Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—.
poštno-čekovni rač. 10.303. >
GOSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAS DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška o. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol a t rani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, Vi» strani Din 125.-v Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Dobro pomnimo!
V Rimu je bilo, ko se je vršila seja italijanske katoliške akcije. Seje se je Udeležil kot zastopnik sv. Očeta mon-signor Pizzardo, ki je takrat bil državni podtajnik (zastopnik zunanjega ministra) rimskega papeža. Papežev zastopnik je imel ob tej priliki lep govor, v katerem je med drugim rekel naslednje: »Ko je obiskal Primo de Rivera — takrat diktator Španije — Rim, je tu-fdi bil v Rimu nek Španec, ki je kupil tukaj dragocen kelih za milijon lir. Koliko več zaslug bi si bil ta mož pridobil «a Cerkev, ako bi bil svoje milijone daroval za kakšen katoliški časopis, ki naj 1)1 branil naše ideje!« i Papežev zastopnik je s temi besedami ¡poudaril resnico, ki se je katoličani dovolj ne zavedajo. Zavedali se je niso katoliški Španci. Koliko je na Španskem Sivotvornega katolicizma, verske vneme, verske zvestobe in požrtvovalnosti rEa vero! Na nekem nedostaku pa je bolehal ta katolicizem, na nedostaku, ki ga je grajal monsignor Pizzardo v navedenem govoru: ni razumel znamenj časa. Sedanji čas je doba papirja, doba tiska, doba knjig in časnikov. In tega ¡fpanski katoličani niso uvideli. Milijone so darovali za cerkve in samostane in za to, da so cerkve bile krasno opremljene ter da se je bogoslužje vršilo z vsem sijajem. Pri tem pa niso pomislili, 5fla tisoči in stotisoči več ne hodijo v cerkev ter si tamkaj ne iščejo smernic za ^ivljenje. Svoje življenjske smernice povzemajo iz nekrščanskih časnikov, ki so njihov evangelij. Ako bi bil omenjeni Španec in njegovi somišljeniki (Jarovali svoje milijone za katoliške časnike, bi ne bilo prišlo do zažiganja cerkva in samostanov in do preganjanja duhovnikov in veri vdanih katoličanov.
Resnice, ki jo je poudaril monsignor Pizzardo, se ne zavedajo tudi katoličani po drugih državah. Razmere, ki vladajo po posameznih državah, spričujejo to-le dejstvo: čim večja je moč katoliškega časopisja v kakšnem narodu in kakšni državi, tem večji je tudi vpliv katoličanov v dotični državi. Javno mnenje ima velik vpliv na vlado in upravo države, javno mnenje pa delajo časniki. Kjer imajo katoličani močno, dobro urejeno časopisje, ne morejo nad njimi in njihovo Cerkvijo zavladati svo-bodomisleci, socialisti in komunisti. Dokaz za to so katoličani v Nemčiji, Belgiji in Holandski. Položaj katoličanov na Francoskem po osvetljuje usodo
tistih, ki ne morejo s katoliškim časopisjem obvladati javno mnenje in zavladati v državi.
Ali se zavedamo od monsignorja Piz-zarda poudarjene resnice katoličani v naši državi, zlasti mi Slovenci? Prepuščamo odgovor na to vprašanje ne besedi posameznika, marveč vesti posameznika. Časnik je dandanes stvar, ki se tiče tvoje vesti. Ni ti dovoljeno pajdašiti se s slabimi ljudmi, ker je nevarnost, da te slaba družba pokvari. Ni ti dovoljeno imeti in čitati nekrščan-skega časnika, ker je največja nevarnost, da se zastrupi tvoja duša, kar se tiče vere in verskega življenja. Če zahaja nekrščanski časnik v tvojo hišo, boš odgovarjal ne samo za sebe, marveč tudi za svoje otroke in za celo svojo družino. Ker je časnik vestna zadeva, moramo krščanskemu časopisju nakloniti vso mogočo podporo. Če nismo še naročili krščanskega časnika, storimo to takoj! Če je tudi danes velika gospodarska kriza, toliko bomo š6 že utrpeli, da naročimo naš list in druge krščanske liste. S tem si pridobimo zasluge za Cerkev. S tem pa tudi najbolj koristimo našemu ljudstvu, osobito mladini.
*
Japouski cesar Hirohito, na katerega je izvršil Korejec bombni atentat, ki se pa ni posrečil.
All Je to dovoli?
»Kmetskemu listu» je prišlo do ušes tarnanje o tem, »da kmetski pridelki nI« majo nobene cene, da ni denarja in kredita, da je obleka predraga in orodje predrago itd.« Spričo tega tarnanja »Kmetski list v svoji prvi številki letošnjega leta — d e 6. januarja — i z» javlja, da samo tarnanje in pripovedovanje nič ne pomaga. Sam pa tako-le modruje:
»Kakor vsaka stvar, tako ima tudi današnja gospodarska kriza svoj vzrok v preteklosti. Le zamislimo se nekaj let nazaj, v tiste čase takoj po vojni. Kako lepo in prijetno se je dalo takrat živeti! Denarja je bilo v izobilju, cene so bile trdne in zaslužki dobri. Kaj čuda, če so se ljudje takrat navadili dobro živeti! Ljudje, ki so prej le redkokedaj jedli meso, so ga jedli takrat vsak dan, pili so pa nič koliko. Vsi so bili lepo oblečeni in stiske ni bilo nikjer.
Žalibog smo takrat pozabili na to, da nam takratni denar ni bil zlat, ampak papirnat. Ta papir pa je začel naglo kopneti in danes se s strahom zavedamo, da smo takrat porabili preveč! Zato pa bo danes treba temeljito pregle« dati vse to, kar še imamo, s tem pa bo< mo morali začeti pametno in varčno gospodariti in izdajati le to in toliko, kolikor premoremo! Omejiti pa bomo morali svoje izdatke ne samo v javni upravi, ampak tudi v našem zasebnem življenju in črtati bomo morali vse, kar; neobhodno ne potrebujemo.«
To je torej nasvet, ki ga v sedanji težki gospodarski krizi daje kmetu »Kmetski list«. Varčevati! Varčevati je treba tudi v zasebnem življenju in črtati vse, kar neobhodno ne potrebuje», mo! Primeren nasvet, toda sam za sebe nezadosten. Štediti je mogoče samo tam, kjer kaj je, kjer pa ničesar ni, s čim pa boš štedil? Ako kmet pri volih, ki jih je kupil pred letom, jih celo leto redil, izgubi polovico vsote, ki jo je dal za nje, kako naj vrši načelo štednje? Kako naj izvršuje to n čelo, ako rno« ra krmo za živino ponekod skoro tri* krat dražje po kilogramu plačati, kakor pa dobi za govejo živino? Črtati to, kar, neobhodno ne potrebuje! Ali moreš črtati obleko, ki j. neobhodno potrebujeS in ki je še vedno veliko predraga? Ali moreš črtati izdatke za sol, petroleJP obutev ali potrebne stroše za slučaj bolezni? Ali moreš črtati izdatke za davke in razne davščine, ki se ne znižujejo^ marveč ponekod celo rastejo?
S samim receptom varčevanja in šte-denja se današnja gospodarska stiska, ki tlafii našega kmeta, ne da rešiti. Kmet aam se sploh ne more rešiti, morajo mu tudi drugi pomagati.
