo dati take pogo- je, da bodo začutili, da je tu boljše kot drugje. Pri tern mislim na izobraže- vanje na višji stopnji. To je sedaj odvisno tudi od drža- ve, imamo v mislih tripar- titno pogodbo med Univer- zo Maribor, mestom Velenje in Krškim. V Velenju je aka- demija za resno glasbo, v Krškem pa bi bil sedež za zabavno glasbo. Vendar Lju- bljana pač zavira, ker se najbrž boji konkurence. Ko bo to uresničeno, bom najbolj zadovoljen, da bom lahko s svojo pokojnino uži- val v teh dogodkih in bom lahko večkrat hodil na kon- certe. Moram odkrito pri- znati, da zdaj nimam vo- Ije ne mod, da bi šel še kaj poslušat. Sem pač zelo rad doma, tu spustim energijo. Potem bom pa lahko z užit- kom rekel, to je del naše- ga dela, ki je nastal z vsemi našimi somišljeniki. Imam pač to srečo, da moji so- delavci razumejo moja ho- tenja in da se je, kar sem predvideval, da se bo zgodi- lo čez deset let, zgodilo že čez šest ali osem. Delal bom še tri leta in pol, potem pa se bom umaknil iz tega po- sla in užival drugače. Phpravila: Mahja Kalčič Mirtič Drago Gradisek i GLASBKNA SOLA KRSKO Glasbena sola Krško, Društvo slovenskih učiteljev kitare in restavracija City, v okviru dvodnevnega seminarja klasične kitare, organizirajo: - Koncert kitarista Tomaia Rajteriča sobota, 17.11.2007 ob 19. uri, v dvorani Glasbene sole Krško, - Večer z glasbeno skupino Piazzolleky sobota 17.11.2007 ob 21. uri, v restavraciji Hotela City, Krško, - Koncert kitarista Damjana Stanlšiča in udeležencev seminarja nedelja, 18.11.2007 ob 19. uri, v Dvorani v parku, Krško Vabljeni! Obisk koncertov je brezplačen. Izvedbo seminarja in koncertov so omogočili: občina Krško, restavracija City in glasbena trgovina Musicmax « ŽIVETIV POSAVJU Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 Nov uspeh Godbe Sevnica na mednarodnem tekmovanju SEVNICA - Tudi v letu 2007 Godba Sevnica nadaljuje z intenzivnimi vajami in nastopi, saj je do sedaj iz- vedla že preko 25 nastopov (koncerti, samostojni koncerti, nastopi na prireditvah) in še vrsto drugih priložnostnih nastopov. Vsekakor sta v lokalnem oko- Iju najpomembnejša samo- stojna celovečerna koncerta, ki ju Godba Sevnica organizi- ra in izvede ob dnevu držav- nosti in tradicionalni božič- no novoletni koncert. Poleg tega pa se najmanj enkrat vsako leto orkester poda tudi v tujino. Po gostovanjih v Nemčiji, Če- ški in Poljski so se godbeni- ce in godbeniki letos podali v sosednjo Hrvaško, v prijetno obmorsko mestece Novi Vino- dolski, kjer so s samostojnim koncertom ponovno navduši- li ne samo domačine, tem- več tudi množico turistov iz različnih držav Evrope. Pet- dnevno druženje so uspešno izkoristili tudi za skupne pri- prave, saj so se morali inten- zivno pripraviti tudi na med- narodno tekmovanje pihalnih orkestrov v Novem mestu. In- tenzivnost vaj se je nadalje- vala tudi po prihodu v Sevni- co, kar se je poznalo tudi na samem tekmovanju. Tretje Mednarodno tekmova- nje pihalnih orkestrov v kon- certnem igranju »Slovenija 2007« se je letos odvijalo ok- tobra v Novem mestu. Na iz- redno kvalitetnem tekmova- nju, kjer je Dolenjsko, Belo krajino in Posavje zastopal samo pihalni orkester Godba Sevnica, so v svoji kategoriji posegli po tretjem mestu. Se- daj potekajo intenzivne pri- prave na božično novoletni koncert. Letošnje preseneče- nje bo skupen nastop z Otom Pestnerjem, plesalci Plesne- ga kluba Lukec Krško in New swing quarteta. Že sedaj va- bljeni 30. decembra v Športni dorn Sevnica, kjer so vam god- benice in godbeniki v znak za- hvale omogočili prost vstop. A. Štricelj Godba Sevnica na mednarodnem tekmovanju v Novem mestu Kjjjalvasorjeva Ifiiknjiznica Krško ¦ Članice in clone ter vse uporabnike vabimo na Otvoritev mladinskega oddelko Valvasorjeve knjižnke Krško na novi lokaciji - Ccsto krških žrtev 47 (nekdanja stavba Preskrbe), ki bo 20. novembra 2007 ob 16. uri. Program bodo oblikovali učenci Glasbene sole -frško, učenci Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško in vrtičkarji Vrtca Krško skupaj z učitelji in vzgojiteljicami. Ob otvoritvi se bodo otroci lahko udeležili tudi ustvarjalne delavnice. Pogovor z Vlasto Nussdorfer KOSTANJEVICA NA KRKI - V organizaciji Valvasorjeve knji- žnice Krško in Osnovne sole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki je v torek, 6. novembra, potekal pogovor z Vlasto Nus- sdorfer, višjo državno tožilko in generalno sekretarko Bele- ga obroča Slovenije, društva za pomoč žrtvam kaznivih de- janj. Vlasta Nussdorfer je tudi avtorica knjig Naše deklice z vžigalicami in Naši dečki z ulice. Prav skozi ti knjigi sta sku- paj z ravnateljico kostanjeviške osnovne sole Melito Skušek odstirali problematiko nasilja v družini, številne bolečine in stiske, s katerimi se srečujejo žrtve kaznivih dejanj. Vlasta Nussdorfer in Melita Skušek v pogovoru Mestni atrij Brezice Intenzivne vaje MePZ Anton Aškerc Koprivnica Bil je dan, kot bi ga naročili. Sonce je sijalo, novembrski žar- ki so greli morje in smeh je kar sam lezel na lica. Le še pe- sem, ki je ogrela naša srca in počutili smo se odlično. In prav na takšen dan, 2. novembra, smo se člani MePZ Anton Aškerc iz Koprivnice znašli na Debelem rtiču, kamor smo se odpravi- li na vikend intenzivnih pevskih vaj. Preživeli smo ga lepo. Si- cer pevsko, kot se za pevski zbor spodobi, a ni nam bilo žal. Vmesne pavze smo hitro izkoristili za dotik morja in lovljenje sončnih žarkov. Naučili smo se ogromno, izpili skoraj vse pe- smi in tako v nedeljo polni novih pevskih mod zapustili Pri- morsko. To veselje bi radi delili tudi z vami, zato vas vljudno vabimo v soboto, 24. novembra, ob 19.30 uri v Osnovno solo Koprivnica na letni koncert MePZ Anton Aškerc Koprivnica z željo, da naša pesem ogreje tudi vaša srca. S. Bračun Koprivniški pevci na intenzivnih vajah KULTURNI DOM KRkO dr. med. MILENA PLUT-PODVRŠIČ: CELOSTNI PRISTOP K ZDRAVLJENJU predavanje četrtek, 15.11., ob 19. uri SNG DRAMA: JEZ sodobna drama petek, 16.11., ob 19.30 uri za MODRIABONMA in izven MINI TEATER UUBLJANA: TRUE PRAŠIČKI igrano-lutkovna prestava sreda, 21.11., ob 17.30 uri za RUMENI ABONMA in izven blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-kr5ko.si. splet: www.kd-krsko.si Praznovanje abrahama krške godbe V letošnjem letu smo z godbo doživeli mnogo pre- čudovitih stvari. Praznovanje abrahama smo pričeli z otvoritvijo razstave konec meseca aprila v Kultur- nem domu Krško, z zaključkom 20. maja, ko smo tudi zaigrali in nazdravili z bivšimi godbeniki. Po krajšem premoru čez poletje smo zopet prijeli v roke naše instrumente in delali. Trud se nam je poplačal, ko smo 6. oktobra prikorakali na oder, pred nami pa je bila hala tovarne Vipap Videm Krško d.d. polna. Tudi vsi gostje, ki so se odzvali našemu povabilu, so pripeljali v novo dvo- rano Krškega toliko dobre volje, da marsikdo tega dogod- ka še danes ne mora pozabiti. Lepšega darila za svoj jubi- lej, kot je bilo bučno občinstvo in nasmejani obrazi, ne bi morali prejeti. Tako smo videli, da se je splačalo vztraja- ti vseh 50 let. Vendar ne smemo pozabiti vseh tistih, ki so nam teh 50 let stali ob strani. Kot prvi so to seveda delavci tovarne Vipap Videm d.d., saj vsak mesec prispevajo h godbi več kot mor- da sami mislijo. Pomagajo nam živeti z glasbo, Cesar si želi vsak godbenik. Slavje, kot smo ga imeli na osrednjem koncertu, pa nika- kor ne bi bilo mogoče brez vseh tistih, ki so nam priskoči- li na pomoč. To so: vodstvo Vipap Videm Krško d.d., pred- vsem koordinatorjem Drakulič Petru in Abram Romanu, električarjem in viličaristom tovarne, Nuklearna elektrar- na Krško, Sklad za financiranje razgradnje NEK in za od- „laganje radioaktvnih odpadkov iz NEK, Levas, Vidka Ku- selj za prečudovito povezovanje programa, vsem gostom (Nuša Derenda, Marko Železnik, Sandi Denžič, MoPZ Svo- boda Brestanica, MePZ Koprivnica, MePZ Župnije Leskovec, ŽPZ Solzice Brezice), prostovoljki Tanja in Petra, govorniki prof. Drago Gradišek, župan Franc Bogovič in predsednik uprave Vipap Videm d.d. Oldrich Kettner, OS Jurij Dal- matin Krško, Šolski center Krško - Sevnica, grad - Avsenak Mirko, Gradbeništvo Dejanovič, Glasbena šola Krško, Tor- sas d.o.o., Pivnica Apolon,T&T AOP - Vegelj Aleksander in vsi ostali, ki so pomagali. Če smo koga izpustili, se že vna- prej opravičujemo. Slavja pa še nismo zaključili. Za letošnje leto vam pripra- vljamo še en koncert, ki bo na sporedu 1. decembra, na katerem pa se bomo spomnili na tiste, kl nam pomaga- jo. Zaključili pa bomo, seveda, kako drugače kot z glasbo. Vendar več o tern prihodnjič. Darja Dobršek E MESTNI ATRIJ Cesta prvih borcev 17, Brezice Kavarna in galerija Atrij Kjer se dotikata zelena Vrbina in staro mestno jedro Brežk Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15.11. 2007 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE IB Delavnica o možnostih namakalnih sistemov HE Brežice morda ne bo le proizvajala električne energije, preučujejo se tudi možnosti uporabe akumulacije HE za namakalni sistem, ki bo zagotovil boljše pogoje za kmetijstvo. Občina Brežice je pri Bioteh- niški fakulteti v Ljubljani, na Centru za urejanje prostora in agrohidrologijo, naročila izde- lavo strokovnih podlag za ra- zvoj kmetijstva, in sicer za izdelavo Občinskega prostor- skega načrta (OPN). V sktopu te naloge bodo tudi oprede- Ijena območja za namakanje. Glede namakanja je glavni cilj, da v prostorskih aktih določimo na parcelo natančno potencial- ne lokacije za akumulacije ali vrtine, kar bi omogočilo po- tencialnim investitorjem, da si pridobijo ustrezna dovoljena za namakalni sistem. V ta namen je bila v torek, 6.11.2007, organizirana delav- nica z namenom, da skupaj po- skušamo najti najboljše rešitve in da bomo v samem postopku s svojimi argument! prepričali druge nosilce urejanja prosto- ra o nujnosti umestitve akumu- lacij v prostor kot predpogoj za uspešno kmetovanje. Do sedaj so popisane že vse ob- stoječe akumulacije kakor tudi potencialne na parcelo natanč- no. V drugi fazi sledi preverja- nje, ali se lokacije prekrivajo že z kakšnimi drugimi zadeva- mi kot sta npr. NATURA 2000 ali vodovarstveni pasovi. Na sami delavnici je tekla beseda tudi o možnosti za namakanje z akumulacije za HE Brežice. Potrebno bo še narediti študijo, kako da- leč je iz ekonomskega vidi- ka smiselno prečrpavanje vode. Delavnice so se poleg izdelovalcev naloge udele- žili predstavniki Kmetijsko svetovalne službe ter pred- stavniki kmetov, ki so zain- teresirani za izgradnjo na- makalnih sistemov. Okrogla miza o uvedbi schengenske meje Občina Brežice je z Upravno enoto Brežice in v sodelova- nju z Ministrstvom za notra- nje zadeve in informacijsko točko EuroDirect MC Krško or- ganizirala okroglo mizo, kjer so predstavniki ministrstva in policije predstavili schen- genski režim varovanja zu- nanje meje EL) in izpostavi- li problematiko, s katero se soočamo ob uvedbi režima v naši obmejni občini. Občanke in občani so imeli priložnost za vprašanja, ki so jih lah- ko že nekaj dni pred okroglo mizo posredovali po elektron- ski pošti ali pa so osebno za- stavljali vprašanja prisotnim strokovnjakom. Dan spomina na mrtve BREŽICE - Brežiška krajevna organizacija združenja bor- cevin udeležencev NOB je v četrtek, 1. novembra, na bre- žiškem pokopališču pripravila žalno slovesnost za padle in umrle, ki so na pokopališču našli svoj zadnji dom. Program je povezoval Ciril Rupert, oblikovali pa so ga pevci Društva upokojencev Brežice, učenci brežiške osnovne sole pod vod- stvom Zinke Škofca in Mateje Bogovič Fifnja ter recitator- ka Nada Ravnikar. K spomeniku padlim so položili venec, mrtvim pa so se poklonili tudi mnogi zbrani, med drugim brežiški župan Ivan Molan ter predsednik 00 ZB NOB Breži- ce Roman Zakšek. M.K.M. Z minuto molka so se na breiiškem pokopališču poklonili mrtvim. Srečanje oddelkov za proračun in finance treh posavskih občin V četrtek, 8.11.2007, so se srečali zaposleni iz oddelkov za proračun in finance treh posavskih občin: Sevnice, Krškega in Brežic. Drugo srečanje je organiziral Oddelek za finan- ce in proračun Občine Brežice. Pred leti so bila takšna sre- čanja in izleti tradicionalni, vendar so pozneje zamrla, lani pa so na pobudo Sevničanov oživela. Zbrane finančnike je pozdravil župan občine Brežice Ivan Molan. Zaželel jim je prijetno druženje in dejal, da je za- dovoljen, saj je sodelovanje občin pomembno na vseh rav- neh, zato so takšna srečanja še posebej dobrodošla. Da so srečanja pomembna, priča tudi dejstvo, da se jih ve- čina zaposlenih tudi udeležuje. Srečanja so odlična prilo- žnost za izmenjavo izkušenj, razpravo o problemih in iz- zivih, s katerimi se srečujejo vse občine. V sproščenem druženju se utrjujejo stiki med občinami, zato so finanč- nice in finančniki posavskih občin trdno odločeni, da bodo vsakoletna srečanja ohranjali še vnaprej. Udeleženci srečanja finančnikov Predlog proračuna za 2008 Občinska uprava je pripravila predlog proračuna za 2008. Vi- sina predvidenih proračunskih sredstev je 30 milijonov evrov, predlog proračuna bodo svetnice in svetniki občinskega sve- ta občine Brežice