SVEČANA OTVORITEV PAR-LAMENTA.
V pondeljek, 18. januarja, je Nj. Vel. kralj Aleksander na slovesen način otvoril narodno predstavništvo, obstoječe iz senata in narodne skupščine. V prestolnem govoru je Nj. Vel. kralj podal zgodovinski pregled o razvoju jugoslovanske misli in narodnega teženja po zedlnjenju, o dogodkih, ki so se razvijali po 1. decembru 1918 v naši državi ter o dejanju 6. januarja 1929 in razvoju, ki mu je sledil. Z izrazitimi besedami Je kralj poudaril naloge narodnega predstavništva, osobito v sedanji težki gospodarski krizi. O kmetskem vprašanju poudarja prestolni govor sledeče: »Nezasiišni padec cen poljedelskih pridelkov je pahnil kmeta v izredno hud položaj. S tem, da bomo kme tu priskrbeli primerne cene za njegove pridelke in da mu bomo omogočili boljše življenje, bomo dvignili njegovo po-trošno silo in mu ustvarili ugodne pogoje za njegov gospodarski kredit. To je glavno vprašanje, ki je pred nami.«
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Volitve predsedstva narodne skupščine in senata. Dne 15. januarja sta dobila predsedstvo skupščna in senat. Potom glasovnic je bil izvoljen za skupščinskega predsednika dr. Kosta Ku-manudi. Prvi podpredsednik je Karlo Kovačevič, drugi podpredsednik Hasan Begovič. Za tajnike so bili izvoljeni: dr. Jevremovič, Dragiša Stanojevifi, Ante Kovač in Milan Mravlje. — Za predsednika senata je bil izvoljen dr. Ante Pa-velič, zdravnik v Zagrebu, podpredsednika senata sta pa dr. Parmakovič in Slovenec dr. Franc Novak.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Bolgarija in Albanija sta sklenili prijateljsko pogodbo, ki določa pravice narodnih manjšin, Albancev v Bolgariji in Bolgarov v Albaniji. Manjšinam je zagotovljeno svobodno ustanavljanje šol in cerkva tamkaj, kjer so v premoči z domačim prebivalstvom.
Vojno odškodninska banha v Baslu odklonila podaljšanje nemških kreditov. Vojnoodškodninska banka v Baslu je odklonila prošnjo nemške narodne banke, naj bi jej bil podaljšan kredit, ki ga uživa za brezpogojne vojnoodškod-ninske dajatve Nemčije.
Izja\ra nemškega kancelarja Briinin-ga o neplačevanju vojnih odškodnin in druge države. Zadnjič smo poročali, da ¡Je izjavil nemški liancelar dr. Briining,. da Nemčija ne more in tudi za bodoče ne bo več plačevala vojne odškodnine. Proti tej izjavi vodilnega nemškega dr-
ZA NEGOVANJE TELESA
za jačanje udov in zaščito pred obolenjem, je Fellerjev Elsafluid priznano domače sredstvo in kozmetikum, že 35 let splošno priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvo-nih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
žavnika so vstale vse prizadete države. Amerika ne kaže nobenega zanimanja glede vojnoodškodninskega vprašanja in hoče v tem oziru prepustiti Evropo svoji usodi. Pač pa nikakor noče pristati Amerika Nemčiji na ljubo na znižanje ali brisanje vojnih dolgov in se je postavila s tem nastopom proti Brü-ningovemu stališču, da bi se enostavno črtale za prihodnost vse vojnood^kod-ninske dajatve. Nemčija je računala na pomoč Amerike glede vojne odškodnine, a je sedaj . oled nezanimanja Ameri-kancev popolnoma osamljena.
Sestanek male antante. Dne 30. t. m. se sestanejo v mestu Montreux ob Ženevskem jezeru zunanji ministri držav Male antante. Na tem sestanku bo sporazumno ugotovljeno stališče Male antante z ozirom na razorožitveno in voj-noodškodninsko vprašanje, ki se bo reševalo februarja v Lausanni.
Druga vlada francoskega ministrskega predsednika Lavala. Dne 14. tega meseca je sestavil Laval vlado, ki je ostala malodane ista, kakor prejšnja, le da je izpadel iz nje dolgoletni zunanji minister Briand. Vojno ministrstvo je prevzel po smrti Maginota Tardieu, predsedništvo vlade in zunanje ministrstvo je obdržal Laval. Briand bo imenovan za stalnega zastopnika Francije l^ri Zvezi narodov.
Roinunsko-sovjeiska pogajanja radi sklepa pogodbe o medsebojnem nenapa-danju so se razbila, ker Rusija noče brezpogojno priznati Besarabije Romunom.
Poslanci poljske opozicije obsojeni.
Parkrat smo že poročali, da so zaprli na Poljskem 11 opozicijonalnih poslancev, proti katerim je bila zadnje dni zaključena razprava. Od 11 poslancev je bil samo eden oproščen, ostali pa obsojeni na več let, ker se jim je dokazala krivda, da so pripravljali nasilen prevrat vlade. Med obsojenimi je bivši minister in bivši ministrski predsednik.
Iz nemirne Indije. Radi aretacije Ghandija, njegove žene in velikega števila vodilnih nacijonalistov je zašel angleški podkralj za Indijo v škripce. Zveza borz za trgovino z bombažem se je postavila odločno za Ghandija in razglaša, da je Ghandijeva aretacija žalitev za vsacega pravega Indijca. Vlada je že Ghandiju predlagala, da ga izpusti in mu prizna omejeno svobodo, ako se zaveže, da se ne bo lotil nobenega protizakonitega koraka in da bo stalno na razpolago angleškim oblastem. Miru, ki je zavladal po aretaciji Ghandija podkralj nikakor ne zaupa in je izdal v Bombayu nove ukrepe in odredbe proti nacijonalistom, ki pomenijo praktično proglasitev obsednega stanja. Vsa zborovanja in sprevodi so prepovedani. Ljudje ne smejo ostati dalje časa na enem mestu. S tem hoče vlada preprečiti, da bi se postavljale bojkotne straže.
Rusija in zasedba Harfama od Japoncev. Japonske čete so zasedle v Mandžuriji Harbin, ki je najvažnejše križišče vzhodno-kitajskih železnic in življenjskega pomena za rusko gospodar?! stvo. Povrh so proglasili Japonci v Harij binu obsedno stanje. Z zasedbo Harbina je zadela Japonska v živo Rusijo, ki je i istopila po svojem poslaniku v Tokijvi proti omenjenemu koraku japonskih čet.
Petdesetletnica škofa dr. Jurija Do-brila. Letos, in sicer 13. januarja je poteklo 50 let, odkar je umrl veliki hrvatski škof dr. Jurij Dobrila. Rojen je bil 16. aprila 1812 v tinjanski župniji v Istri od siromašnih kmetskih staršev. L.1857 je bil imenovan za škofa v Poreču v Istri, 1.1875 pa se je preselil kot škof v. Trst, kjer je 13. januarja 1882 umrl. Škof dr. Dobrila je bil za istrske Hrvate to, kar je bil škof Slomšek za štajerske Slovence. Položaj Hrvatov v Istri je bil podoben položaju Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Razlika je bila v tem, da je hrvatstvo v Istri ječalo pod italijanskim jarmom, slovenstvo pa je stokalo pod nemškim pritiskom. Zato je bilo Dobrilovo delovanje popolnoma' podobno Slomšekovemu. Kakor Slomšek, je bil Dobrila mož orjaške vere in velike ljubezni do Boga in lastnega na-; roda. Istrski Hrvatje so bili narod brez narodne prosvete, brez šol, brez knjig. Dobrila jim je spisoval knjige. Njegovi spisi so bili po največ verske in nabožne vsebine. Njegov molitvenik »Oče, zgodi, se volja tvoja« je postal narodna čitanka, iz katere so se starejši ljudje naučili citati in ljubiti svoj materni jezik. Dobrila je srčno ljubil hrvatsko kmetsko ljudstvo. Najbolje se je po£u-1 til, ako je obiskoval preproste kmet-, ske hišice ter tamkaj se razgovarjal s kmetskim ljudstvom. Zavedal pa se je tudi, da ni pravega naroda brez narod-^ nega razumništva. Zato je poskrbel, da so mogli nadarjeni sinovi istrskega siromašnega kmeta v šole, v katerih so se, izšolali za duhovnike ali za dobre krščanske uradnike in učitelje. Ustanovil je štipendije za šolsko mladino porečko-, puljske škofije z glavnico 10.000 kron z glavnico 16.000 kron, za svoje rojake in z glavnico 140.000 kron za dijaško semenišče. Kot politični voditelj svojega naroda je dr. Dobrila odločno branil njegove pravice in pravo hrvatske narodnosti na Dunaju in v istrskem deželnem zboru. Da bi vzbudil politično narodno zavest med ljudstvom, je usta-] novil 1.1870 politični list, tednik »Naša Sloga«. Škof dr. Dobrila je ljubil svoj| narod ter neumorno za njega deloval do zadnjega svojega diha. Zato je njegov spomin ostal v srcu istrsk. naroda. Škof dr. Dobrila je svetla zvezda, ki še] vedno sije tužni Istri, sije zlasti danes ko je črna megla tujinstva zagrnila to deželo v trpljenje in žalost. Naj bi ta zvezda bila rešiteljica hrvatskega ljud-j stva ob obalih sinje Adrijel
Katoliška akcija v Italiji. Razvoj katoliške akcije v Italiji je šel s tako naglim korakom, da je fašizem postal ne samo pozoren, marveč tudi nervozen. Osobito katoliške mladinske organizacije so se tako lepo razvijale, da se je fašizem začel bati za svoj naraščaj. Število članov katoliških mladinskih organizacij je vedno bolj raslo, in sicer v takc-m obsegu, da fašistične mladinske organizacije kjub temu, da so od države podpirane in plačane, niso mogle več s katoliškimi tekmovati. Vsled tega je začel italijanski fašizem Katoliško akcijo, osobito njene mladinske oroganizacije, surovo in krvavo preganjati. Kakšno je bilo to preganjanje, se vidi iz tega, da se je moral papež Pij XI. v posebni okrožnici o Katoliški akciji obrniti na vesoljni katoliški svet za pomoč. Tega se je fašizem zbal ter napravil z Vatikanom kompromis, kar se tiče delovanja Katoliške akcije v Italiji. V smislu tega kompromisa je papež Pij XI. početkom novega leta izdal za italijansko Katoliško akcijo nova pravila. Bistvene spremembe v ustroju Katoliške akcije tudi po teh pravilih ni. Slejkoprej obsega italijanska Katoliška akcija te-le katoliške stanovske arganizacije: 1. mož, 2. žen, 3. vseučilišnilcov, 4. vseučilišnic, 5. mladeničev, 6. deklet. Težišče teh organizacij je v župnijah in v škofiji, ne pa v osrednjem uradu cele italijanske Katoliške akcije. Na čelu škofijske zveze teh navedenih organizacij stoji škofijski odbor, kojega člane imenuje škof. Dejavnost Katoliške akcije se s to spremembo pravil ne bo zmanjšala, temveč se bo povečala.
Borba za šolo v Franciji. Šolsko vprašanje je življenjskega pomena za katoličane. Zato vidimo, da se katoličani, ki se le količkaj zavedajo svojih dolžnosti napram veri in cerkvi, po vseh državah borijo za pokristjanjenje šole. Največ težav je v tistih državah, kjer vlada državni šolski monopol. V Franciji sicer še ni vpeljan šolski monopol države, ker so dovoljene zasebne šole. Nasprotniki krščanskega svetovnega nazora s framasoni na čelu pa se trudijo, da bi izpodrinili zasebne katoliške šole ter tako dejanjsko spravili vse šolstvo v roke države. Framasonske nakane podpirajo v parlamentu radikali in socialisti. Postopajo pa tako:le: V državnih srednjih šolah je za nižje razrede vpeljan brezplačen poduk, v višjih razredih pa je treba plačati šolnino. Framasonska parlamentarna levica — radikali in socialisti — se pod vodstvom prostozidarjev trudi, da bi se odpravila šolnina v vseh državnih šolah. In ravno v tem je nevarnost za zasebne katoliške šole, ki ne morejo izhajati brez šolnine, ker drugače ne zmorejo vseh velikih stroškov. Ker se agitacija levice pokriva s socialnim plaščem, češ, da je njeno načelo v korist gospodarsko šibkejšim slojem, ki ne morejo lahko plačati šolnine, je s tem položaj za katoličane otežkočen. Katoliški mladinski krogi so počeli po Franciji širiti misel, naj Francija sprejme belgijski šolski sistem, ki je v tem, da država podpira denarno v primeru s številom šoloob-iskujočih otrok svobodne (zasebne katoliške) šole. Res bi ta rešitev bila naj-
boljša. Težko bo pa za takšno rešitev dobiti večino v parlamentu. Krščanska stranka v parlamentu, ki se imenuje demokratska ljudska stranka ter je v sredini med svobodoumno levico in kon zervativno desnico, bo imela težko in hvalevredno nalogo, da brani in uveljavlja šolske zahteve francoskega katolicizma.
Biezbožnost v baltiških državah. V baltiških državah, ki so sosedne boljše-viški Rusiji, zlasti v Letonski in Estonski, se vedno bolj uveljavlja vpliv bolj-ševišlce brezbožnosti. Valovi brezbožni-ške agitacije segajo tudi v Estonsko in Letonsko ter so tamkaj zajeli predvsem protestantsko cerkev. y Estonski se je evangelsko-luteranska cerkev organizirala kot narodna cerkev, z vodilnim osrednjim uradom. Zadnji čas pa nekateri luteranski pastorji popolnoma prezirajo ta vodilni cerkveni urad. Nekaj jih je izstopilo iz zveze narodnih cerkva ter ustanovilo takozvani protestantski pokret, ki zanika božanstvo Kristusovo. Radikalno-socialistično krilo hoče ustanoviti še bolj narodno cerkev, to je, vzpostaviti hoče staro pogansko vero. Ustanovili so takozvani »svet modrijanov«, kojega svečeniki darujejo na poganski —ičin maliku »Taam«, pšenico, sadje in cvetje. Daleč so prišli ti-le protestantovski intelektualci (razumniki). Iz krščanstva so padli v poganstvo.