obravnavali na 9. redni seji v ponedeljek 26.11.2007. Glede na letošnji proračun (23 milijonov evrov) je predlog proračuna za leto 2008 višji za 7 milijonov evrov. V naslednjem letu pripravljamo veliko novih investicij, za ka- tere smo pridobili tudi evropska sredstva, seveda pa bo po- trebno zagotoviti tudi pomemben delež lastnih sredstev. Tudi ostalim porabnikom proračuna bomo skušali zagotoviti enako višino sredstev kot doslej. Upamo, da bodo tudi svetniki pod- prli takšen proračun, ki omogoča večje investicije, te pa so pomemben dejavnik za nadaljnji razvoj občine. OBVESTILO o brezplačni številki, na katero lahko pokličete glede informacij in vprašanj o projektu posodobitve letališča Cerklje ob Krki 080 88 36 je brezplačna telefonska številka Ministrstva za obrambo RS, na katero lahko pokličete vsak petek med 9. in 15. uro. Številka je namenjena krajanom vasi ob letališču Cerklje ob Krki, da pokličejo in dobijo osnovne informacije oz. odgo- vore na svoj a vprasanja glede projekta posodobitve leta- lišča Cerklje ob Krki. Po telefonu se je možno dogovoriti tudi za srečanje na Info točki, kjer so občanom in drugim interesentom na voljo in- formacije v zvezi s projektom. Info točke so odprte od 12. maja 2007 dalje in sicer vsako drugo soboto v mesecu. Preplastitev ceste Župeča vas - Račja vas - Boršt Zaključena so dela na preplastitvi asfaltne ceste, katero sta sofinancirala Občina Brežice in Ministrstvo za obrambo RS, ki je v skladu s poleti podpisanim sporazumom prispevalo 82% sredstev za investicijo (celotna vrednost preplastitve znaša 70.872 evrov). Preplastitev ceste, ki povezuje KS Cer- klje ob Krki in KS Krška vas, je bila izvedena v okviru raz- položljivih sredstev. Občina Brežice želi preplastitev nada- Ijevati v naslednjih letih, v kolikor bo občinski svet občine Brežice sprejel v proračunu sredstva v ta namen. Tudi november živahen Po praznično obarvanem oktobru se november na Občini Brežice začenja z mnogimi aktivnostmi. Pripravljen je pre- dlog proračuna za naslednje leto, organizirana je bila okro- gla mizo o uvedbi schengenske meje, izvedena je bila de- lavnica o možnosti namakalnih sistemov v brežiški občini in v začetku decembra napovedujemo svečano otvoritev osnovne sole Bizeljsko. Pogovori z županom Vsak tretji torek v mesecu po oddaji OD TORKA DO TORKA je na programu TV studia v Brežicah pogovor z županom občine Brežice Ivanom Molanom. Vabimo vas k ogledu, obenem pa povabljeni k zastavljanju vprašanj. Vprašanja pošljite na tel. oz. tel. odzivnik 07 496 33 44, tel. 07 496 63 44, na e-naslov: mariia.kalcic@posavie.info ali po pošti na Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško s pripisom POGOVORI Z ŽUPA- NOM. Mnterni kanal | [m BreziceJ OBČINSKA UPRAVA URAD ŽUPANA O B Č I N A Brežice Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju priznanj za dosežke na področju inovativne dejavnosti (5.11.1998) in 30. člena Statuta Občine Brežice (Ur.l. RS, St.: 49/99, 86/99 in 79/02) razpisuje JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INOVATIVNE IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 1. Občina Brežice razpisuje zbiranje predlogov za podelitev priznanj za dosežke na področju inovativne in raziskoval- ne dejavnosti v letu 2007. V skladu s pravilnikom iz naslo- va bosta podeljeni največ dve priznanji za obe podrocji. 2. Priznanja se podeljujejo za: • izume, tehnične izboljšave in predloge, ki so preizkušeni v praksi, prinašajo tehnične in ekonomske učinke ter pri- spevajo k produktivnosti dela, • raziskovalna dela, predloge, ki prinašajo nove ideje po- membne za vzpodbujanje poglabljanja in razširjanja zna- nja, • izvirna dela, ki še niso preizkusena v praksi in ni mogoce ugotavljati ekonomskih učinkov. 3. Kandidate za priznanja lahko predlagajo poslovodni in drugi organi gospodarskih družb, organizacije in zavodov, strokovna društva, zveze društev in združenja ter posa- mezniki. I 4. Predlogom za priznanja je potrebno priložiti: 1. osnovne podatke kandidata: ime in priimek, naslov, zaposlitev, davčna in matična številka, številka TRR, zaposlitev in izobrazba ter kratek opis predlaganega dela, 2. za inovacije s tehničnega področja: dokazilo o registra- ciji patenta oz., če gre za izboljšavo lastnega izdelka, potrdilo neke druge neodvisne institucije iz te panoge o izvirnosti oz. uporabnosti; 3. za predloge iz ostalih področij: mnenje in ocena recen- zenta, ki ne izhaja iz iste sredine kot predlagatelj in kandidat (mentor ne more biti recenzent), 4. dokazilo oz. recenzija morata dokazovati, da gre re- snično za inovacijo, ki je na trgu ne ponuja noben drug proizvajalec, 5.strokovno utemeljitev predlagatelja o pomembnosti predlaganega dela, 6. razlogi za začetek in kratek opis poteka nastanka pre- dloženega dela. Utemeljitev predloga naj ne bo le informacija o inovaci- ji ali raziskovalnem dosežku, pač pa utemeljitev kandida- tovega dela oziroma njegove zasluge za inovacijo ali raz- iskovalni dosežek. Pričakujemo podatke o uporabnosti in trienju izdelkov, ki so rezultat inovacij oziroma razisko- valnega dela. 5. Predloge za priznanja za dosežke na podrocju inovativne in raziskovalne dejavnosti za leto 2007 pošljite na naslov: OBČINA BREŽICE, Oddelek za družbene dejavnosti, P.P. 132, 8250 Brežice, z oznako »Predlogi za inovacije - Ne odpiraj«, oz. oddajte v sprejemni pisarni občine Bre- žice najkasneje do 30.11.2007 do 12.ure. KOMISIJA BO OBRAVNAVALA LE PREDLOGE, KI BODO VSE- BOVALI VSO ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO IN PODATKE. 6. Datum podelitve priznanj bo določen naknadno. Vse dodatne informacije so na voljo na Oddelku za druž- bene dejavnosti Občine Brežice (tel.: 07 4991 541, e- mail: miIka.benicflbrezice.si). Javni razpis je objavljen tudi na spletnih straneh Občine Brežice www.brezice.si. Številka: 630-1/2007 Brežice, 7.11.2007 Ivan Molan župan Občine Breiice Šolarji se vračajo na Bizeljsko V začetku decembra napovedujemo slovesno otvoritev nove sole. Novi prostori so opremljeni in pripravljeni na vrvež šo- larjev, ki bodo decembra sedli spet v klopi na Bizeljskem. 16 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE SEVNICA 2007 Četrtek, 15. novembra 2007 • ob 15. uri v podjetju Tanin d.d. Sevnica, Hermanova ce- sta 1: Novinarska konferenca župana ob prazniku Obči- ne Sevnica (Občina Sevnica) • ob 16. uri na Savski cesti (most pri podjetju Tanin): Otvo- ritev komunalno urejene Savske ceste (Občina Sevnica) • ob 17. uri v galeriji na gradu Sevnica: „Sevniška voščen- ka je jabolko" - otvoritev galerije (Vrtec Ciciban Sevnica, skupina Rožice, Javni zavod KŠTM) Petek, 16. novembra 2007 • ob 14. uri v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem mostu: Obeležitev 60. obletnice Trubarjeve- ga doma upokojencev (Trubarjev dorn upokojencev Loka pri Zidanem mostu) • ob 16. uri v Mrtovcu: Otvoritev posodobljene ceste Mr- tovec (Obäna Sevnica, Krajevna skupnost Boštanj) • ob 19. uri v Kulturni dvorani Bianca: »Večer zabavne glasbe z gosti« - samostojni koncert (Godba Btanški vi- nogradniki) Sobota, 17. novembra 2007 • ob 9.30 uri v šahovski sobi v Športnem domu v Sevni- ci (pri bazenu): Hitropotezno sahovsko tekmovanje za pokal Milana Majcna (Sahovski klub Milan Majcen) • ob 19.30 v Domu krajanov na Razborju: »Pozdrav z Mir- ne na Razbor« - kulturna prireditev (Kulturno športno tu- ristično društvo Razbor) Nedeija, 18. novembra 2007 • ob 11. uri na igrišču na Bregu: Predaja namenu igrišča na Bregu z otvoritvenim nogometnim turnirjem (Obči- na Sevnica, Krajevna skupnost Loka, Športno kulturno tu- ristično društvo Loka) • ob 17. uri v Gasilskem domu Telče: »Zapojmo skupaj« - družabna prireditev ob 5. obletnici delovanja Ljudskih pevk s Telc (Kulturno športno društvo Telče) Četrtek, 22. novembra 2007 • ob 11. uri v Kulturni dvorani Sevnica: »Moj kraj, moja obäna« - predstavitev raziskovalnih nalog učencev s področja turizma (Turistična zveza občine Sevnica) • ob 19.30 uri v Kulturni dvorani Sevnica: »Prigode do- brega vojaka Švejka« - črna komedija v izvedbi Šen- tjakobskega gledališča (JS RS za kulturne dejavnosti Ol Sevnica) Sobota, 24. novembra 2007 • ob 18. uri na Gradu Sevnica: Srečanje Sevničanov, ki delujejo izven meja obdne Sevnica (Občina Sevnica) • ob 19. uri v Gasilskem domu Trnovec: Družabna prire- ditev ob 10. obletnici delovanja KD Franc Požun Zabu- kovje (Kulturno društvo Franc Požun Zabukovje) • ob 19. uri v dvorani Glasbene sole Sevnica: Koncert učencev petja Glasbene sole Sevnica (Glasbena sola Sevnica) • ob 19.30 uri v Domu krajanov na Razborju: Razborski večer z gostjo dr. Meto Tavčar (Kulturno športno turi- stično društvo Razbor) Nedeija, 25. novembra 2007 • ob 11. uri na Telčah: Otvoritev mrliške veiice na Tel- čah (Krajevna skupnost Tržišče) Četrtek, 29. novembra 2007 • ob 17. uri v Kulturni dvorani Sevnica: »V varstveno de- lovnem centru je veselo« - veseloigra v izvedbi varo- vancev (VDC Krško - Leskovec) • ob 18. uri na Gradu Sevnica: »Kamni govorijo« - otvo- ritev stalne zbirke (Javni zavod KŠTM) Petek, 30. novembra 2007 • od 8. do 14. ure v INDE d.o.o. Sevnica: Dan odprtih vrat v zavodu Inde - Posavje, zaposlitvenem centru Sevnica (INDE d.o.o. Sevnica, Inde-Posavje) VLJUDNO VABLJENI! V Krmelju odprli poslovno- stanovanjski center KRMELJ - V sredo, 7. novem- bra, so Silvester Lopatič, di- rektor podjetja SL Inženiring iz Krškega, sevniški župan Kristijan Jane, podžupana Srečko Ocvirk in Rudi Dob- nik, podžupanja Breda Dre- nek-Sotošek in Slavica Mirt, predsednica Sveta KS Krmelj, predali v uporabo novozgraje- ni poslovno-stanovanjski cen- ter. Investitor novogradnje, ki se razprostira na 1.100 m2 površine, je bilo podjetje SL Inženiring. Po besedah direk- torja Silvestra Lopatiča je in- vesticija v poslovno stano- vanjski center, v katerem se nahaja šest stanovanj in štir- je poslovni prostori, znašala . 1,3 milijona evrov. Ob poslovno-stanovanjskem objektu so urejene tudi par- kirne površine in otroško igri- šče. Hkrati so predali name- nu tudi prenovljen gasilski dom PGD Krmelj, ki se naha- ja v neposredni bližini in na katerem so ob tej priložnosti odkrili tudi podobo zaščitnika gasilcev sv. Florjana, ki ga je upodobil Marjan Knez. V na- slednjih letih se bodo v tam- kajšnjem gasilskem društvu lotili tudi prenove notranjih prostorov gasilskega doma, sicer pa bodo 80-letnico delo- vanja praznovali v letu 2009. Otvoritev so pospremili tudi s kulturnim glasbenim progra- mom v izvedbi domače moške vokalne skupine Lira in Žive Dobnik, učenke 9. razreda krmeljske osnovne sole. B. Mavsar Srečko Ocvirk, Slavica Mirt, Silvester Lopatič, Kristijan Jane, Breda Drenek-Sotosek in Rudi Dobnik pri rezanju traku___________________________________________ Nov poslovuo-i>Lai)ovanjski objekt v Krmelju Sevniška planinska pot - Pot Lojzeta Motoreta SEVNICA - V okviru praznovanja sevniškega obdnskega praznika je potekalo v sredo, 7. novembra, v Planinskem zavetišču pod Svetim Rokom planinsko srečanje z otvoritvijo fotografske razstave z naslo- vom Utrinki s Sevniške planinske poti - s Poti Lojzeta Motoreta. Lojze Motore je bil strasten planinec, ljubitelj gora in po- hodništva, planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje ter ponosen clan Planinskega društva Lisca Sevnica, kate- rega predsednik je bil vrsto let. Številni planinski izleti v njegovi organizaciji (tudi po več sto na leto) niso bili le naključno občudovanje nara- ve, pač pa spoznavanje gora v vseh oblikah, lepotah in ne- varnostih. V pogovoru je rad poudaril, da morajo bili pla- ninci ljudje z veliko začetni- co - ljudje široke etične kul- ture za preživljanje prostega časa v gorskem svetu; ljudje, ki načrtno razmišljajo o po- menu narave za človeka. Za svoje delo na področju širje- nja in razvijanja planinstva - z mnogimi izvimimi dejav- nostmi (planinski izleti, po- hodi, tečaji, planinski tabo- ri) je poskrbel, da so se v aktivno planinstvo vključe- vali tudi mladi, k društvene- mu življenju pa je pritegnil tudi veliko starejših kraja- nov - je prejel je vsa planin- ska odlikovanja: Bloudkovo priznanje, srebrno in zlato značko Staneta Bloudka, ob mednarodnem letu prosto- voljnosti (leta 2001) Diplomo mednarodnega olimpijskega komiteja, leta 2003 je pre- jel iz rok takratnega pred- sednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška častni znak svobode Republike Slo- venije. Ob podelitvi tega pri- znanja je dr. Dmovšek izrazil zadovoljstvo, da lahko odli- kovanje podeljuje posame- znikom, ki so s svojim preda- nim delom veliko prispevali k današnji družbi. Lojze Moto- re (1920 -2004) je bil je eden glavnih traserjev Sevniške planinske poti, Zasavske pla- ninske transverzale pa tudi Poti XIV. divizije, zato je Pla- ninsko društvo Lisca Sevnica v sodelovanju z ljubiteljem fotografije in kronistom sev- niške preteklosti, Sevniča- nom Ljubom Motoretom (sin pokojnega Lojzeta Motore- ta) pripravilo razstavo štiri- desetih fotografij, na katerih so ujeti nepozabni trenut- ki s Sevniške planinske poti, ki se je pred tern imenovala Planinska trimska pot Sevni- ca, danes