Zima v boljševiškem raju. V lenin-gradskem komunističnem listu »Kras-naja Gazeta« je dne 25. decembra 1931 izšlo poročilo o mrazu, ki vlada v ruskih bolnišnicah in delavskih zdraviliščih. V tem poročilu se med drugim poroča naslednje: »Že 5 tednov je zdravilišče za tuberkulozne v Djetskojem selu (okraj Leningrad) in delavsko zdravilišče v Sestrorečkem okraju brez vsega kuriva. Temperatura v bolniških sobah ne sega pre..o ničle. Celo .*sto dni ne dobijo bolniki nobene tople hrane, ker ni kuriva, da bi se zakurilo peči.« Mrzlo, strupeno mrzlo je v boljševiškem raju. V Londonu, Dancigu in Stetinu pradajajo bolševiki drva iz Rusije po smešno nizkih cenah, v Rusiji pa ne privoščijo delavskim bolnikom po bolnišnicah niti koščeka lesa ali premoga. Tako človekoljubno je komunistično gospodarstvo.
Predstavnik 2. kirurgičnega oddelka Rudolfove bolnišnice na Dunaju, dvorni svetnik dr. Karel Funke je lansko leto imel pred zdravniki, ki so prišli iz raznih držav, predavanje o raku in njegovem zdravljenju. V tem predavanju je na koncu rekel: »Sklepno hočem.po-ročati o načinu zdr vljenja, ki je vsled tega izjemen, ker ga je izročil zdravnikom nek lajik, jugoslovanski učitelj, in ki je pripraven samo za zunanjega raka. S tem Abjinin-zdravilom delam s privolitvijo zdravstvenega urada že celo leto poskuse, za sedaj pri oteklinah, ki se ne dajo operirati, ""armakolo-gični (zdraviloznanstveni) urad dunajskega vseučilišča je to zdravilo preis-
kal ter izjavil, da se brez pomisleka sme uporabljati »pod zdravniškim nadzorstvom«.
Primarij mariborske bolnišnice dr. Černič je v listu .vMariborer Zeitung« dne 6. januarja 1932 objavil z ozirom na izvajanja dr. Funkeja članek z naslovom: »Kako je z zdravljenjem na raku obolelih po Poljšaku?« Na ta članek je dvorni svenik dr. Funke objavil v »Ma-riborer Zeitung« z dne 15. januarja t. 1. strokoven članek kot odgovor. Iz tega članka objavljamo zadnji del. »S tem je zadeva, « tako piše dr. Funke, »za meno končana. Pomilovanja vredno je, če tovariš in povrh še strokovni tovariš zdravniške objave tako popačeno ob-Ijavlja v javnem časopisju, z očitnim namenom, da bi svojega sorojaka, ki se trudi, da bi pomagal trpečemu človeštvu, onemogočil. Kakor dolgo odobrava nadrejena oblast nadaljevanje poskusov (s Poljšakovim zdravilom), se bodo nadaljevali, pri tem me ne bodo ovirale razne objave tovarišev, ki niso nikoli zdravili z mazilom (Poljšakovim). Ravno nasprotno!
Lahko vam izdam, da se danes izdelujejo Poljšakova zdravila v dobro urejenem laboratoriju pod vodstvom le« karnarja, da obstoja pod vodstvom asistenta in profesorja Volka posebno zdravilišče in je podalo žj nekaj sana-torijev izjavo, da dajo cele oddelke na razpolago za zdravljenje po Poljšako-vem načinu. Ne smem prezreti dejstva^ da študirajo zdravniki iz vseh pokra* jin na mojem oddelku način zdravlja* nja in prosijo, da se jim pošljejo Poljšt^ kova mazila.
Presoj* vprašanja, kedo povzroča zmedo v tem perečem vprašanju« Ali jaz, ki sem poročal nepristransko pred zdravniki o zdravljenju s Poljšakovim mazilom in jim predstavil ozdravljene slučaje, ali primarij dr. Černifi, ki je moja izvajanja popolnoma popačil in jih neresnično kritiziral v dnevniku, te
prepuščamo širni javnosti.«
*
Radi uboja lastne matere na zatožni klopi. Dne 12. januarja je obravnavalo mariborsko sodišče nad vse žalosten slučaj, v katerem je šlo za obsodbo sina, ki je v pijanosti in surovosti zagrešil uboj lastne matere. Obtožnica dolži 33 letnega posestniškega sina Franca Rojko iz Prodnega vrha sledečega zločina: Dne 9. oktobra je imela Elizabeta Rojko v Prodnem vrhu trgatev, pri kateri bi naj bil opravil prešanje z delavci močno vinjeni sin Franc. Sin je hotel iti zvečer v klet po vino, a mu je mati branila, ker je že bil pijan. Materino svarilo je sina razljutilo, da je pognal delavce domov. Ko so se delavci odpravljali, sta bila mati in sin v kleti. Nenadoma so začuli zunaj stoječi zamolkel udarec iz kleti in presunljiv vzdih »Jezus Marija« in že je stopil osumljeni na trato pred viničarijo ter dejal: »Tega črnega hudiča (mislil je
svojo mater) moram še danes ubiti, bom fiel notri in bom to prokleto babo tako treščil, da se bo vsa razletela; sedaj se Je hudič samo potajil.« Medtem je pristopil Alojz Kovačič, ki je pomagal Elizabeti Rojkovi pri trgatvi in obtoženi
Je napedel tudi njega ter ga vrgel s ta-:o silo na tla, da si je zlomil ramensko kost. Delavci in obtoženi so nato zapustili viničarijo. Šele drugo jutro je našla viničarka mater mrtvo. Raztelese-nje je dognalo, da je starki počila lobanja, ker jo je obtoženi vrgel ob mizo in na tla. Nečloveški sin se je izgovarjal, da je mati sama padla, a mu sodišče ni verjelo, ampak mu prisodilo 4 leta in tri mesece robije in petletno izgubo častnih pravic. Poškodovanemu Kova-čiču pa bo moral še plačati 1084 Din odškodnine.
Radi dviga mu je počilo malo črevo. Vpokojeni železniški čuvaj Franc Žni-darič je imel koline in je na večer prenesel iz veže v kuhinjo težko mizo. Radi dviga mu počilo malo črevo in je umrl v mariborski bolnici kratko po operaciji.
Pri spravljanju drv je smrtno ponesrečil 38 letni Žunko v Kamnici pri Mariboru. Deblo je zastalo v drči, Žunko je hitel, da ga porine, a mu je pri tem spodrsnilo in udaril je z glavo tako močno ob hlod, da je obležal na mestu mrtev.
Težko je povozil v Bresternici pri Ma-raboru osebni avto vojaka Leopolda Ačko, ki se je mudil doma na dopustu. Povoženi ima pretres možganov in je bil prepeljan v mariborsko bolnico.
Poledica — vzrok smrti. V mariborski bolnici je umrl 48 letni Ivan Bogatin. Na domačem dvorišču v Malehovi je spodrsnil na ledu in priletel pri padcu s trebuhom ob panj. Vsled notranjih poškodb je umrl.
Desno nogo si je zlomil pri padcu na poledeneli cesti posestnik Ferdinand Pukl iz Rošpoha pri Mariboru.
V Dravo Je skočila pri Mornhofovi žagi pri Dravogradu 84 letna Barbara Vravnik. V smrt Jo je pognala neznosna živčna bolezen.