pa je to Sevniška planinska pot oz. Pot Lojzeta Motoreta. Na fotografijah so pohodniki, so podobe iz na- rave, so prebivalci vasi, sta- re stavbe, vinorodne gorice... Fotografije so od ponedelj- ka, 12. novembra, do konca meseca na ogled tudi v Knji- žnici Sevnica. Smilja Radi foto: Petra Biderman Ljubo Motore, avtor fotografske razstave Utrinki s Sevniške planinske poti - s poti Lojzeta Motoreta, v pogovoru z obiskovalko. Ali se Sevnici obeta novo košarkarsko igrišče? SEVNICA - V največjem bloko- vskem naselju v Sevnici že ne- kaj let propada košarkarsko igrišče na prostem, ki bi lahko nudilo sprostitev pod košem številnim mladim, ki pred- vsem v poletnem času težko najdejo primeren prostor za igro košarke. V Sloveniji poteka od leta 2005 športno-humanitama ak- cija Verjemi v svoj koš (vodja je pesnik in publicist Esad Ba- bačič, ambasador je Jure Ko- šir, slovenski smučarski as in košarkarski zanesenjak, gene- ralni sponzor prihodnja tri leta bo Deželna banka Slovenije). KŠTM Sevnica, Mladinski cen- ter Sevnica ter zainteresirana javnost pod okriljem portala Košarka - Sevnica so si zače- li prizadevati, da bi se igrišče v NHM-ju uvrstilo na seznam igrišč, ki bodo obnovljena v prihodnosti pod okriljem ome- njene akeije. Ali bo Sevnica v bližnji prihodnosti torej boga- tejša za trgovino Spar, ki se bo gradila pod Simončičevim hri- bom nasproti avtobusne po- staje in za novo košarkarsko igrišče? Igrišče sredi Naselja heroja Maroka kliče po ob- novi: veliki koši so polomlje- ni, ass alt je dotrajan, okolica je neurejena. Z obnovitvijo - z novimi koši, z novo asfaltno prevleko, z razširitvijo igrišča v originalne mere in z ureje- no okolico bi Sevnica kot kraj s športno tradicijo pridobila do- datne nbve površine, ki bi bile namenjene sproščanju in dru- ženju mladih, pa tudi starej- ših. Obnovljeno igrišče bi bila dobra motivacija za otroke, za mladostnike in za vse ostale, da bi več časa namenili športu in rekreaciji ter manj poseda- nju pred TV-sprejemnikom ali sproščanju ob računalniških igricah. Igrišča so oaze dobre- ga počutja in pozitivne ener- gije z možnostjo sklepanja novih prijateljstev, kar neure- jene površine ne morejo biti. Smilja Radi Foto: Tanja Crabrijan Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA 17 I Obnova državnih cest Župan Kristijan Jane s sodelavci se je na Direkciji za ceste v Ljubljani sestal z odgovornimi za pripravo in izvedbo investicijskih projektov na državnem cestnem omrežju na območju občine Sevnica. Obravnavani so bili vsi pro- jekti, katerih izvedba je že predvidena v planih Direk- cije, in tudi nekaj tistih, ki so velikem interesu uporab- nikov cest na območju naše občine, pa še niso uvrščeni v državne plane. Poudarki dogovorov in za- ključki sestanka so bili dani zlasti na nadaljevanju in do- končanju začetih posegov za ureditev ceste in gradnjo pločnika s komunalno infra- strukturo skozi Orehovo, na- daljevanju in dokončanju začetih posegov za ureditev ceste in pločnikov v Krme- Iju, čimprejšnjemu začet- ku izvajanja prve etape ure- ditve ceste skozi Sevnico in nadaljevanju gradnje ploč- nika ob Planinski cesti, ki bi se morala začeti že letos, pa se zaradi pritožb ponudnikov odmika v prihodnje leto, na- daljevanju postopkov izdela- ve projektne dokumentacije in izvedbe ureditve križišča v Krmelju ter ureditve cest na odseku Krmelj - Šentjanž in Šentjanž - Glino, potrebnih korakih za uvedbo in izvedbo postopkov za pripravo Občin- skih podrobnih prostorskih načrtov za ureditve driav- nega in občinskega pomena, kot so gradnja novega nadvo- za v Šmarju, gradnja podvo- za v Dolenjem Boštanju ter gradnja mosta na Logu. Po- novno se izkazuje, da je do- bro in koordinirano sodelo- vanje Občine z Direkcijo za ceste ključnega pomena za uvedbo in izvedbo navede- nih kot tudi vseh ostalih ra- zvojnih projektov, ki so po- vezani z ureditvami državnih cest v občini Sevnica. Cesta skozi Sevnico (foto: Robert Kaše) Krajevni praznik v Šentjanžu V teh dneh je svoj krajevni praznik praznovala Krajevna skupnost Šentjanž. Na osre- dnji prireditvi je predse- dnik krajevne skupnosti Ivan Orešnik predstavil delo v letu, ki se izteka, in se naj- zaslužnejšim krajanom za- hvalil za njihov doprinos k razvoju krajevne skupnosti. Za vse dosežke in pridobi- tve je vodstvu Krajevne sku- pnosti Šentjanž in krajanom čestital tudi župan Kristijan Jane. Kulturni program so pripravili učenci tamkajšnje osnove sole. V okviru pra- znovanja so otvorili novo as- faltirano cesto v Podborštu, ob izdaji druge zgoščenke so imele svoj koncert ljudske pevke Solzice, vinogradni- ki pa so z razvitjem prapora praznovali 10. obletnico ob- stoja društva. V^'iM |aw> «< Nastop učencev OŠ Milana Majcna Šentjanž (foto: V. Zupančič)______________________________________ Otvoritev novo asfaltirane ceste v Podborstu (foto: V. Zupančič) Sola v Krmelju Zavod za gradbeništvo Slo- venije je pričel s preiskava- mi nosilne konstrukcije ter kvalitete vgrajenih materi- alov objekta stare Osnovne sole v Krmelju. Izvedena so bila sondiranja stropov in zi- dov ter posneti tlorisi celo- tnega objekta. Po zaključ- ku vseh preiskav bo zavod izdelal analizo obremenitev in nosilnosti zidovja ter pre- gledanih stropnih konstruk- cij, kakor tudi analizo po- tresne odpomosti objekta s poročilom, ki bo vsebovalo tudi smernice za potrebne konstrukcijske ukrepe. Podelitev spominskih znakov MORS 32. vojaško teritorialno po- veljstvo je skupaj z Območ- nim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Sevnica in županom Občine Sevnica pripravilo slovesno podeli- tev spominskih znakov Mini- strstva za obrambo. Prejelo jih je 33 članov združenja. Prisotne so pozdravili Mitja Teropšič, predstavnik Slo- venske vojske, Slavko Hoče- var, predsednik Območnega združenja Sevnica in župan Kristijan Jane, v kulturnem programu pa je sodeloval mešani pevski zbor Stude- nec in člani združenja. Košarkarska sola SEVNICA - V ponedeljek 12. novembra, je potekal v Spor- tnem domu Sevnica prvi tre- ning ljubiteljev košarke v or- ganizaciji Košarkarske sole Občine Sevnica. V solo ko- šarke so vključeni dečki, ro- jeni leta 1993 in mlajši. Le-ti se bodo na treningih sezna- njali z osnovnimi elementi košarkarske igre, sodelova- li bodo tudi na košarkarskih tumirjih in odigrali prijatelj- ske tekme proti drugim eki- pam. Košarkarsko solo Sev- nica vodita Rok Vodenik in Drago Perko, trener je Gre- gor Vodenik. Treningi bodo potekali po stalnem urniku v Športnem domu Sevnica in v športnih dvoranah v Krme- lju, v Šentjanžu in na Blan- ci. Smilja Radi Plesni turnir v Sevnici SEVNICA - V organizaciji Ple- snega kluba Lukec Krško in v sodelovanju s Plesno zvezo Slovenije je potekal v sobo- to, 10. novembra, všportnem domu Sevnica kvalifikacijski turnir slovenske plesne lige v standardnih in latinsko ameri- ških plesih, ki je privabil več kot 70 plesnih parov iz raz- ličnih slovenskih plesnih klu- bov in celo iz sosednje Hr- vaške. Plesalci so nastopili v kategorijah: mlajši pionir- ji, pionirji, mlajši mladin- ci, mladinci, starejši mla- dinci, člani in seniorji. Člani Plesnega kluba Lukec Krško so zadovoljni s samo izved- bo plesnega turnirja, pono- sni pa so tudi na svoja dva tekmovalna para, ki sta pri- plesala v finale: Sara Kučič in Lovro Pečnik, ki sta tek- movala v kategoriji pionir- ji C, sta osvojila 3. mesto v standardnih ter 5. mesto v latinsko ameriških plesih, Dolores Padevski in Tadej Drakulič pa sta si v kategori- ji starejših mladincev B pri- plesala 2. mesto v standar- dnih in 4. mesto v latinsko ameriških plesih. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Obnova Ajdovskega gradca Občina Sevnica bo v naslednjem letu pristopila k obnovi arheolo- škega najdišca Ajdovski gradec, eno najbolj raziskanih poznoan- tičnih naselbin v Sloveniji. Pretežni del sredstev za 58.000 EUR vredno obnovo, ki bo obsegala sanacijo vodnega zbiralnika, kr- stilnega bazenčka in druga gradbena ter konzervatorska dela, je občina pridobila preko javnega razpisa Ministrstva za kulturo. V tern tednu so se sestali predstavniki Občine Sevnica, KŠTM Sev- nica in Zavoda za varstvo kultume dediscine Slovenije Območ- na enota Celje z namenom pravočasne priprave vseh dokumen- tov, potrebnih za pričetek del spomladi 2008. Ker gre za zahteven projekt, bo potrebno v nadaljnje priprave vključiti tudi Narodni muzej Slovenije, ki je v letih 1970 1985 pod vodstvom dr. Timo- teja Knifica na tern območju izvajal sistematična izkopavanja. Ajdovski gradec (foto: Petra Biderman) Štab CZ občine Sevnica Župan Kristijan Jane je v skladu z zakonitimi pooblastili imeno- val novega poveljnika štaba Civilne zašcite obcine Sevnica. Ladi- slav Močivnik, ki je to delo opravljal 16 let, je predlagal svojo razrešitev. Župan se mu je na ponedeljkovem razgovoru zahva- lil za dolgoletno korektno sodelovanje in kvalitetno opravtjeno delo v času večjih naravnih nesreč in nevamosti, ki so grozile ob- čini Sevnica. Župan je za novega poveljnika štaba Civilne zašcite imenoval Raika Strlekarja, diplomiranega varnostnega inženirja iz Boštanja. Stab Civilne zašcite tako sestavljajo: poveljnik Rajko Strlekar, namestnik poveljnika Borut Simončič, Milan Kajič, od- govoren za zašcito in reševanje z operativnimi gasilskimi enota- mi, Jurij Pesjak ml. za prvo medicinsko pomoč, Bogoslav Peklar za radiološko, biološko in kemično zašcito, Joško Žvar za tehnič- no reševanje, Alojz Poplas za logistiko, Ljubomir Motore za ne- eksplodirana ubojna sredstva in zaklanjanje, Danijel Pavlin za iz- mik^n evakuacijo in Ms ran Strajnar za prvo veterinarsko pomoč. Projekt naravne vrednote Posavja v turistični ponudbi Na sedežu Regionalne razvojne agencije Posavje v Krškem je potekal tudi drugi sestanek projektne skupine v projektu Na- ravne vrednote Posavja v turistični ponudbi, ki se ga je udele- žila predstavnica oddelka za gospodarske dejavnosti kot čla- nica projektne skupine. Projekt izvaja Regionalna razvojna agencija Posavje. V teku je oblikovanje integralnih sonaravnih turističnih produktov, ki zajema pripravo integralnih turistič- nih produktov, pripravo kriterijev vključevanja ponudbe v inte- gralne turistične produkte območja naravnih vrednot Posavja, opredelitev kriterijev, razvoj izdelkov in storitev, ki izražajo izvimost območja ter projektna srečanja in delovne sestanke z vključevanjem ponudnikov in ostalih institucij s tega podro- čja. Po terminskem planu projekta se že začenja vzpostavlja- ti model trienjskega sistema. Obe fazi pa morata biti zaklju- čeni do februarja 2008. Projekt se bo v višini 70 % sofinanciral s strani Evropske unije iz sredstev Evropskega sklada za regi- onalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regio- nalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 v okviru ra- zvojne prioritete »Razvoja regij<-, lastni delež v višini 30 % pa bodo zagotovile posavske občine. Otvoritev ceste Križišče - Pekel Krajevni skupnosti Boštanj in Krmelj sta pripravili otvoritev obnovljene javne poti Križišče - Pekel. Cesta je obnovljena v dolžini 500 m, v širini 3,5 m in z urejenim odvodnjavanjem in bankinami. Ureditev je plod skupnega sodelovanja obeh kra- jevnih skupnosti, krajanov, gozdarjev in Občine Sevnica. Obno- vljen cestni odsek pa so predali namenu tudi v zaselku Handija v Krajevni skupnosti Bianca. 800 metrov dolgo cesto, za katero so gramoz pridobili ob gradnji HE Bianca, so sofinancirale Kra- jevna skupnost Bianca, Občina Sevnica in Občina Krško. Otvoritev obnovljene ceste Križišče Pekel (foto: Vili Zupančič) Rš1 IZ NAŠIH OBČIN - KRSKO Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 Gradnja mostu čez Savo in krožišča pri HE Krško Ena večjih naložb, ki trenutno poteka v občini Krško, je go- tovo izgradnja mostu čez Savo in krožnega križišča kot dela obvoznice, ki bo v phhodnje odpravila prometne zastoje skozi mesto. V tem tednu se je v prostorih občinske upra- ve sestal tudi koordinacijski odbor, ki ves čas spremlja po- tek gradnje. Koordinacijski odbor, katerega čtani so predstavniki investitor- jev Občina Krško, HSE, DRSC in MOP, se je seznanil s potekom prve od treh etap izgradnje obvoznice mesta Krško. Prva faza izgradnje je po besedah izvajalca, podjetja Primorje d.d., zelo zahtevna. Dela otežuje tudi izjemno težka geologija, zaradi ve- likega pretoka vode v strugi reke Save pa je bilo potrebno zviša- ti tudi nivo gradbišča oz. nadvišati vse nasipne platoje in že iz- vedene armiranobetonske vodnjake. Dela bodo hitreje in lažje stekla, ko se bodo vršila nad rečnim nivojem. Državni lokacijski načrt izgradnje HE Krško, ki vključuje gra- dnjo obvoznice, v nadaljevanju predvideva novozgrajeni nasip ,po katerem bo ta potekala po južni strani železnice mimo Kr- škega. Sledi obnova ceste mimo Vipapa in drugi most pod njim ter izgradnja povezave na Beli breg, kjer se bo z novim krož- iščem obvoznica priključila na obstoječo glavno cesto v sme- ri avtocestnega križa Slovenije. Zgrajena naj bi bila istočasno s hidroelektrarno Krško, predvidoma do leta 2010, je poudaril župan občine Krško Franc Bogovič. Gradnja mostu za HE Krsko Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem občine Kostanjevica na Krki 1. PREDMET RAZPISA Občina Kostanjevica na Krki razpisuje oddajo neprofitnih stano- vanj v najem, ki bodo predvidoma vseljiva v letu 2008 in prvi po- lovici leta 2009. Predmet javnega razpisa sta 2 neprofitni stano- vanji na območju Občine Kostanjevica na Krki ter vsa neprofitna stanovanja, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpra- znjena ali na novo pridobljena. Veljavnost prednostne liste je najmanj 1 leto od objave dokončnega seznama upravičencev. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: lista A za stanova- nja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na soci- alne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine in lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo in var- ščino. V času razpisa sta na voljo dve stanovanji, kateri sta na- menjeni, eno stanovanje prosilcem liste A in drugo liste B. Sta- novanji sta locirani v Občini Kostanjevica na Krki. 2. RAZPISNI POGOJI Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so: 1. popolno poslovno sposobni državljani Republike Slovenije in dr- žavljani držav EU, ob upoštevanju vzajemnosti, 2. stalno biva- nje na območju občine Kostanjevica na Krki, 3. da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stano- vanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofttno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu odda- na v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, 4. da pro- silec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega pre- moženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 5. da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 1.9.2006 do 31.08.2007 gibljejo v mejah, določenih v Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in 6. invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, če imajo v Občini Kostanjevica na Krki možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdra- vstvene storitve. 3. OBRAZCI Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, morajo oddati vlogo na posebnem obrazcu Obdne Kostanjevica na Krki, ki bo na voljo od 19.11.2007 do vključno 30.11.2007 v pisarni št. 406 v 4. nadstropju Občine Kr- ško, in sicer vsak delovni dan od 7.30 do 15. ure, ob sredah do 17. ure in ob petkih do 13. ure. Obrazec vloge bo na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Krško www.krsko. si. Vloge s prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi mora- jo prosilci poslati v času od 19.11.2007 do vključno 30.11.2007 s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Krško, Cesta krških žr- tev 14, 8270 Krško - s pripisom »1. RAZPIS - NE ODPIRAJ«. Vloge s prilogami lahko prosilci oddajo tudi osebno v pisarni št. 406 Ob- čine Krško. Dodatne informacije posreduje Janja Jordan, tel.št. 07 49 81 279, e-mail: iania.iordan@krsko.si. Javni razpisi Občine Krško za družbene dejavnosti Občina Krško objavlja javne razpise za sofinanciranje programov na področjih socialnega in zdravstve- nega varstva, kulture, tehnične kulture in športa ter za sofinanciranje programov za otroke in mladino. Javni razpis za sofinanciranje programov na področjih socialnega in zdravstvenega varstva, ki jih bo v letu 2008 sofinancirala Občina Krško. Predmet javnega razpisa so: programi nevladnih ali nepri- dobitnih in/ali neprofitnih organizacij ter zavodov, ki delu- jejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Ori- entacijska vrednost razpisa za obe področji za leto 2008 je 97.000 €, in sicer za področje socialnega varstva (A) 61.000 € in za področje zdravstvenega varstva (B) 36.000 €. Prijave morajo prispeti najpozneje do 10.12.2007 do 12. ure na naslov Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. Po- samezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Pri- jave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - ponudbe na razpis« s pripisom »za področje A« ozi- roma »za področje B, odvisno od tega za katero razpisno po- dročje ponudnik oddaja ponudbo. Dodatne informacije posreduje Milan Masnec, tel. 07/49 81 203, e-mail: milan.masnec@krsko.si v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Razpisno dokumentacijo lahko zainte- resirani v času uradnih ur dvignejo na Oddelku za družbe- ne dejavnosti Občine Krško, dosegljiva pa je tudi na spletni strani občine Krško www.krsko.si. Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 2008 sofinancirala Občina Krško. Predmet javnega razpisa so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižno-založniške, knjižničarske, glasbene, plesne, gledališke in lutkovne, lite- rarne, likovne in fotografske, filmske in video dejavnosti ter varstva kulturne dediščine. Na javni razpis se lahko prijavi- jo zavodi, ki delujejo na področju kulture v občini Krško in ZKD Krško, društva, ki imajo sedež v občini Krško, posame- zniki, ki imajo status samostojnega ustvarjalca na področju kulture s stalnim prebivališčem v občini Krško, lastniki pre- mične ali nepremične kulturne dediščine, ki ima status spo- menika ali je vpisana v zbirni register dediščine. Orientacij- ska vrednost razpisa za področje kulture za leto 2008 je za 114.086,00 EUR. Realna vrednost bo določena po sprejetju proračuna za leto 2008. Prijave morajo prispeti najpozneje do 10. decembra 2007 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Odpiranje prijav je jav- no, in sicer 12. decembra 2007 ob 15. uri v sejni sobi »D« na občini Krško. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu iz razpisne doku- mentacije naročnika (Občine Krško). Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Prijave morajo biti odda- ne v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis za kulturne programe in projekte 2008«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Razpisna dokumenta- cija je dosegljiva na spletni strani občine Krško www.krsko. si_ali jo zainteresirani lahko dvignejo v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Krško, CKŽ 14, 8270 Krško. Dodatne informacije posreduje Alenka Čemelič Kro- šelj, tel. 07/49 81 284, e-mail: alenka.cemelic-kroseli@kr- sko.si v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure, za Ijubitelj- ske kulturne dejavnosti pa Sonja Levičar, tel.07/4881650, e-mail: oi.krsko@iskd.si . Javni razpis za sofinanciranje programov s področja tehnične kulture, ki jih bo v letu 2008 sofinancirala Občina Krško. Predmet javnega razpisa so programi s področja tehnične kulture, in sicer na področjih radioamaterstva, jamarstva, modelarstva, potapljanja z avtonomno potapljaško opremo, astronomije in drugih področij tehnične kulture. Na javni razpis se lahko prijavijo društva in njihove zveze, ki so regi- strirane za opravljanje dejavnosti s področja tehnične kul- ture in imajo sedež v občini Krško. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2008 je 12.562 EUR, realna vrednost pa bo določena po sprejetju proračuna za leto 2008. Prijave morajo prispeti najpozneje do 10. de- cembra 2007 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Cesta kr- ških žrtev 14, 8270 Krško. Odpiranje prijav je javno, in sicer 11. decembra 2007 ob 13.30 uri v sejni sobi »D« na obči- ni Krško. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdela- na izključno na prijavnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (Občine Krško). Nepravočasno oddanih prijav ko- misija ne bo upoštevala. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - prijava na razpis za tehnično kulturo 2008«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Raz- pisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani obči- ne Krško www.krsko.si ali jo zainteresirani lahko dvignejo v času uradnih dni na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Krško, CKŽ 14, 8270 Krško. Dodatne informacije posreduje Alenka Černelič Krošelj, tel. 07/49 81 284, e-mail: alenka.cernelic-kroseli@krsko.si v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Zaradi spremembe Pravilnika o postopku za izbiro in meri- lih za sofinanciranje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna občine Krško, ki je bil objavljen v Ur. I. RS, št. 100/07 in prenovljene razpisne dokumentacije Vas vabimo na usposabljanje v ponedeljek, 19. 11. 2007, ob 18. uri v seino sobo »A« Občine Krško. Usposabljanje bo vodila Alenka Černelič Krošelj. Lepo vabljeni. Javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Krško. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov s po- dročja športa v občini Krško za leto 2008. Orientacijska vrednost razpisa za leto 2008 je 300.000,00 €. Na razpis se lahko prijavijo športna društva in klubi, zveze Športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini Krško, zavodi s področja športa, vzgoje in izobra- ževanja in zavodi, zasebniki ter podjetja, ki so registrira- ni za izvajanje športne dejavnosti. Prijavitelji morajo prija- vo poslati s priporočeno pošiljko po pošti ali dodati osebno na naslov Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško, najpozneje do 10.12.2007 do 12.ure. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti in označene z "Ne odpiraj prijava na javni razpis - sport 2008". Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pri- javitelja. Prijava mora biti izdelana izključno na prijavnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (občina Krško). Priložen mora biti natančen opis prijavljenih programov z vsemi zahtevanimi podatki. Prijavitelji, ki se prvič prijavlja- jo na razpis, vpišejo v prijavni obrazec sedež organa, pri ka- terem je prijavitelj registriran. Nepravočasno oddanih pri- jav komisija ne bo upoštevala. Enotne obrazce za prijavo in ostalo razpisno dokumentacijo dobijo prijavitelji na naslo- vu: Občina Krško, Oddelek za družbene dejavnosti, CKŽ 14, v sobi št. 203 g. Zdravko Pilipovič, tel. 07/49 81 229, e-mail: zdravko.pilipovic@krsko.si, vsak delavnik med 08. in 10. uro ali na spletni strani občine Krško www.krsko.si. Javni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino, ki jih bo v letu 2008 sofinancirala Občina Krško. Predmet javnega razpisa so programi za otroke in mladino v občini Krško v letu 2008, razen programov s področja špor- ta, zdravstva in sociale. Na javni razpis se lahko prijavijo društva, klubi in njihove zveze ter ostale nevladne organi- zacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti s podro- čja dela z mladimi in imajo sedež v občini Krško. Orientacij- ska vrednost razpisa za področje dela z mladimi za leto 2008 je 31.360 EUR, realna vrednost pa bo določena po sprejetju proračuna za leto 2008. Prijave morajo prispeti najpozneje do 10. decembra 2007 do 12. ure na naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Odpiranje prijav je javno, in sicer 13. decembra 2007 ob 13.30 uri v sejni sobi »D« na občini Krško. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnih obrazcih razpisne dokumen- tacije naročnika (Občine Krško). Nepravočasno oddanih pri- jav komisija ne bo upoštevala. Prijave morajo biti poslane v zaprti kuverti in označene z »Ne odpiraj - prijava na jav- ni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino 2008«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavite- lja. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani Občine Krško www.krsko.si , ali jo zainteresirani lahko dvi- gnejo v času uradnih dni na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Krško, CKŽ 14, 8270 Krško. Dodatne informacije po- sreduje Alenka Černelič Krošelj, tel. 07/49 81 284, e-mail: alenka.cemeUc-kroseli@krsko.si v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Zaradi sprememb v merilih in v razpisni dokumentaci- ji tako na področju tehnična kultura kot na področju za otroke in mladino vas vabimo na usposabljanje, ki bo v po- nedeljek, 19. 11. 2007, ob 16.30 uri v sejni sobi »A« Občine Krško. Usposablja- nje bo vodila Alenka Černelič Krošelj. Lepo vabljeni. občinakrško Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 SPORT 19 Kakšni časi se obetajo Atletskemu klubu Sevnica? SEVNICA - Atletski klub Sevnica je v mesecu oktobru skromno in tiho praznoval 15. obletnico obstoja in uspešnega delovanja, čeprav so pogoji za treninge skorajda nemogoči. Organizirane vadbe atletike v Sevnici do leta 1989 ni bilo, potem pa je skupina zane- senjakov 10. februarja 1989 ustanovila attetsko sekcijo v okviru Kultumo-športnega društva Log pri Sevnici. Sekci- jo je vodil sedanji trener sev- niških atletov in podpredse- dnik Atletskega kluba Sevnica Rafko Povhe. Prvi cilj je bil pridobiti čim več mladih, ki bi redno vadili. V začetku je bila ' to le manjša skupina, a z leti je število atletov naraščalo. Prišli so tudi prvi dobri rezul- tati na tekmovanjih v širšem slovenskem merilu, kar je sek- ciji dajalo moč in voljo za na- daljevanje začetega dela. Za sevniško atletiko je bilo zelo uspešno leto 1992, ko je z atletsko sekcijo začela zelo dobro sodelovati OS Sevnica - predvsem po zaslugi men- torice Danice Grahek, ka- drovska okrepitev pa sta bila tudi Janez Imperl, ki je po- magal pri vodenju trenin- gov, in Roman Dobovšek, ki je prevzel vadbo najmlajših. 