Nogo je nevarno poškodoval brzojavni drog delavcu Matiji Bohaku v im-pregnirnici v Hočah pri Mariboru.
Izredna smola. Martin Roškaj iz Cvet-kovcev pri Ormožu je imel opravka v sodni dvorani na okrožnem sodišču v Mariboru in je pustil kolo, na katerem se je bil pripeljal od doma, v veži. Po končanem poslu na sodišču omenjeni ni našel več kolesa in si je moral za po-vrat kupiti železniško karto.
Cela toipa, katero so orožniki komaj spravili pod ključ. Dne 12. januarja opoldne je obiskala družba 8 neznanih, oboroženih mož krčmo Rudolfa Debe-
ljaka na Borlu pri Zavrču. Ker so bili možakarji pijani, jim je gostilničar odrekel pijačo, a so ga zato napadli in je komaj ušel ter se skril na podstrešju sosedne hiše. Tudi tukaj so ga izsledili, a ga je rešila ključavnica. Tolpa se je po brezuspešnem razbijanju po vratih podala proti Stojncem. De-beljak je poklical završka orožnika, ki sta dohitela nasilneže v Stojncih. Oboroženi nasilneži pa se niso ustrašili dveh orožnikov, ki sta se zatekla v Ptuj po pomoč. Pet orožnikov je dohitelo tolpo pri Sv. Marku in jo spravilo z avtomobilom v zapore v Ptuj.
Mrtvo so našli dne 11. tega meseca v svoji hiši posestnico Marijo Murko, v Krčevini pri Ptuju. Njena nenadna smrt je zagonetka in ima zadevo v rokah sodišče.
Radi nemirov v Indiji prevažajo Angleži iz domovine v razburkana indijska mesta čete.
Desno: Rešeni po 144 urah. Rudarji v premogovniku Beuthen v Nem-ftlji so bili 144 ur zasuti. Na sliki vidimo rešene v bolnici.
Spodrsnil je v noči na ledu in obležal mrtev. Domači mesar Martin Šiker iz Radvanja pri Mariboru se je vračal dne 14. t. m. v noči od kolin na Teznu proti domu. Ko je hotel preko malega potoka, mu je spodrsnilo na ledu, udaril je z glavo po ledu, omedlel in našli so ga zmrznjenega.
Pod vlak se Je vrgel dne 15. t. m. na večer 501ethi posestnik Anton Laufer iz Cirknice pri Št. Ilju v Slov. goricah. Vlak je nesrečnemu samomorilcu odrezal glavo.
Z nožem skozi hrbet do pljuč. Tri Kralje so prepevali po Dravskem polju trije odrasli možakarji. Ob zaključku obhodov so se napili in pri delitvi drobiža so se sprli med seboj. Janez Lenard je zabodel Simona Predikako z nožem v hrbet do pljuč.
Nesreča pri podiranju drevja. Viničar Franc Kolednik pri Sv. Barbari v Halozah je podiral drevje. Bukev je padla nanj, mu zlomila obe nogi in ga še notranje hudo poškodovala.
(Požar uničil skedenj. Dne 11. januarja krog polnoči je uničil od zlobne roke podtaknjen požar skedenj posestnika Ivana Pušenjaka v Cezanjevcih pri Ljutomeru. S skednjem vred je zgorela ži-vinjska prehrana, vozovi ter kmetijski stroji in znaša škoda 30.000 Din.
Bojni pohod proti ciganskemu taboru. V gozdu na Turškem vrhu v Halozah so se utaborili cigani iz Hrvatske in ogrožali s tatvinami in nasilnostmi cele Haloze. Ko so se pa lotili cigani na cesti treh voznikov, so slednjim priskočili na vpitje na pomoč sosedje iz bližine in prepodili napadalce. O dogodku obveščeno orožništvo se je lotilo ciganskega tabora v spremstvu kmetskih fantov ter mož, ki so komaj ugnali dobro oboroženo tolpo in jo odvedli zvezano v zapore v Ptuj.
Ogenj v trgovini. Iz nepojasnjenega vzroka je izbruhnil 8. tega meseca v no či ogenj v trgovini Marije Vreg v Le-skovcu pri Ptuju. Požar se ni moge^ prav razviti, ker je bila trgovina zaprta, a vendar je povročil 8000 Din škode.
Na srečo zgrešeni streli. Dne 14. januarja zjutraj se je podal posestnik Franc Florjan iz Kaple na vlak v Št. Peter v Savinjski dolini. Na cesti ga je napadel neznanec s samokresom in ga pozval na stoj. Napadeni se je spustil v tek in neznanec je oddal na bežečega več strelov, ki so na srečo zgrešili cilj. Zadevo preiskujejo orožniki.
Ustrelil ženo in otroka. V Zagoricali pri Bledu je ustrelil v noči 36 letni in-ženjer in lesni trgovec Vladimir Kli-mec: ženo, 7 letnega sinka in nazadnje še samega sebe. Ko so odprli drugo jutro stanovanje nasilnim potom, -so našli celo družino s prestreljenimi lobanjami.
Dva stekla psa obgrizla pet oseb. V
celjski Pasteurjev zavod je bilo oddanih 5 oseb, katere sta obgrizla dne 12. t. m. dva stekla psa.
Obstrelil je na lovu posestniški sin Franc Debeljak v Dvorski vasi pri Ribnici na Kranjskem 181etnega delavca Franca Škulj.
Skoraj bi se bil pogodil v srce. Čevljarski vajenec Ivan Krhlin iz Št. Jer-
neja na Dolenjskem je rezal z ostrim nožem rob podplotov pri čevlju. Oster nož mu je zdrsnil in vajenec se je zadel z rezilom v prsa in bi bila ostrina pogodila srce, da se ni odbila ob rebrni kosti.
Graničarji napadeni od vinjene družbe. Kaplar graničarske čete Milivoj Vu-kovič in še dva graničarja so se vračali skozi Ocinje ob avstrijski meji v Prek-murju. Graničarji so šli pogledat v ta-mošnjo krčmo, iz katere je odmevalo vpitje. Po vstopu v gostilno je dobil redov Mladenovič litersko steklenico v prsa, kaplarju Vukoviču pa je nekdo zasadil nož v prsa. Graničarje je otela le še pripravljenost pušk. Težko ranjenega kaplarja so prepeljali v bolnico' v Mursko Soboto.
Notar Kogej Jak., Maribor, je pričel urado-vati; med začasnim dopustom ga namestuje gospod notar dr. Ivo Šorli, Aleksandrova cesta 14.	109
Menjalnica žita Dragatin Kopic, Maribor, Aleksandrova cesta 77 je od Priv. Alte. društv. pooblaščena za nakup monopolne pšenice. Istotam se menjava vsaka druga vrsta zrnja in olja po starem.
Nihče ni primoran kupiti v »Tekstilnem bazarju«, Maribor, Vetrinjska ulica 5. Vsak sii pa lahko ogleda blago, ker je res lepo in po ceni. Svileni robci, žamet, hlačevina, sukno, nogavice, raznovrstno perilo ter velika izbira venčkov in šopkov za neveste. Postrežba točna in brez vsiljivosti.	108
Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti samo z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-po-mada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za vnaprej poslanih 40 Din se dobi 2 lončka brez daljnih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elsatrpt341, Savska ban
Obrtniki, ali poznate obrtni zakon? Vsak obrtnik mora vedeti, kake pravice in kake dolžnosti ima glede svojega obrta. Sedaj je izšel novi obrtni zakon. Dobite ga v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru po Din 20.— in poštnina. Naročujte ga, ker je zaloga majhna!
Če imaš vsaj malo več denarja, da si lahko kupiš več knjig, tedaj ti priporočamo roman v treh knjigah: Winnetou. Tega boš bral kar naprej, tako je zanimiv! Vse tri knjige obsegajo 12 zvezkov po Din 13.—. Vezana knjiga stane vsaka po Din 65.—, celo platno Din 70.— in z barvano sliko na prednji shrani po Din 75.—. Knjižnice in čitalnice ne bodo imele za to zimo lepše knjige kakor je Winnetou. Naj poizkusijo, bodo videle, kako jo bodo ljudje radi brali! Zato naj vsa društva, ki še niso te knjige naročila, brž pišejo po njo, sedaj je že na razpolago. Člani društev zahtevajte v svojih knjižnicah roman Winnetou! Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Kmetskim gospodarjem in gospodinjam toplo priporočamo koledar, ki je izšel res za.nje. Za gospodarje je Kmetski koledar, za gospodinje pa Gospodinjski koledar. Vsak stan- s poštnino vred samo 10 Din. Najceneje je za vas, da pošljete znamke v pismu naprej z naročilom Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
»Šumi, šumi, Drava ...« — črtice iz zgodovine Maribora, mariborske okolice in Pohorja. Ta snopič je svojčas izšel kot 13. zvezek Cjrilove knjižnice, pa je, bil kmalu razprodan. Sedanji snopič ima nekaj novih črtic s Pohorja. Knjiga stane samo 5 Din (s poštnino 6 Din). Pri naročilu pošljite znamke! Naroča se pri Tiskarni Sv. Cirila v Mariboru.
Tisočaki dobro naloženi v »Tekstilnem bazarju«, ugoden nakup raznovrstnih ostankov
platna, sukna, barhenta, hlačevine svile itd. *
Smrt šeoilenaršlfega t dekana.
Dne 16. jinuarja je zatisnil oči po dolgotrajni bolezni g. konz. svetnik, dekan in župnik v Št. Lenartu v Slov. goricah, Jožef Janžekovič v starosti 64 let. Rajni se je rodil dne 28. 2. 1868 na Polenšaku in je bil posvečen v mai nika leta 1894. Ivaplanoval je pri Sv. Barbari v Halozah, v Št. Petru pri Radgoni in pri Sv. Križu pri Slatini. L. 1905 je prevzel župnijo v Št. Lenartu, kjer je postal 1. 1920 dekanijski upravitelj in leta 1927 pa dekan. Za svoje duhovniške zasluge je bil imenovan 1. 1923 za duhovnega in leta 1930 za kon-zistorijalnega svetnika.
Blagopokojni je bil že kot kaplan povsod nad vse priljubljena duhovniška duša. Kot župnik in dekan pa je bil v Slovenskih goricah v narodnem oziru vodilna osebnost, ltojega besedo sta posluhnila kmet in inteligent. Odlikoval se je po izredni gostoljubnosti in bo ostal v hvaležnem in v častnem spominu pri vseh, ki so poznali njegovo blago dušo in bili deležni njegovega gostoljubja!
*
feMiii krili.
V	zadjih desetletjih so bili videti v Sloveniji tu in tam še takozvani »ve-drilni križi«, kateri nam pričajo, kako človekoljubni in za blagor svojega bližnjega zavzeti so bili naši davni predniki, kajti stavb tako izrecno srčne kulture še nismo nikjer drugod v srednji in južni Evropi zasledili, če jih seveda nismo prezrli.
Opis vedrilnega križa.
V	naslednjem hočemo zabeležiti vse ono o teh nedavnih stavbah, kar smo o njih še sami ugotovili ali pa zvedeli od drugih.
Take stavbe, ki so bile nekdaj poleg' našega koruznjaka in kozolca tudi vse-skoz neka gradbena posebnost slovenskega kmeta, so združile obenem dvojni namen: verski in varstveni. — Na široko zidani, navadno štirioglati sohi je bila postavljena visoka streha z ne-razmerno velikim kapom ali podstreš-jem, tako, da si je moral vsakdo tolmačiti to kričeče nerazmerje kot izrodek kmečke neokusnosti, dokler mu pravi namen te zgradbe ni bil znan: Ob stenah sohe so bile ali slike raznih svetnikov, tu in tam tudi razpelo ali kip Matere božje v primernih izdolbinah. Na vrhu strehe je bil vedno velik železni navadni ali tudi papežev križ.
Namen vedrilnega križa.
Namen te stavbe je bil, da se postavijo poljski delavci kakor popotniki pod to streho, ako jih zasači dež, toča ali hudourje pri delu na polju ali na cesti daleč od hiš, da lahko tam vedrijo. Da pa v križ sam ne vdari strela, kedajja tam polno vedrilcev, to naj zabranijo križ in posvečene podobe. Umestno bi
bilo, celo tukaj ugotoviti, da li ni drog, na katerem je bil prikovan železen križ, segal tudi skozi soho do podtalnih vod in tako služil kot strelovod. Časoslovno je ta domneva popolnoma upravičena, k-er so take varnostne pripomočke poznali že tudi stari Egipčani in Hebrejci, o čclsu vznika »vedrilnih križev« pa eploh nimamo pojma.
Seveda so izgubile take udobnostne stavbe v novejši dobi svoj prvoten smoter. Stalnih peš — potnikov danes ni več. Novo izučeni rokodelci ne hodijo več v tuje dežele »po valjcu«, da si ogledajo, kako se njihova obrt izvršuje, drugod, in živinski sejmar ali delavec na polju si vzame za vsak slučaj dežnik seboj.
Kolikor se spominjam iz prvih let ljudsko šole, so stali taki križi ob križiščih cest in na mestih, kjer se je združilo več občinskih mej daleč od kake hiše ali vasi. Videl sem take še nekje blizu Cirkovc, Poljčan, Rogatca, toda danes jih ni več videti; dotične občine so jih pustile najbrž propasti. — Dvomim tudi, da li še kdo danes živečih ve, da so te križe nazivali kot »vedrilne« in nisem v svojem življenju samo menda več kot dva do trikrat čul na lastno uho tega označevanja.
Vedrilni križ pri Fras&u.
K sreči se nam je pa ohranil en tak »vedrilni križ« velečastite starosti in v prvotnem stanju, ker ga je najbrž kako podedovano pobožno izročilo negovalo vestno do dandanes. — Ta stoji ob križišču državne ceste Maribor—Slov. Bistrica in okrajne Račje—Fram v severozahodnem kotu, in sem ugotovil na njem naslednje mere: zidan steber (so-ha) je 2.60 m visok in na vsaki strani 2.20 m širok; streha je čez 3 m visoka in podstrešje (kap) štrli na vsako stran 0.92 m ven. Streha je krita s pohorskim skrilnatim kamenjem, s katerim so krite tudi vse starejše cerkve na Pohorju. Na stavbi vidimo še letnico »1568«, toda ne vemo pri tem, da li je to leto zgradbe ali pa že leto kakega izdatnejšega popravila.