1. oktobra 1992 je bil na po- budo trenerja Rafka Povheta ustanovljen samostojni Atlet- ski klub Sevnica. Leto 1992 je prineslo tudi zelo spodbudne tekmovalne rezultate, saj je bilo osvojenih 5 državnih na- slovov; v naslednjem letu, v letu 1993, je v AK Sevnica re- dno treniralo 10 atletov, 10 občasno, osvojenih pa je bilo 17 medalj na državnem ni- voju (3 zlate, 8 srebrnih in 6 bronastih), in sicer 13 v pi- onirski, 3 v mladinski in 1 v članski konkurenci. Po letu 1994 lahko govorimo o pravem atletskem klubu, ki nekaj pomeni v slovenskem prostoru in dosega odlične rezultate kljub slabim pogo- jem redne vadbe - treningi sevniških atletov najpogoste- je potekajo na (zasilni) atlet- ski stezi pri SŠ Sevnica, mno- gokrat jih prebivalci Sevnice vidijo tea ob robu regionalne ceste Sevnica Planina, v za- dnjem času pa se na trenin- ce vozijo celo v Novo mesto. Ze nekaj let zapored Atlet- ski klub Sevnica prireja ulični tek za pokal Sevnice, števi- lo članov se povečuje in po- večuje se tudi zanimanje za atletiko. Ali se bo uresničila že nekaj let trajajoča ideja o gradnji atletskega stadio- na ali vsaj ustrezne atletske steze v Sevnici v bližini Špor- tnega doma Sevnica? Smilja Radi Foto: Tanja Grabhjan Ambiciozni krški rokometaši KRŠKO - Krški rokometaši so že v polnem teku igranja tekem v jesenskem delu. V soboto so v 6. kolu 1. B lige v domači dvorani premagali ekipo Izole z rezultatom 38:29 in s petimi zmagami ter enim porazom proti Ribnici zasedajo drugo mesto na lestvici. Potem ko je novo vodstvo v lanskem letu predstavi- lo ambiciozen načrt, se že kažejo prvi rezultati, saj je članska ekipa v ožjem krogu kandidatov za najmočnejšo državo ligo. Glede na lansko sezono je prišlo do nekaj sprememb v igralskem ka- dru. Klubsko vodstvo je dr- žalo obljubo, da bo preboj poskušalo doseči z domačo ekipo. Tako sta se v ekipo vrnila domačina Kukavica in Pfajfar, iz sosednje Sevnice pa sta prišla Plazar in Zorc. Danes je v članski ekipi 16 Krčanov, 2 Sevničana in 2 Dobovčana, kar pomeni, da gre za povsem posavsko eki- po, ki jo vodi izkušen hrva- ški strokovnjak Željko Zov- ko. Drugi pomemben cilj je po- večana aktivnost mlajših selekcij. Že sestava član- ske ekipe jasno nakazuje, da tudi v prihodrije raču- najo predvsem na domače igralce, zato velik pouda- rek dajejo delu z mladimi. Trenutno je aktivnih šest mlajših ekip, od katerih imajo kar štiri ekipe realne možnosti za napredovanje v polfinalne skupine. Kot po- udarijo, pri delu z mladimi ne gre samo za rezultate in nove igralce, ampak tudi za druženje, vzgojo in pridobi- vanje delovnih navad mla- dih. V klubu se zavedajo, da je pomembno, da so klub- ski cilji realni in vezani na daljše obdobje, zato so Iju- bitelji športa in še posebej rokometa vabljeni, da kr- ške rokometaše vzpodbuja- jo k ponovnemu vzponu med najboljše slovenske ekipe. M. D. V naslednjem krogu bodo Krčani igrali derbi kroga v Novem mestu z doma- čo Krko, v 8. krogu pa v so- boto, 24.11. ob 19.00 uri v domači dvorani pričakujejo ekipo Grosupljega. Članska ekipa RK Krško v sezoni 2uu/ / uö Številne medalje karateistov KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA - Na Martinovo soboto je v Žal- cu potekalo driavno prven- stvo v karateju do 21 let. Na tekmovanju, ki se ga je ude- ležilo preko 500 tekmoval- cev iz 54 slovenskih klubov, je 10-članska zasedba Kara- te kluba Triglav osvojila kar sedem medalj in eno peto mesto. Najprijetnejše pre- senečenje tekmovanja je bil državni naslov Janoša Špa- na pri mlajših dečkih do 35 kg. Naslov državne prvakinje v kategoriji mladink do 60 kg je po pričakovanjih osvo- jila tudi Marija Jeler, v ka- tegoriji mladink nad 60 kg je suvereno nastopila tudi Ja- smina Grilc. Naslov državne podprvakinje pri kadetinjah nad 57 kg je pripadel Denisi Širič. Tretja mesta so osvojili Aleksandra Kožar pri mlajših deklicah do 35 kg, Jan Pilta- ver pri mlajših dečkih do 40 kg in Samanta Zbiljski pri sta- rejših deklicah do 45 kg. Zavi- dljive dosežke kluba je z osvo- jenim 5. me- stom dopolnila še Anja Grilc. V zasedbi Kara- te kluba Brežice je najodmev- nejši rezultat uspel Viktor- __________ju Kopinču, ki je postal podprvak Slovenije v katah pri starejših dečkih. Vidnejši rezultat sta dosegla še Petra Planinc in Aljaž Pe- tančič, ki sta osvojila 5. me- sto. Sevniški karateisti so osvo- jili pet medalj - eno zla- to ter štiri bronaste. Aljoša Orač je že drugič osvojil na- slov državnega kadetskega prvaka v katah, temu pa je dodal še bron v borbah ka- detov nad 75 kg. Bron so v borbah osvojili še Lino Šala- mon in Žiga Žveglič med ka- deti do 75 kg ter Miha Cvel- bar med mladinci nad 80 kg. V repasažnih dvobojih so za las zgrešili bronasto meda- Ijo Ivan Šribar v katah pri mlajših dečkih in Lino Šala- mon v katah pri kadetih ter Anže Zagorc v borbah pri ml. dečkih nad 45 kg. Ekipa KK Trig/qy Šahovska drama v Krmelju KRMEU - Šahovski klub Svoboda Krmelj je ob prazniku KS Krmelj orgarriziral tradicionalni hitropotezni dvoboj z eki- po Trebnjega. Tokrat sta se ekipi pomerili na 11 deskah. Po lanskem porazu se je tokrat ekipa Trebnjega precej okrepi- la, kljub temu pa je odločitev padla šele v zadnjem krogu. Končni rezultat je bil 62:59 za Trebnje, v posameznih kro- gih pa so Trebanjci zmagali trikrat, trikrat je bil rezultat ne- odločen, kar petkrat pa so zmagali šahisti Krmelja, kar pa ni zadoščalo za končni uspeh. Za ekipo Krmelja so največ točk osvojili: Cvetko Jaksa 9,5, Zvonko Mesojedec in Bo- jan Smerdel 8, Vladimir Žaja, Bojan Blažič in Branko Ke- ber pa po 6 točk. D. Mocnik Kozmus po pričakovanjih atlet leta BREŽICE, LJUBLJANA - Primož Kozmus je bil na svečani po- delitvi nagrad najboljšim slovenskim atletom leta 2007, ki je potekala v Ljubljani, po pričakovanjih razglašen za atle- ta leta in to nagrado po letih 2003 in 2004 prejel še tretjič. Brežiški atleti so prejeli še nekaj priznanj: atlet leta v ka- tegoriji starejših mladincev je postal Rok Deržanič, tre- tje mesto pa je osvojil Tomaž Bogovič. V kategoriji mlajših mladincev je atlet leta postal Marko Špiler, v kategoriji pi- onirk pa je atletinja leta Barbara Špiler. Rok Kerin želi na olimpijado KRŠKO - Plavalec Rok Kerin, ki je pred kratkim iz PK Celu- lozar Krško prestopil v PK Delfin iz Planine pri Logatcu, je z oktobrskima nastopoma v Mehiki zaključil sezono, v kate- ri je zbral nastope na 15 tekmovanjih. V skupnem seštevku svetovnega pokala v daljinskem plavanju je zasedel 26. me- sto med 112 plavalci, a je nastopil le na štirih tekmah od 12 tekem. Najboljša rezultata je dosegel poleti na Portugal- skem in v Kanadi, ko je bil dvakrat sedmi. Poleg tega je z 8. mestom na tekmi za Grand Prix v Srbiji dosegel normo za nastop na evropskem prvenstvu v daljinskem plavanju sep- tembra prihodnje leto v Dubrovniku, s čimer bo po skoraj dvajsetih letih prvi Krčan, ki bo nastopil na tako močnem plavalnem tekmovanju. Na driavnem prvenstvu v daljinskem plavanju je postal podprvak tako na 5 kot na 10 km. Na plavalnih maratonih po Hrvaški, Srbiji in Črni gori je dosegel tri zmage in tri dru- ga mesta. V bazenu je plaval le na mitingu Zlati medved v Zagrebu, kjer je z novim osebnim rekordom na 400 m pro- sto osvojfl 3. mesto. Med Kerinovimi načrti za prihodnjo se- zono je v ospredju uvrstitev na olimpijske igre v Pekingu. Blanški šolarji na ljubljanskem maratonu BLANCA, LJUBLJANA - Najbolj množične tekaške prireditve v Sloveniji, ljubljanskega maratona, ki je potekal 23. okto- bra, so se tradicionalno udeležili tudi mladi atleti Osnovne sole Bianca. Najodmevnejši rezultat je dosegla Nina Kra- njec, ki je bila v konkurenci 298 mlajših učenk peta, v isti kategoriji je bila Sabina Požun 64. Med mlajšimi učenci sta tekla Dani Kuhar (65. mesto) in Žan Hercog (68.), med sta- rejšimi učenci Domen Krnc (26.) in David Ločičnik (76.), med starejšimi učenkami pa Darja Požun (79.) in Urška Rf- bič (80.). Ekipno je bila OS Bianca med 26 šolskimi ekipa- mi 11. Dober uvodni nastop strelcev LESKOVEC, BREŽICE - V Juršincih pri Ptuju je potekalo prvo kolo strelskih državnih lig za člane in mlajše kategorije. Ekipa Leskovčanov z zračno puško v postavi Jelica Majsto- rovič, Andrej Pavlin in Simona Levičar je v drugi ligi ter zasedla 6. mesto. Odlično pa so se odrezali mlajši strelci. Pri pionirkah je zmagala Saša Pacek, prav tako pionirji eki- pno v postavi Matic Pirc, Matija Arh in Matej Žokalj. Kade- tinja Simona Levičar je bila odlična tretja. Brežičani so se s turnirja v Juršincih vrnili s tremi odli- čji. Zlato se je svetilo za vratom kadetinje Simone Molan, medtem ko so bili v ekipni konkurenci kadeti v postavi Si- mona Molan, Karlo Fundak in Anja Molan drugi. Mladinci v postavi Marko Pšeničnik ter Gabrijela in Martin Pešec so bili tretji, močno oslabljeni člani pa so v 1. članski ligi osvo- jili 9. mesto. S 4. mestom in 567 krogi se je najbolj izkazal Miha Zevnik, poleg njega pa sta nastopila še Matej Krajn- čič in komaj 16-letna Simona Molan. Urški zlato, Ani srebro, ekipi pokal KRŠKO, MARIBOR - Prvenstvene tekme GZS v ženski športni gimnastiki so se udeležile štiri telovadke krškega Gimnastič- nega društva Rain. V 7. stopnji 16+ nivojskega tekmovalne- ga sistema je Urška Štus zmagala, v 5. stopnji nivojskega tekmovalnega sistema je bila Ana Vodeb druga, Lara Žibert peta, Marusa Metelko pa sedma. Ekipno so bile „Rainovke" v 5. stopnji NTS druge. H MLADI Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 »Požar« na OŠ Tržišče TRŽIŠČE - V okviru meseca požarne varnosti in letnega de- lovnega načrta smo v petek, 26. oktobra, na OŠ Tržišče izve- dli vajo evakuacije. Najprej je poveljnik GZ Sevnica Milan Kajič pripravil predavanje z video posnetki o požarni varno- sti, o delu gasilcev in o načinu reševanja, če bi prišlo do po- žara v šoli v času pouka. Po predavanju je učence presene- til zvok sirene, ki je naznanil »požar«. Le-ta se je razvil v jedilnici, skozi katero je edini izhod iz šole. Zato je bilo po- trebno učence rešiti skozi okna. Na pomoč so prihiteli gasil- ci PGD Tržišče, ki so rešili učence skozi okna na prosto. Po preštetju so učenci enega sošolca pogrešali, zato so se ga- silci podali v zadimljeno šolo z dihalnimi aparati. Učenca so hitro našli. Z nositi so ga prinesli iz »goreče sole« in mu nu- dili prvo pomoč, ki pa v resnici ni bila potrebna. Vaja evaku- acije je v celoti uspela, za kar se poveljniku GZ Sevnica in gasilcem PGD Tržišče najlepše zahvaljujemo. Breda Rman Phzor z evakuacijske vaje na OŠ Tržišče Obisk bio kmetije Černelič DOBOVA - Obiskali smo bio kmetijo Černelič v Dečnem selu. Nad bio kmetovanjem smo bili navdušeni. Gospodar nas je pri- čakal s polnimi zabojčki pisanih paprik, majhnih rdečih paradi- žnikov, bučk, jajčevcev... Okušanje nam je vsem šlo v slast, še posebej, ker nam je razložil, da bio kmetovanje ne uporablja umetnih gnojil in škropil. Vso zelenjavo, ki jo pridela na nji- vah, pokritih s plastenjaki, uspešno prodaja na tržnicah v Lju- bljani in Novem mestu. Otroci so se najdlje zadržali ob ogra- di s kravami, ki jih je gospodar priklical s kruhom. Krave so na prostem skoraj vse leto, zato veterinarji pri njem nimajo ve- liko dela. Gospodar pravi, da takšno kmetovanje zahteva ve- liko znanja, potrpežljivosti in vere v tisto, kar delaš. Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitost narave, odkriva- jo stara znanja in jih bogatijo z novimi spoznanji. Po obisku bio kmetije smo se v učilnici pogovorili o zdravi prehrani, izdelali prehransko piramido iz odpadle embalaže in reklam. Učenci4. razreda in učiteljica Tea Ferlan, OŠ Dobova Artiski solarji pri pokusanju bio paprik Tetka Jesen v vrtcu Podbočje PODBOČJE - V vrtcu pri OŠ Podbočje smo v petek, 26. okto- bra, pripravili praznovanje »tetke Jeseni«. Vabljeni so bili vsi starši otrok, ki obiskujejo naš vrtec. Najprej smo pripra- vili ustvarjalne delavnice, kjer so otroci in starši lahko iz- delali različne izdelke. Obiskala nas je tetka Jesen in nam prinesla polno košaro jesenskih dobrot. Z zgodbo je otroke popeljala v čas pisanih barv. Otroci so se ji oddolžili s pesmi- cami. Na koncu smo se posladkali s pečenimi jabolki. D. Tomazin Tetka Jesen med podboškimi vrtičkarji Jesensko popoldne v vrtcu Senovo SENOVO - Otroci, starši in strokovne delavke iz vrtca pri OŠ XIV. divizije Senovo smo se zbrali na eko dnevu. Poimenovali smo ga Jesensko popoldne, saj smo poskušali predvsem je- senske dobrote: raznovrstno zelenjavo, sadje, oreščke, ko- stanj. Odžejali smo se z vodo in jabolčnim kompotom, ki so ga skuhale mamice. V žerjavici smo spekli krompir, za var- nost pri ognju sta poskrbela gasilca Prostovoljnega gasilske- ga društva Senovo, za kar se jima zahvaljujemo. Postavili smo tudi dve veliki strašili, ki sta nas pozdravljali ob odho- du domov. B. Repovš Utrinek z jesenskega popoldneva na Senovem Jesensko srečanje s Primožem Kozmusom BREŽICE - Otroke iz skupine zajčkov Vrtca Mavrica Brežice sta letošnjo jesen obiskala Primož Kozmus in njegov trener Vlado Kevo. Ideja o takšnem srečanju se je porodila na ro- diteljskem sestanku na pobudo Tjašinega očka Vladislava Kurajiča, ki je v svoje roke prevzel tudi organizacijo sreča- nja. Tako smo se 24. oktobra v telovadnici OŠ Brežice zbra- li otroci, vzgojiteljici in starši. Primož in Vlado sta si vzela več kot uro in pol svojega dragocenega časa za naše malč- ke. Skupaj so tekali, preskakovali ovire, dvigovali »uteži« in metali »kladivo«. Kljub hladnemu jesenskemu dnevu se je otokom po naporni »vadbi« prilegla pijača in nekaj sladke- ga, za kar sta poskrbeli vzgojiteljici Erika in Andreja. M. Bogovic Fifnja Primož Kozmus z breziskimi vrtičkarji Čarovniški večer SEVNICA - V čarovniško okrašenem in v posebnem pričakova- nju noči se je v Mladinskem centru Sevnica v sredo, 31. ok- tobra, odvijala prav posebej zanimiva delavnica za otroke. V njej so otroci skupaj s starši uživali v izrezovanju in v do- datnem oblikovanju ter dekoriranju velikih in majhnih polj- skih buč. Tudi strahci - majhni in beli, z velikimi črnimi očmi in usti so nastajali pod spretnimi prsti najmlajših. Kako pa naredimo veliko pajkovo mrežo s strašnim, črnim pajkom na sredini? Nič lažjega! Vzamemo belo kroglico iz stiropor- ja, vanjo zataknemo tanke lesene palčke, ki jih prepletemo med seboj s črno volno in nato, za zaključek, na belo kro- glico s črnim pisalom narišemo še strašnega pajka. Otroške oči so žarele tudi v tokratni ustvarjalni delavnici za otro- ke, ki sta jo pripravili Tina in Anita, animatorki Mladinske- ga centra Sevnica. Smilja Radi Foto: Sašo Racman Z DPM Podbočje med »krompirjevimi počitnicami« PODBOČJE - Tudi med »krompirjevimi počitnicami« smo člani DPM Podbočje poskrbeli, da so lahko otroci vsaj dva počitniška dneva preživeli brez televizije in ostalih video naprav. V pone- deljek, 29. oktobra, smo organizirali pohod proti Zavodam, ven- dar odziv otrok ni bil najboljši, kar najbrž pomeni, da jim gre hoja vse težje od nog. Kljub slabi udeležbi pa se je imelo 18 otrok in pet članov prav »lušno«, saj smo si hojo krajšali s pre- pevanjem, opazovanjem jesenskih barv ter besednimi igrami. Na cilju pa nas je pričakala topla malica s čajem, ki je bil na ta hladen jesenski dan še kako dobrodošel. V torek, 30. oktobra, pa smo v prostorih OŠ Podbočje organizi- rali ustvarjalne delavnice, ki so bile precej bolje obiskane kot pohod. Udeležilo se jih je okoli 50 otrok in v dobrih dveh urah so se lahko preizkusili v izdelovanju papirnatih rož, magnetkov iz fimo mase, angelčkov iz plastičnih materialov, kruhkov za srečo in oblikovanju izdelkov iz bakrene pločevine. Za prazne želodč- ke pa so poskrbele slastne pice, ki smo jih članice pripravile ob pomoči šolskih kuharic. Čeprav je prvi dan kazalo slabo, smo na koncu ugotovili, da naše otroke še vedno lahko izvabimo izpred ekranov in jim za to potem nikakor ni žal. R. Jurečič Otroci med pohodom proti Zü\uuam „Vražji dan" na OS Jurija Dalmatina Krško KRŠKO - V petek, 26. oktobra, smo na soli Jurija Dalmatina ime- li kulturni dan. Glasbena sola Krško nam je v Kulturnem domu pripravila glasbeno prireditev. Učenci od 1. do vključno 5. razre- da so poslušali predstavitev simfoničnega orkestra, kjer so jim glasbeniki predstavili instrumente, razna glasbena dela... Učen- ci od 6. do 9. razreda pa so imeli v šoli različne ustvarjalne delavnice na temo VRAZJE: spoznali so vsebino zgodovinskega romana Vražje dekle pisateljice like Vašte, pogovarjali so se o bontonu v gledališču, izdelali gledališki list, se naučili nekaj gle- daliških pojmov, likovno ustvarjali, nekateri so bili operni pev- ci, se zvočno preizkušali, se sprehodili v preteklost in raziskova- li vero in praznoverje, si pričarali noč čarovnic, v gospodinjski učilnici pa je dišalo po vražjih jedeh in napitkih. Sledila je po- sebna in nadvse čudovita glasbena predstava o vražjem dekletu, ki so jo ravno tako pripravili simfoniki Glasbene sole Krško. Pri- kazali in odigrali so nekatere prizore iz opere Vražje dekle. Zelo smo uživali. Za glasbeno prireditev se zahvaljujemo simfonične- mu orkestru glasbene sole, gospodu Dragu Gradišku ter solistom Tjaši Fabjančič, Janku Potočniku in kantavtorju Petru Dirnbe- ku. Pričarali ste nam lep predpočitniški dan. V. Gerjevič Krški učenci med delavnicami v okviru „vrazjega dne" Plača za obisk sole pri eskimih Zadnji šolski dan pred jesenskimi počitnicami smo na solo pova- bili posebno gostjo, gospo Andrejo Rustja, ki je kar nekaj časa preživela med Eskimi oz. Inuiti. Povedala nam je polno zanimi- vosti, a najbolj nam je bilo všeč to, ko smo slišali, da njihovi otroci dobijo plačo, da hodijo v solo. Ta je odvisna od njihove- ga obiska, opravljanja domačih nalog in sodelovanja v soli. Veli- ko več informacij pa nas je dobesedno šokiralo. Izvedeli smo, da se umivajo zunaj s snegom, perejo lase z urinom, jedo surovo meso, deklice rojevajo pri dvanajstih, za izraz sneg imajo kar 62 besed itd. Njihov jezik je eden težjih, saj nima nobenega slov- ničnega pravila. Na prostem, ker hranijo svojo toploto, ne govo- rijo, pač pa dvignejo obrvi, kar pomeni da, in spačijo obraz, kar pomeni ne. Na koncu smo videli, kako izgledajo njihova oblači- la in kako »dober« je njihov kruh, ki ga naredijo iz moke, vode in kitove masti. Čeprav ne bomo verjetno nikoli dobili place za obisk naše slovenske sole, smo le veseli, da se dobro najemo, spimo na toplem, gledamo TV in igramo računalniške igrice. Novinarski krožek OŠArtiče Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 MLADI, PROSTIČAS P NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! § ^^^ _ ^ draw nasprot majhen l ^K SALOKI ^AKieCO IN o ^pjl^ 8P0DNjs *^^mZ w/A spRosTixevieLesA | /f^m\ pa ^Bm I (( y> ? ------ P06AN, ^^^ W ' Us} A,OV -/// ? VEUKAN m NASA ^^ ^^ VAftK| V Brežicah, Trnje 13, GSM: 051 845-755 | (ffi, morcek Naše usluge nudimo tudi na Vašcm domu. -, UUBUANA spodnji PODARITE SEBI NAŠ OBISK - KER SI VI TO ZASLUŽITE! f pona. ™*L Nudimo vam: s *"*»* vse vrste masaž, savno, depilacijo, manikuro, solarij. j \ Vclcranom slovensko vojskr nudimo 10% popust! § / nun« "^te^* %V«^' KDOR A JAPONSKI VEČJI IMEVEČ 0B0* BARVAAV-^B^. SAMOMOR KOS PIŠKOT RUSJANO- IAUC7 TOMOBILE OKd* znožem pohistva vih letal „*5f ------------ BKt HISTORIK JBr V KUC' L0RIS JkT \ POaV CAPIRO8SI T" / OLGA JELENOV f ORACEU GLAS VELIKI ITALUANSKI FIZIK IN KEMIK TROOVEC (1776-1856) NA --------- W DEBELO SMOTER, POMEN ROBA MJANMAR. tatimqka NOBcLOVKA pitta TUJA SANSUUKYI PTICA OSVEŽILNA SÄNJSKA PUAČA NINA FR. MOONI DUSAN CERKVENI RfwenNJl KREATOR 06RIN PEVSKI p^NET (CHRISTIAN) - ZBOR KLANtl MNOZICA NASVESLAČ ------------------ LJUDI (ERIK) TITAN SOČNOST, STANE LETOVlSČE MESENOST OSTAN PRI nPATLII VWUDIL-PRIOPATUI SKIINŽENIR NAJSTNIK, FORD TINEJDŽER KRATKA VNETJE ororFi JAPONSKA OCESNE „ „.«fk POEZUA ŽILNICE IUU8lN "KRAMAT EROSRA-SARA MAZZOTTI aufdi4ki GRENKA AMERISKI mATFU ZORAVILNA KJRALEC NOBELOVEC RA8TUNA_ WALLACH HHlSßWAY FRAN HAJHNA HEMINGWAY |LEj)C ^j^ NASA TROPSKA *"« JUDOISTKA 0VUALKA povoD" JpEmJ-AMBROŽ POMOC: uniDcsuw KWR. BARON-HAIKU, M|QupL VIUKt8WR POREKLO STVO MALYSZ. ¦huucl ¦" * ___________ ....._ NAREKS, INDURAIN HS2ISK,A SlBKEJSI KARTAXXI UVEITIS mtKMOUA ygjgp PRITAROKU POI ,cK| UPORNIKV ZADNJAIN SMUCMOKI ^SJI P^"«* A TOYOT.N SSfC S GLAS, 1 *» (AUA"' (YOKO) ZVOK DiP OTIS KRAWCA. »*"iE RED0IN0 AZUSKA TELICA ^ pun " WE" cMIL SAM NEia NAVINŠEK ~-^ . V SOLSKO A. M» \ OVRED-II / NOTENJE ^^ ¦ ¦ / ZNANJA ^^% VEUKA C .J JUŽNO- ČUD, ^^" AMERIŠKA NARAVA KAČA Geslo križanke pošljite do četrtka, 6.12.2007, na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izzrebali dobitnike nagrad, ki jih podarja Salon za nego in sprostitev telesa »PARK«, PE Brežice, Trnje 13, Brežice. Nagrade: 1. nagrada: Paket Salona PARK; masaža 15 min, solarij, savna, v vrednosti 25,00 €. 2. nagrada: Klasična masaža celega telesa 30 min, v vrednosti 20,00 €. 3. nagrada: Solarij 15 min, v vrednosti 10,00 €. Nagrajenci 21/07 številke: 1. Špela Derstvenšek, Šedem 42 a, Senovo 2. Bogdan Blažic, Dečno selo 50, Artiče 3. Gvido Pavlovič ml., Kocbekova 13, Brežice Geslo 21/2007 številke: CENTER STROKOVNEGAIZOBRAŽEVANJA Polna dvorana ob premieri filma Krško skozi štiri letne case KRŠKO - Letošnja proslava ob dnevu reformacije, ki je bila 25. oktobra v Kultumem domu Krško, je potekala v duhu ustvarjal- nosti učencev Osnovne sole Jurija Dalmatina Krško. Pred pol- no dvorano smo namreč premierno predstavili mladinski igra- no dokumentarni film Krško skozi štiri letne case, ki je nastal s skupino 16 učencev pod vodstvom mentorjev Garsie Kosinca in Katje Volčanjk. Že pred dvema letoma smo na naši šoli ustvarili dokumentar- ni film o Krškem. Naletel je na pozitiven odziv, obenem pa smo začutili, da bi lahko bila igrana filmska predstavitev o naši kul- turni in zgodovinski dediščini še bolj zanimiva, predvsem za mlajše. Združili smo mod tehničnega in turističnega krožka. Z mladostnim poletom smo se lotili dela in na humoren način predstavili naše Krško in njegovo zgodovino. Ali je še kaj lepše- ga, kot gledati nasmejane obraze otrok, ki v svojem ustvarja- nju neizmemo uživajo? In ravno ta njihov smeh in sproščenost so nam dali energijo, da smo snemanje izpeljali do konca. In izplačalo se je. Polna dvorana, neskončen aplavz in navduše- no občinstvo so nam povedali, da smo s filmom zadeli bistvo. Z obilico humorja smo pridobili mlado občinstvo, s prikazom kul- turnih in zgodovinskih znamenitosti domačega kraja, ki sloni- jo na zgodovinskih dejstvih, pa smo zadovoljili tudi gledalce, ki imajo radi naše Krško in ki spoštujejo njegovo dediščino. Pre- mierni večer smo zaokrožili v obliki razgovora z ustvarjalci fil- ma, ki ga je vodila Alenka Čemelič Krošelj. Ponosni smo na to, da smo film ustvarili prav na naši šoli in da so pri njegovem nastajanju aktivno sodelovali tudi učenci. Upa- mo, da bo film v prihodnosti pregnal kratkočasje marsikatere šolske ure, prav tako pa si želimo, da bi pomenil dodatno raz- vedrilo ob turobnih popoldnevih v domovih domadnov. Zahva- Ijujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri nastajanju tega filma, predvsem pa hvala staršem za neskončno potrpežljivost. Mentorja K. Volčanjk in G. Kosinac, OS Jurija Dalmatina Krško Naravoslovni dan drugače BREŽICE - Učenci OŠ Brežice smo imeli naravoslovni dan z naslovom Vrednote prostora in trajnostni prostorski razvoj. Razmišljali smo o prostorski razporeditvi v soli, okolici sole, v svojem mestu... Izdelali smo načrt, v katerega smo vključi- li pozitivne spremembe, ki jih pogrešamo. Seveda pa si pri- hodnosti ne moremo zamisliti tudi brez naravnih dobrin, kot so voda, skrb za okolje... Kaj o naravoslovnem dnevu menijo učenci? „Najbolj všeč mi je bil pogovor o vodi. Voda, ki jo vsakodnevno brez raz- mišljanja uporabljamo, ni neomejena" (Ines). „Bili smo ustvarjalci, ustvarjali smo šolski park. Morda bodo naše ide- je upoštevali" (Mitja). „Naučila sem se pomen besed: vre- dnota, trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje. Pomemb- no je spoštovati naravo" (Larisa). „Narava je naša največja vrednota" (Anja). „Obiskali smo park pri Mladinskem centru in razmišljali, kaj bi lahko spremenili" (Nives). Zana Zorko in Lea Hrastovsek, novinarski krožek OŠ Brežice Čarovniško obarvan bucni večer BREŽICE - V praznično počitni- škem tednu so v brežiškem Mla- dinskem centru organizirali ča- rovniško obarvan večer, ki jc potekal v sredo, 31. oktobra. Za izpeljavo dogodka je poskr- bel Jernej Agrež, zbrani pa so si poleg zanimivih telesnih po- slikav, mask in kostumov privo- ščili tudi ustarjalnice in sprostili svojo domišljijo ob izrezovanju in oblikovanju buč, klicanju du- hov ter pripravljanju čarovni- škega napitka in prigrizkov. Mladinski center Krško širi svojo mrežo RAKA - Dosedanji mreži mladinske infrastrukture v obdni Kr- ško se je pridružila tudi Mladinska točka Raka. V petek, 9. novembra, smo bili tako priča uradni otvoritvi nove mladin- ske točke na Raki, ki je iz svojih domov pritegnila lepo šte- vilo domačinov. Ob neizbežnih uvodnih govorih v.d. direkto- rice MC Krško Mirjane Klinec, podžupanje občine Krško Ane Nuše Somrak in predsednika krajevne skupnosti Raka Silva Krošlja so bili tudi na otvoritvi v središču pozornosti mladi. V začetek večernega programa sta nas tako popeljali dve lo- kalni glasbeni zasedbi Fantje Lavrencij in dekliška vokalna skupina Askalonce, za zaključek pa nas je nasmejala, a tudi spodbudila k razmišljanju, gledališka predstava mlade za- sedbe Teater C'belca, ki predstavlja lep primer produkcij- skega dela Mladinskega centra Krško. Po zaključku programa se je dogajanje preselilo v nove prostore mladinske točke, kjer so se obiskovalci lahko seznanili z novimi možnostmi, ki jih ponuja točka in nadaljevali druženje v bolj sprošce- nem vzdušju. Udelezenci otvoritve Mladinska točka Raka predstavlja tako že tretjo dislocirano enoto Mladinskega centra Krško v programu razvoja mreže javne mladinske infrastrukture in storitev, nosilec vsebin- skega dela točke pa je Mladinsko društvo Raka. V mladinski točki, ki bo odprta ob petkih (18.00 22.00) in sobotah (9.00 - 13.00) bo mladim na voljo brezplačen dostop do interne- ta in ostalih računalniških aplikacij, informacijskega gradiva in družabnih iger, mladinsko društvo pa bo v sodelovanju z ostalimi lokalnimi društvi in posamezniki skrbelo za organi- zacijo in izvedbo raznolikih programskih vsebin, ki bodo ne- dvomno potešile še tako izbirčne obiskovalce. M. K. ZP MS Zveza \^' Prijateyev" ' Mladine Kriko 1953 -2007 54 let za srečnejše otroštvo CKŽ23, 8270 Kriko, Tel.: 07/48-80-366 vida.ban@zvezazpm-krsko.si, prostovoljci@zveza-zpm-krsko.si SI MLAD? ŽELIŠ DEL SVOJEGA PROSTEGA ČASA PREŽIVETI Z OTROKI? ŽELIŠ PRIDOBITI NOVA ZNANJA, SPRETNOSTI IN IZKUŠNJE? ŽELIŠ SPOZNATI NOVE UUDI? S članstvom v klubu vzgojiteljev animatorjev v ZPM postaneš aktiven prostovoljec animator, ki izvaja programe za otroke in mladostnike. Postaneš del gibanja za lepšo prihodnost. Brezplačno izobraževanje v mesecu januarju. Program in prijave: pisarna ZPM Krško, CKŽ 23, Krško Buropaušoi Evropskoleto 2OO8 medkulturnega dialoga EVROPA V SOLI 2007/2008 MEDKULTURNI DIALOG "Druge kulture me bogatijo" INTERCULTURAL DIALOGUE ZP MS Zveza Prijateljev M ladine Kriko REGIJSKI KOORDINATOR ZA POSAVJE po$'dvje®)inio INFORAAACIJ5KO SREDlSČE POKRAJINE POSAVJE B OBVESTILA, PREJELISMO Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 SUM BREZPLAČNE POTI DO ZNANJA na TOČKAH ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, kjer Vas seznanimo z vso izobraževalno ponudbo v Posavju in širše ter pomagamo pri odločanju za izobraževanje in učenje; na TOČKAH ZA SAMOSTOJNO UČENJE, kjer se brezplačno naučite tujih jezikov, računalništva, strojepisja, pripravljate seminarske naloge in klikate po irrternetu. Center vseživljenjskega učenja Posavje Ljudska univerza Krško Dalmatinova 6, 8270 Krško info@lukrsko.si www. cvzu-posavje. si 07/488 11 60 »Ker znanje uresničuje sanje!