Da si pa bralec to značilno domačo stavbeno redkost lahko lažje predstavi, smo jo dali posneti; žal, da je vrhni križ presegel ploščo, tako da ni razviden na sliki. Vsekakor nam pa slika dokaže, da najde pod tem podstrešjem lahko zavetje 20 oseb, ne da bi bile premočene, seveda če ne dežuje preveč na hlip.
Kako hitro pa pridejo take narodopisne znamenitosti iz ljudskega spomina posebno v novejši, vseskoz površni dobi in vihravi kulturni dobi, sem prepričevalno ugotovil posebno pri tem križu. Koliko sem imel priložnosti povpraševati starejše ljudi v Framu in okolici, mi nihče ni vedel več povedati niti kako sc imenuje ta čuden križ, niti kak namen ima. Da tega res nihče ne ve, zato je dokaz na sliki sami. Napravili so tu še posebno ograjo okoli križa, katera menda naj zabrani ravno to, zakaj naj služi križ. Čimprejšnjo odstra nitev tega plota zahteva zdravi razum
Posebno značilno pri vsem je še to Vprašal sem starčka, da li je kedaj ve dril pod tem križem? Priznal je, da ž nekolikokrat. Na vprašanje pa, kaj si
PRI GIHTOVIII NAPADIH V SKLEPIH izločuje se grčasta usedlina z zdravljenjem s Pistyanskim blatom pri hiši. Gotova kompre-sa »Gama in naravna blatna kocka »Pi. Qa.« se dobi pri drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
je mislil pri tem, zakaj ima ta križ tako nenavadno potratno podstrešje, je rekel: »Nič. Imeli so pač takrat, kakor danes, lesa na izobilje!«
Tako ginevajo drug za drugim najznamenitejši drobci našega jezikovnega zaklada in tako se rušijo dan za dnem dalje dokazi naše nekdanje znamenite regijonalne kulture, ki jih nihče ne reši in raje prepusti, da jih novodobni »napredek« za vselej — potepta.
*
Ko smo zadnjič objavili, da cene živini rastejo, je tudi izginila najnižja cena mesa, ki se je prodajalo že po 4 Din kg. Sedaj je cena že po 6, 8 in več. Ban-ska uprava je sicer zadnjič določila, koliko največ smejo mesarji zaslužiti, ni pa določila najnižje meje za ceno, za katero naj mesarji kupujejo živino. Ceno kruhu, ki se v zelo malem obsegu peče iz slovenske moke, je določila. Zato moramo kmetje sami določiti najniž-jo ceno živini. Držimo se cen, kakor jih kaže sejmsko poročilo iz Belovara: Biki 4—5.50, pitani voli po 5—7, krave od 3—4.50, teleta 5—6.50.
Kdor daje živino ped to ceno, uniči sebe in ves kmetski stan!
Ako tovarnar ne izhaja, zviša ceno Tvojemu izdelku in konsumenti ga kupujejo, nihče nič ne reče. Kmet sedaj tudi ne izhaja, zakaj ne bi zvišal cene živini, ki je itak prepoceni. Vsi mestni stanovi pripoznavajo, da je kmet največji revež in da mu je treba pomagati, zato ne bo odpora proti zvišanju cen živini.
Čudimo se, da Kmetijska družba v Ljubljani, ki pravi, da je zastopnica kmetskega stanu, še do danes ni povzdignila svojega glasu za ureditev cen živini! To, kar zahtevamo za našega kmeta, je tudi rešitev države, naš kmet je itak tako vesten davkoplačevalec, da bo vse na davkarijo nesel, kar bo za živino dobil. •
Ponovno torej pozivamo kmete: Ne uničujte samega sebe! Ne dajajte živine pod vsako ceno! Oblasti in strokovne organizicije pa pozivamo, da uredijo najnižjo ceno živine!
Tudi kmetje ne gremo živi v grob, pa tudi s svoje zemlje ne, zato so ti naši pozivi — klic ob dvanajsti uri!
Popravek. Sejem dne 7. tega meseca kjer so kmetje sami dvignili cene ži-ini za 2 Din pri kg žive teže, se je vr-ilv Belovaru in ne v Beogradu, akor je pomotoma tiskarski škrat ob-avil.
Za gospodarje na Dravskem polju I
Čas je, da se začnete tudi sami oborcn ževati proti krizi, ki vlada danes. Da* jatve so enako visoke, ponekod še viš« je, vaši pridelki pa stalno padajo v ce« nah. V Cirkovcah so ustanovili vnov« čevalnico krompirja s sedežem v Ra« čah. Ta zadruga je pripomogla, da prodajate krompir po 1 Din in po 1.25 Din, sicer bi ga še po 50 par težko prodali. Hočejo pač pri tej trgovini zaslužiti razni mešetarji in prekupčevalci. Ta za«; druga si je na zadnji odborovi seji na«j dela nalogo, da pojde tekom zime po, vsem Dravskem polju in vasi do vasi in združila v sebi vse kmete, ki si že-j lijo izhoda iz velike stiske. Ponekod so že odborniki nabrali precej članov (Št. Janž, Sv. Marjeta). Kmetje, izrabite to priliko ,da se združite, ker le v organi«'
zaciji je moč in rešitev.!
*
Polofoca poiiedclska mmwm m soln.
Že več nego šest mesecev se pripravlja po-i • tujoča poljedelska razstava in 3bla, ki se sestavi v 22 železniških vagonih. Na (tej razstava bo po programu zastopano tudi gozdarstvo. Razstava bo poučnega značaja za čim širša kroge kmetovalcev. Iz Beograda odide vlak z razstavo začetkom meseca februarja tega leta» Obstal bo na vsaki postaji tako, da bo tekom dveh let ob vozil vse postaje naše države. Da bi bilo gospodarstvo na itej razstavi dostojno zastopano, poživlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na željo ministrstva za šume in rudnike vse obrtnike in industrij-; ce, kateri se bavijo z obdelovanjem lesa v ka-:j terikoli obliki, da pošljejo za to razstavo po-, samezne svoje izdelke. Ako se pravilno razlaga namen razstave, se more lahko določiti,5 kaj je treba na izložbi pokazati našemu kme«! 'ovalcu. Za vzgled predmetov, ki naj bi 66, razstavili, navaja ministrstvo lesne sortamentei tomače hišne obrtnosti, n pr. kuhinjska po-j oda, vretena, pre&lice, držaja, korita, leseno! oglje itd., kakor tudi vse ostale predmete, ka-J tere potrebuje kmetovalec v svojem gospodar-1 stvu. Med te spadajo tudi pasti, razne pri-ij prave za sekanje drevja in obdelovanje lesa.1 dalje- slike, načrti, kartogrami, modeli in al«! burni, nanašajoči se na poslovanje posameznih podjetij, posebno pa gozdarstva v obče. Obrt-: ni ki in podjetniki, ki se bavijo s predeloval njem lesa, so interesdrani na lesu, kako se vzgaja ljudstvo glede gojenja gozda an nje-, govega izkoriščanja, kajti v kolikor je narod v tem pogledu boljše vzgojen, tem več bodemo1 imeli lepih in dobro ohranjenih gozdov, kar. bo tudi obrtnikom in podjetnikom omogočevalo uspešnejše poslovanje. Končno se ne sme prezreti tudi neposredne koristi, katero daje razstava kot reklamno sredstvo, ker bodo razstavo posečala poleg kmetovalecv tudi mestni prebivalci — trgovci. Obrtniki in podjetnika, ki žele razstaviti svoje izdelke na tej potujoči razstavi, naj za razstavo namenjene predmete' pošljejo do konca januarja 1932 na naslov:! Upravi Topčiderskog parka (za Pokretnu po« ljoprivrednu izložbu d školu) u Beogradu. Za' razstavo namenjeni matererijal se mora po« slati tudi pozneje, ker se bodo, kakor bo do« hajal, pošiljal tja, kjer se ho razstava v den tičnem času nahajala.