« P O S A V J F PREJELI SMO Po 25 letih obratovanja NEK je skrajni čas za reševanje problema visoko radioaktivnih odpadkov Visoko radioaktivne odpadke predstavljajo iztrošeni goriv- ni elementi iz NEK, ki so zaenkrat še locirani na začasnem odlagališču, v bazenu za iztrošeno gorivo, v NEK. V času, ko se pripravlja izgradnja trajnega skladišča za nizko in sre- dnje radioaktivne odpadke, pa bi bilo smiselno in potreb- no reševati tudi probiern trajnega skladišča visoko radioak- tivnih odpadkov. Četudi bodo šli iztrošeni gorivni elementi najprej na prede- lavo v tujino, bomo zelo verjetno dobili nazaj te predelane gorivne elemente kot visoko radioaktiven odpad, ki ga bomo morali trajno skladiščiti. Zato bi bili racionalno in gospodar- no graditi skupno odlagališče za nizko, srednje in visoko ra- dioaktivni odpad, ne glede na to kje bo njegova lokacija. Eno skupno odlagališče je potrebno zgraditi v Sloveniji, dru- go pa v Hrvaški, da prevzame svojo polovico nizko, srednje in visoko radioaktivnega odpada. Ta problem pa mora reševati generacija, ki je doslej uživala in izkoriščala predvsem pozitivne učinke jedrske elektrarne v Krškem - nimamo pravice tega prepuščati našim otrokom, kaj šele vnukom. To je edina prava dria odgovomih politi- kov in gospodarstvenikov, ki so na ključnih položajih. Pozi- vamo tudi vse mlade v Posavju in drugod po Sloveniji, kakor tudi v Hrvaški, da zahtevajo od starejših generacij, da »po- čistijo za sabo« - tudi kar se tiče visoko radioaktivnega od- pada iz NEK! Za svetniško skupino SLS Brežice Ivan Sušin V ŠKD mladi Boštanj razočarani V ŠKD mladi Boštanj podpiramo vsakoletno podeljevanje pri- znanj s strani Občine Sevnica ob praznovanju občinskega pra- znika posameznikom in organizacijam za njihovo delovanje za njihov doprinos k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu ži- vljenju občanov, k razvoju in ugledu občine Sevnica na posa- meznih področjih. Imamo pa občutek, da so mladi v svojem delovanju tudi v Občini Sevnica pogosto prezrti. Sporno se nam zdi tudi, da že pred oblikovanjem krožijo ime- na, ki bodo dobila priznanja, samo "predlagati jih je treba" ter da se posamezne kandidate zavrne z obrazložitvijo, "saj še ni dolgo, kar ste priznanje dobili" ter da bi v primeru večjega šte- vila dobitnikov prihajalo do razvrednotenja. Občni zbor ŠKD mladi Boštanj je ob analizi dogodka "najvišji kres na svetu" ponovno izrazil zahvalo vsem, ki so pomagali pri projektu, ki je 30. aprila 2007 pripeljal do 43.44 metrov visoke- ga kresa, kar pomeni svetovni rekord - vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Posebej so bili pohvaljeni in izpostavljeni posamezni lokalni podjetniki, ki so pristopili na pomoč, da je med 15 in 18 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tudi tujine občudovalo zaba- vo in kres, sestavljen iz 1000 kubičnih metrov odpadnega lesa, v katerega so člani društva skupaj z pospravo "vključili" preko 10000 ur prostovoljnega dela. Prireditev je bila verjetno najbolj obiskan družabni dogodek v zgodovini občine Sevnica, hkrati pa je bil Boštanj, pa tudi Sevnica na račun prireditve deležen izje- mne medijske promocije, tako v Sloveniji kot drugje. Člani društva smo še posebej razočarani, ker sta v Odboru za priznanje dva od petih članov Boštanjčana, ki sta dala vede- ti, da društvo ni primeren "kandidat", a se zavedamo, da bo ob prejemu priznanja s strani Guinnessove knjige rekordov zado- voljstvo še toliko večje. Žalostno se nam zdi tudi, da pri po- sameznikih več veljajo besede kot dejanja oziroma jim mladi služimo le v slogu "po uporabi zavrzi". Ob tej priložnosti želimo izreči iskrene čestitke vsem dobitni- kom občinskih priznanj za leto 2007, saj so si jih dobitniki s svojim delovanjem zaslužili. v imenu društva ŠKD mladi Boštanj predsednik Brce Stane iMTEORAL BREBUS AVTOBUSNI PROMET DELAVNICE • TUHIZEM BREŽICE INTEGRAL BREBUS Brežice d.o.o Cesta svobode 11, Breiice PREDBOŽIČNI IZLETI 01.12.2007 Dunaj 08.12.2007 Salzburg 15.12.2007 München 22.12.2007 Graz Odhodi: Brežice-Krško-Otočec/Sevnica Znformacije: Integral Brebus Brežice d.o.o. Tel: 07 49 94 190, 173 turizem@integral-brebus.si www.integral-brebus.si ZAHVALA Iznenada nas je zapustil ljubi mož, ati, ate, brat in stric FRANCI LAVRENČIČ iz Velikega Podloga Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, gasilskemu društvu, članicam odbora RK, zaposlenim na Kostaku in na Občini Krško, govornikoma, pevcem iz Šmihela pri Novem mestu in cerkvenim pevcem, g. kaplanu za opravtjen obred in trobentaču za žalostinko. Hvala za izrečeno pisno in ustno sožalje, za podarjene svete maše, cvetje in sveče. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Njegovi: žena Štefka, hči Katja in sin Branko z družinama Podarim gumi voz in manjšo traktorsko prikolico. Tel.: 041 939 037 Podarim rabljeno termoaku- mulacijsko peč. Tel.: 07 49 27 291 V najem vzamemo kmetijo ali hišo z nekaj zemlje, za daljše obdobje, v Posavju. Tel.: 051 324 071 Iščem garsonjero ali enosob- no stanovanje v Brežicah. Tel.: 031 656 168 ; Oddam opremljeno dvosob- no stanovanje v Brežicah. Tel.: 031 880 391 Kupim vikend, parcelo ali vinograd v okolici Kostanje- vice. Tel.: 031 585 777 Kupim zazidljivo parcelo, starejšo hišo ali vikend v okolici Brežic oz. v Posavju. Tel.: 051 428 503 Kupim avto Golf, Polo, Twin- go ali Clio, od prvega ali dru- gega lastnika. Tel.: 041 331 549 (od 19 do 20. ure) Kupim R expres s sedeži, od letnika 90 dalje, dobro ohranjenega. Tel.: 041 241 560 Kupim rabljen koruznjak. Tel.: 031 278 738 Prodam tristanovanjsko hišo v Brežicah, Obrtna ul. 25, primemo tudi za obrt. Tel.: 041 677 151 Prodam zazidljivo parcelo v Brezini pri Brežicah. Tel.: 041 528 041 Prodam stanovanjsko hišo na Griču pod Pristavo v Kr- škem. Tel.: 041 689 445 Prodam stanovanje v Breži- cah. Tel.: 041 935 804 Prodam štirikolesnik ATV 200 ccm, I. 2007. Tel.: 040 738 059 Prodam brunarico. Tel.: 07 49 71 518 Prodam strešne nosilce za prtljažnik za Xsaro Picasso, • Fiat Tipo in Fiat Brava. Tel.: 041 713 245 Prodam Renault Clio, 1,2 5 V, metalno rdeče barve, prva la- stnica, servisna knjiga, nekaj dodatne opreme, vzdrževan, letnik 1997,103.000 km, cena: 2.200 €. Tel.: 031 553 123 Prodam enkrat voženo mo- ško treking kolo znamke Sci- rocco, cena 100 €. Tel.: 07 49 67 685 Prodam stanovanje v Breži- cah, stara kolonija, izredno lepa in mirna lokacija. Tel.: 041 244 661 Prodam Daewoo Nexia GLX, prva registracija 1999, ga- ražiran, registriran do 21.10.2008, cena 850 €. Tel.: 041 912 817 Prodam nerabljene okrogle stopnice. Tel.: 07 49 68 651 Prodam R5 Campus, I. 1993, rdeče barve, 3V, reg. do 20.9.2008, cena po dogovo- ru. Tel.: 041 241 560 Prodam vgradno kombinira- no ploščo za štedilnik, vgra- dno nerjavečo pomivalno korito in zamrzovalno omaro 208 I., lepo ohranjeno. Tel.: 041 968 344 Prodam dvobrazdne pluge „olt 10", premične, obno- vljene. Tel.: 051 232 256 Prodam lepo in bogato žen- sko zimsko bundo - korejski volk, št. 42- 44, cena po do- govoru. Tel.: 051 672 570 Prodam CB postajo Concord in SVR - Midland 23-505. Tel.: 051 802 449 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA WIJKANIZERSTVO, - AWOMARKET, BAR, ___________ROČMAVTOPRALMCA CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO TEL.: 07/490 34 70, FAX: 07/490 34 71, GSM: 041/697 839 dvoriščna vrata in ograje, kovinska vrata v Pooblaščeni zastopnfk: ¦ I Robert Lajkovič s.p. 1 Veliki Podlog 1a j 8273 Leskovec ! Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 Zaren rnantaža • prodaja • servts p||||||j|j||j^^ Gotafc17«8270KrÄo«T§l.:074921259«Gim:041852343 Lls JWTÜPÜ . 3-.i^H^^te|tmRl^.CaM> 17 . t27ÜMko www.motorji-mach.si NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOV! Serijo skuterjev s štihtaktnim motorjem 50, 125, in 150 ccm FS 50QT-3 434§€ ^ 850 € FS 50QT I Mm. \J\J W k 790 € Jwtk* agstm 71 lOOOLjubfm* Telefon: 040/218 217, Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si - okulistični pregledi - kontaktne leče - korekcijski okvirji - sončna očala Trdlnovg 1, 8250 Brežlce, Tel.: 07/499-22-33 TRGOVINAl yZAOTROKE I sÄ^ZTCil od Odo 14 let I i°gü™J Nudimovam: I - OBLAČILA - CICIBAN OBUTEV - OPREMA - IGRAČE Vabljeni! fpTROŠKI SEDEŽI, VOZIČKIRAMATTI ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^11 - I, : .- : i/, ¦ ,:-.^DIAVE www.talsat.sl, e-mail: telsat@t1ol.net CPB 13, 8280 Brestanlca, tal.: 07/49 73 500 _______GSM: 041 62S 406 TMS BREŽICE d.o.o. 8ERVI8, TROOVINA, HIDRAVLIKA ^lzdelava M »hidravllčnlh cevl ¦ - prodaja in servls motornlh kosllnlc, iag In škropllnlc W' Gotovinski popusti, « ¦ možnost nakupa z J Posavski obzornik ¦ leto XI, številka 23, četrtek, 15. 11. 2007 OBVESTILA 23 Prodam gorilnik za central- no peč. Tel.: 031 615 582 Prodam rabljeno betonsko strešno opeko s pšeničnim po- sipom, format 40 x 33, s kraj- niki in slemenjaki, cca 1.000 kosov. Tel.: 07 49 67 132 Prodam radio Slavica za gramofonske plošče, velike, male, dolžine 62, širine 30, višine29. Tel.: 051 352 981 Prodam kotno sedežno gar- nituro Kaja (255 x 205), mo- dro-zelena kombinacija, s foteljem. Tel.: 041 697 770 Prodam mašino za motor APN 4. Tel.: 07 47 78 069 Prodam sobno rastlino mon- stero, visoko 170 cm, okoli 25 listov, premera 30 x 30, primerno za večji prostor. Tel.: 031 465 921 Prodam gospodinjski over- lock z diferencialom. Tel.: 031 545 006 Prodam dva rabljena radia- torja in dva trip-trap otroška stolčka, cena 20 €. Tel.: 051 390 577 Prodam malo rabljeno sne- žno frezo Rolba Muta, dva vijaka, leseno prešo na ka- men ter 500 l rdečega vina. Tel.: 031 717 426 Prodam trosilec hlevske- ga gnoja s štirimi pokončni- mi valji, slovenske proizvo- dnje, star 10 let. Tel.: 041 717 760 Prodam cvetlični in kosta- njev med ter jabolčni kis. Tel.: 040 580 860 Prodam bei krompir za ozi- mnico, koruzo v zrnju, šte- dilnik plin/elektrika, sta- rejšo spalnico in sedežno garnituro. Tel.: 041 581 492 Prodam beli krompir kene- bek. Tel.: 07 49 20 745 Prodam svinjsko mast. Tel.: 07 49 56 012 (zvečer) Prodam sadike pišečke ma- relice po ugodni ceni. Tel.: 041 739 042 Prodam orehova jedrca, 2001 mošta - cviček in dele za Ome- go 2.0 i. Tel.: 051 843 341 Prodam klavir. Tel.: 040 748 154 Prodam svinjo, težko 250 do 300 kg, prašiče, težke 120 do 160 kg, in odojke, težke od 25 do 35 kg. Tel.: 031 306 136 Prodam pujske, težke od 130 do 210 kg. Tel.: 041 255 556 Prodam svinjo, težko 250 do 300 kg, prašiče, težke 120 do 160 kg, in odojke, težke od 25 do 35 kg. Tel.: 031 306 136 Prodam goske za zakol ali za nadaljnjo rejo, hranjene z do- mačo hrano. Tel.: 0749 69 096 Prodam pujske, težke od 120 do 150 kg, in odojke od 20 do 30 kg. Tel.: 031 306 136(po15. uri) Prodam več prašičev, težkih od 25 do 60 kg, in enega, težkega 180 kg. Tel.: 07 49 59 532 Prodam dva prašiča, težka 200 in 120 kg, možen zakol, cena po dogovoru. Tel.: 07 49 63 417 Prodam prašiča, težkega 170 kg, krmljenega z doma- čokrmo. Tel.: 031 827 482 Prodam prašiče, težke od 25 do 70 kg. Tel.: 041 321 742 Prodam dva prašiča, težka cca 160 kg. Tel.: 031 843 282 Prodam dva burska kozliča za nadaljnjo rejo ali za za- kol. Tel.: 041 989 149 Prodam dva prašiča za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 07 81 43 088 Prodam kozo, brejo, bursko, staro 3 leta. Tel.: 041 377 860 Prodam dva bikca, stara šti- ri in pet mesecev. Tel.: 07 81 44 272 Prodam prašiče, težke od 120 do 180 kg, krompir ka- linford in romanc. Tel.: 07 49 67 826 (zvečer) Prodam vino - modro franki- njo in mešano rdeče, možna zamenjava za meso. T el.: 031 308 187 Prodam 800 kg jedilnega krompirja, po ugodni ceni. Tel.: 031 464 833 Prodarn most - modro fran- kinjo in dobro vino - črni- no ter domače žganje, cena ugodna. Tel.: 041 793 067 Prodam kvalitetno vino - mo- dro frankinjo, letnik 2007, mogoča tudi menjava za pra- šiča. Tel.: 07 47 78 214 Prodam bukova in hrastova drva, žagana na 25 cm, mo- žna dostava - Krško, Brestani- ca, Senovo. Tel.: 041 797 714 Prodam 4 kubike suhih, smre- kovih desk, 3 in 5 cm, ter les za ostrešje. Tel.: 07 49 69 474 Iščem kitarista in bas-kitari- sta. Tel.: 031 734 119 Stiki: Urejen, preprost, za- poslen fant želi spoznati punco ali mamico za resno zvezo. Tel. :031 882 078 Stiki: 42-letni moški, višje postave, z novo hišo, avtom, nekadilec, nealkoholik, de- laven, iščem dekle ali mami- co, do 38 let, za skupno ži- vljenje. Tel.: 031 249 348 Stiki: Sem 38-letni fant, ki želi spoznati dekle za preži- vljanje jesenskih večerov v dvoje, možna resna zveza. SMS: 051 203 816 KAM V POSAVJU - WWW,POSAVJE-INFO Prireditve med 15. in 28. novembrom Četrtek, 15. 11. • v MC Krško: foto razstava Lucijana Kranjca • ob 17.00 v galeriji na gradu Sevnica: otvoritev galerije „Sevniška voščenka je jabolko" • ob 18.00 v kulturni dvorani Šentjanž: predavanje Barba- re Novak z naslovom "Koline - z natančnim delom do odlič- nih izdelkov" • ob 20.00 Galeriji Ana Sevnica: otvoritev razstave Boja- na Sumraka Petek, 16. 11. • od 10.00 do 20.00 v Čebelnaku (MC Krško): celodnevna filmska projekcija ob mednarodnem dnevu strpnosti • ob 14.00 v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zida- nem mostu: obeležitev 60. obletnice Trubarjevega doma upokojencev • ob 17.00 v konferenčni dvorani hotela Terme Čatež: sre- čanje članov Posavskega in obsoteljskega društva za boj proti raku • ob 18.30 v kavarni Rošca v Brežicah: otvoritev razstave likovne družine KD Franc Bogovič Dobova z naslovom De- lavnice 2007 • ob 19.00 v Kulturni dvorani Bianca: samostojni koncert Godbe Blanški vinogradniki »Večer zabavne glasbe z gosti« • ob 19.30 v Kultumem domu Krško: gledališka predstava Jez, za modri abonma in izven • ob 20.00 v MC Brežice: festival alternativne glasbe Kur- cšlus 07 • ob 20.00 v Cebeln'aku (MC Krško): projekcija filmov Luksuz produkcije in koncert skupine The Lift • ob 20.00 v MC Sevnica: potopisni šov "Šrilanka in skök na Maldive", predava svetovna popotnica Andreja Jernejčič Sobota, 17. 11. • ob 9.00 izpred občine Krško in z Brezovske Gore (Vrbov Log): Martinov pohod po krških goricah • od 9.00 do 18.00 v Hramu Vrbovega Loga na Brezovski Gori: delavnica izdelovania ljudskih glasbil - trstenke • ob 9.30 v šahovski sobi v Športnem domu v Sevnici (pri ba- zenu): hitropotezno šahovsko tekmovanje za pokal Mila- na Majcna • od 10.00 dalje v športni dvorani Sevnica: mednarodni ka- rate turnir 9. Hypo pokal 2007 • ob 13.00 v koči na Bohorju: tečaj nordijske hoje • ob 18.00 v Prosvetnem domu Artiče: celovečerni tematski koncert "Ohcet pri nas in na Gorenjskem", nastopajo Fol- klorna skupina KUD Oton Župančič Artiče, Fantje artiški in folklorna skupina AFS Ozara Kranj • ob 19.00 v dvorani Glasbene sole Krsko: koncert kitarista Tomaža Rajteriča • ob 19.00 v MC Sevnica: First chance festival 2007 - za- ključna prireditev • ob 19.00 v kulturni dvorani GD Studenec: gledališka igra Dohodnina v izvedbi gledališke skupine KD Leskovec • ob 19.30 v Domu krajanov na Razborju: kulturna priredi- tev »Pozdrav z Mirne na Razbor« • ob 20.00 v Kulturnem domu Krško: koncert Neishe • ob 20.00 v MC Brežice: festival alternativne glasbe Kur- cšlus 07 • ob 20.00 v Cebeln'aku (MC Krško): G:A:P - koncert skupin Kronika, Destruktorji, Liquf, Incubator of Death, The Road in Splash the Toilet • ob 21.00 v restavraciji hotela City Krško: večer z glasbe- no skupino Piazzolleky Nedelja, 18. 11. • ob 11.00 na igrišču na Bregu: otvoritev igrisča z otvoritve- nim nogometnim turnirjem • ob 17.00 v gasilskem domu Telče: "Zapojmo skupaj« - družabna prireditev ob 5. obletnici delovanja Ljudskih pevk s Telč • ob 19.00 v Dvorani v parku Krško: koncert kitarista Da- mjana Stanišiča in udeležencev dvodnevnega seminarja klasične kitare Torek, 20. 11. • ob 9.00 v Kulturni dvorani Sevnica: predavanje Antona Ko- mata z naslovom "Simbiotski človek" • ob 17.00 v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice: pred- stava Zakaj je Pika šla v solo, za otroke od 6. leta dalje Četrtek, 22. 11. • ob 11.00 v Kulturni dvorani Sevnica: »Moj kraj, moja ob- čina« - predstavitev raziskovalnih nalog učencev s podro- čja turizma • ob 17.00 v klubu MC Brežice: otroška gledališka predsta- va Zlati ključek • ob 19.30 v Kulturni dvorani Sevnica: črna komedija "Pri- gode dobrega vojaka Švejka« v izvedbi Šentjakobskega gledališča Petek, 23. 11. • ob 19.00 v kulturnem domu Podbočje: premiera komedi- je Dan žena v izvedbi Kulturnega društva Stane Kerin Pod- bočje (ponovitev še v soboto, 24. 11.) • ob 19.00 v MC Sevnica: predavanje "Izzivi nove dobe in transmisijska meditacija", ob 21.00: Latino night • ob 21.00 v Cebeln'aku (MC Krško): večer animiranega filma Sobota, 24. 11. • ob 9.00 v Hramu Vrbovega Loga na Brezovski Gori: delavni- ca zdravljenja s kristali in kamni (tudi v nedeljo 25. 11.) • od 10.00 do 19.00 v Dvorani v parku v Krškem: etnološko muzejska delavnica "Dediščina v turizmu: etnološka dedi- ščina v rokah ljubiteljev" • ob 18.00 na gradu Sevnica: srečanje Sevničanov, ki delu- jejo izven meja občine Sevnica • ob 19.00 v gasilskem domu Trnovec: družabna prireditev ob 10. obletnici delovanja KD Franc Požun Zabukovje • ob 19.00 v dvorani Glasbene sole Sevnica: koncert učen- cev petja Glasbene sole Sevnica • ob 19.00 v Dvorani v parku v Krškem: otvoritev razstave fotografij Blaža Mirta in Hrvoja Oršaniča ob 19.30 v Domu krajanov na Razborju: razborski večer z gostjo dr. Meto Tavčar • ob 19.30 v športni dvorani OS Koprivnfca: 3. letni kon- cert Mešanega pevskega zbora KD Anton Aškerc Koprivni- ca, gost večera Posavski oktet • ob 20.00 v klubu MC Brežice: 10. obletnica ustanovitve Mladinskega centra Brežice • ob 21.00 v Cebeln'aku (MC Krško): G:A:P - koncert skupin Final Approach, Growing Rats, Agrokultura, Blasted Mind in Snowblind • ob 21.00 v MC Sevnica: koncert Mame Manke z Rock Oto- čec fanti, predskupina Ultra Nedelja, 25. 11. • od 9.00 do 13.00 v Dvorani v parku v Krškem: etnološko muzejska delavnica "Dediščina v turizmu: etnološka dedi- ščina v rokah ljubiteljev" Torek, 27. 11. • ob 17.00 v Dvorani v parku Krško: predstavitev knjige Cil- ke in Janeza Roškerja „Luč, tema in naše sence", gost Ra- dovan Hrast te želite vpisati dogodek na koledar spletnega portala www.posavie.info in v rubriko Kam v Posavju, nam pišite na: redakcija@posavie. info BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le si- zična oseba, izključno preko objavlje- nega obrazca v Posavskem obzomiku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni šte- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavtjenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo- pisa, na naslovu; Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Krsko. /\1 POSAVSKI IYT ObzorniK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, od 1.1. 2007 za občino Kosta- njevica na Krki. Uredništvo: TrgMatije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakciia@posavie.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Trženje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 boiana. kuneidpposavie. info Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 21. november. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. Tisk Delo d.d.- Tiskarsko sre- dišče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 29. novembra 2007. : KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED \ Vsebina oglasa:_______________________________________________________ m m • _^_____________________________________________________________________________.___________________________________________________ • ^_________________.----------------------------------------------------------- 'Telefon:_____________________ Podpis:________.----------------------- Strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzomiku! '. ObzorniK Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. Ime in priimek:. Uhca, kraj:____ Pošta:________ Kontaktni teles on: _ m ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto XI, številka 23, četrtek, 15.11. 2007 Martinovanje na Bizeljskem foto: Marko Adamič Društvo študentov Bre- žice in Društvo Ijubite- Ijev Bizeljčana sta tudi letos priredili že tradi- cionalno Martinovanje na Bizeljskem. Pripra- vili so bogat kultur- no-zabavni program, v katerem so sodelova- li Pihaini orkester Ka- pele, MePZ Bistrica ob Sotli, Ansambel bratov Žerjav, MoPZ Bizeljsko in Turistično društvo Bizeljsko z veselim kr- stom mošta, za pravi krst pa je poskrbel žu- pnik Vlado Leskovar. i_________________________________________________________________________________________________________________ Drustvo študentov Brežice in Brežiška info točka Ccsta prvih borcev 17, K250 Brežice Tel.: 051 619 815, Fax.: 07/49-64-440 Uradne urc: Pon - set (9.00 -15.00), pet (11.00 -17.001 »ob (9.00 -12.00) 3rr mtnu info loc« ggjgg Piiiiim «Jim IETOS B0M0 P0N0VN0 M0TILI 29.12.2007 , ob 8. obletnici na žuru leta z Radiern Energy! Opozorilo: prepovedan vnos pirotehničnih izdelkov, po posvetu z našo strokovno usposobljertol | ekipo možna le postavitev piratskih oddainikov;) ¦SJTHfWWffllTfWTffWW Posavski obzornik sodeluje s svojimi bralci Kako pa se vi spominjate reke Save? Drage bralke in bralci, v 18. številki smo objavili daljši za- pis o reki Savi in vas povabili, da poskusite tudi sami zapisati vsaj nekaj vrstic ali pa tudi strani o svojih spominih na reko Savo. Nekaj se vas je že odzvalo s svojimi prispevki, še več pa jih pričakujemo. Zlasti vabimo k sodelovanju Brežičane in druge iz brežiške občine, veseli pa bomo tudi prispevkov iz Radeč in okolice. Povabilo vsem še vedno vetja. Čeprav se ponavadi raje spominjamo lepih dogodkov in o ten tudi pripovedujemo ali jih zapišemo, bodo prav tako do- brodošla manj lepa doživetja reke in njenih bregov. Vse, ki se boste potrudili in nam poslali svoj prispevek, bomo nagradili s knjižno nagrado založbe Neviodunum (zato prito- žite svoj naslov in po možnosti tudi številko telefona). »Posavsko« sestavljen uredniški odbor v sestavi Rudi Stopar , (Sevnica), Natja Jenko Sunčič (Brežice) in Silvester Mavsar (Krško) bo prebral in izbral prispevke ali vsaj najbolj zanimi- ve odlomke za objavo v posebni knjižici, ki jo bo izdal Zavod Neviodunum. K sodelovanju vabimo seveda tudi fotografe in slikarje. Za marsikakšen motiv smo seveda že prepozni, ne- kaj se bo našlo v arhivih. Gradivo bomo predstavili tudi na javnih prireditvah. Ker nam gre v tem primeru v prvi vrsti za dokumentarno vrednost in ne toliko za literarno, se lah- ko odzovete tudi tisti, ki niste vešči pisanja, imate pa zani- mive spomine. Tudi jezikovne nerodnosti bomo odpravili v uredništvu. Že vnaprej hvala za vaše sodelovanje! po^uvieinio INFORMAC! IbKO SRs.DIS/r PQKRAJINf P%AVJs Posavke in Posavd pišejo...' A se že ve, kdaj bodo ustanovljene pokrajine? In pa, če bo Posavje svoja pokrajina ali ne? Meni v bistvu sploh ni jasno zakaj je potrebno ustanavljati pokrajine... najprej so se občine razcepile na mini občine, zdaj bi se pa zdru- ževali v pokrajine??! To je sama izguba denarja... plača- mo ga davkoplačevalci, politiki pa "delajo" - enkrat nove občine, drugič pa pokrajine... MARJAN na forumu www.posavie. info Vedno o drugih športih, a sploh kdo opaz, ka se doga- ja s tenisom v Posavju? Zakaj ne načnemo te teme? Ka- teri so naši največji upi, kao, pa kdo jih sploh trenira? Men je lenis zdaj samo še fajn za gledat, ker sem imela desno roko poškodovano, pa ni več kot je blo, ko igram. ANDREJA na forumu wvfw.Dosavie.info Sama nisem pristaš domačih kislic, pač, kar vsakega vina, verjamem pa, da ljudje to delajo za dušo in kot hobi..da je drugače piti svoje vino, kot pa kupljeno. Moj ata ima tudi kar nekaj trt, pa leze s svojim poškodovanim hrbtom gor pa dol po tistem hribu, potem pa je takooo srečen, ko popije nekaj svojih kapljic JANJA na forumu www.DOsavie. info V obliki glasbene razglednice se ob občinskem prazniku v Brežicah po internetu širi prijetna lokalpatriotska pe- sem, ki je nastala v produkciji skupine Vox Populi. Na- menjena pa ni le občanom in občankam občine Brežice, temveč vsem, ki tako ali drugače prihajajo v ta kraj, kjer "reka Krka v objem se Savi preda...". AIA na forumu www.posavie. info Ja, tole pa dviguje brežiško samozavest, ni kaj. Zakaj pa Krško nima svoje himne?? Ali jo ima, pa ne vem zanjo? UROŠ na forumu www.posavie.info ... pridružite se jiml IHI-ORMAC IJ',KO SREDltfr POKRAJINE PClSAV.lt