*
/Posnemanje mleka.
(Dalje.)
Drugi način, pri katerem dobimo sladko smetano, je pa sledeči: Takoj po molžnji precedimo mleko v 30 do 60 cm ¡visoke posode iz začinjene železne pločevine z vsebino 20 do 50 litrov. Te po sode postavimo v večjo posodo (korito ali čeber) napolnjeno z mrzlo vodo. Da bo voda ves čas, ko se nabira smetana (to je 12 do 24 ur), enako mrzla, ji priklenemo ledu. Voda mora namreč imeti plus 3 do plus 4 stopinje Celzija ter stati dva prsta pod robom mlečne posode. Mlečna posoda pa mora biti polna do vrha.
Ako nimamo za hlajenje vode ledu, si lahko pomagamo s tekočo vodo vodovoda, seveda le tedaj, če nimamo vodovodne pipe v mlečni shrambi. Pustimo namreč teči vodo iz pipe neprenehoma v korito ali čeber, kjer stojijo posode z mlekom, ali skrbeti moramo za tolikšen odtok vode, kakršen je pritok, ker moramo strogo paziti, da voda ne sega ne višje ne nižje kakor dva prsta pod rob posod.
Iz navedenega razvidimo, kako pridobimo kislo in sladko smetano. Pred-ysem pa je potrebna snaga vsepovsod. Snažna molžnja, snažne posode, snažna in zračna shramba -in kar je tudi sila važno: primerna temperatura v shrambi. Nazadnje morajo imeti odgovarjajoče latvice mir in konečno zadeti moramo pravi čas za posnemanje. Samo ne čakati, da se napravi kosmat kožuh.
Pri posnemanju s separatorjem (po-snemalnikom) se pa moramo ravnati do pičice natančno po navodilu, ki je priloženo vsakemu stroju.
Prednost posnemanja s posnemalni-kom je ta, da dobimo sladko smetano
in ostane sladko mleko. To se da s pridom uporabiti prav povsod, za rejo telet, pujskov in kuretnine. Pa ne samo za živali! Tudi za ljudi je posneto mleko polnovredno hranilo. Saj mu ne manjka drugo ko maščoba, ki pa ni najvažnejša sestavina mleka in si manjkajočo maščobo lahko nadomestimo drugod.
Gospodinje! Ravnajte se pri posnemanju mleka po tem navodilu, da bo-dete imela res prvovrstno smetano za dom, za medenje in predvsem za prodajo. Pa le dobro, snažno blago gre v denar! Morda ste že to same poskusile ali tudi same videle na trgu, kako se prerivajo mestne gospodinje krog enega ali drugega lonca s smetano, ker je hoče vsaka kupiti eno ali več meric, medtem ko stoji celo dolga vrsta loncev brez kupovali. Snažno, okusno in mastno blago privabi cel roj kupovalk in te si kaj rade zapomnijo dobre in še rajši slabe firme.
Zato posvečajte dovolj pozornosti mleku in mlečnim proizvodom, ker se ti, če so prvovrstni, še najlažje spravijo v denar.
Same snažne, prinesite v snažnih posodah dobro blago. Samo se priporoča in le v vašo korist.
(O zorenju smetane in medenju pa drugič.)
3
H|e §§ se
Gospodinjsko-nadaljevalni tečaji v Dravski banovini so se vršili od leta 1929 do leta 1930 v sledečih krajih: Celje okoliška šola, Celje šolske sestre, Čemšenik, Čentiba pri Dolnji Lendavi, Črešnjevec, Domžale, Gorje pri Bledu, Grahovo pri Cerknici, Gabrk nad Skofjo-Loko, Ilum pri Ormožu, Jevnica pri Kresnicah, Kamnica pri Mariboru, Krčevina pri Mariboru, Ljubečna pri Celju, Log pri Brezovici, Makole, Maribor, Moste pri Ljubljani, Obrež pri Središču ob Dravi, Ormož, Pernice nad Muto, Pe-
trovče, Planina pri Rakeku, Sodražica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Ana v Slov. goricah, Sv. Jurij ob južni žg< leznicd, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Sv. Pet«: pri Mariboru, Šmartno v Rožni dolini, StopiČe pri Novem mestu, Slovenska Bistrica, Teharje, Trzin, Vojnik, Vuzenica, Valta va3, Trbovlje, Zagorje, Zidanimost, Ziri, Stična, Sela pri Ka-» mniku, Kapele pri Brežcah, Tinje na Pohorju, Frankolovo, Nova Štifta pri Gornjemgradu, Hajdina pri Ptuju, Križe pri Tržiču, Donačka gora pri Rogatcu, Dolenja vas pri Ribnici, Moravče, Sv. Lovrenc na Dolenjskem, Dol pri Hrastniku, Ptuj, Tinje, Ambrus pri Zagradcu, Rateče-Planica pri Kranjski gori, Cerklje ob Krki, Laško, Črnomelj, Murska Sobota, Kočevi ska Reka, Št. IIj pri Velenju in Velenje.
Dekleta in žene, ki so se v teh krajih udeležile tečajev, naj na vsak način letos nabavijo »Gospodinjski koledar«. Samo s pomočjo tega koledarja bodo namreč lahko vršile to, kar so se na tečaju učile. Pošljite v pismu znamk za 10 Din, pa dobite koledar.
Kako dobiš »Gospodinjski koledar« zastonj?
Pridobi tri nove naročnike za »Slovenskega gospodarja« ali za »Nedeljo«, pa dobiš koledar zastonj.
Samo sedem jajo stane
»Gospodinjski koledar« pa ga še toliko naših gospodinj nima! Za sedem jajc dobiš 10 Din, te daš v pismo, oziroma kupiš 10 znamk po 1 Din in pošlješ na naslov Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Gospodinja, imaš 3S lepih jabolk?
Če jih imaš, prodaj jih, za teh 10 Din si pa kupi »Gospodinjski koledar« ki ga dobiš takoj, ko pošlješ 10 Din ali v znamkah Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
5 litrov mleka
pa dobiš »Gospodinjski koledar« ki ti bo rav no pri mlekarstvu služil celo leto! Gospodinja, ne pomišliaj! Pošlji 10 Din ali v znamkah, da dobiš lepo vezan »Gospodinjski koledar«, Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Hcieic sliks so v »Gospodinjskem ksledarju?
1. Naslovna slika kaže slovensko dekle s Koroškega.
čndni odgovori.
Pruski kralj Friderik Veliki je silno ljubil visoko raščeme vo-jjake. V svojo telesno stražo je prejemal same velikane In tem se 'je godilo jako dobro. Kralj nii gledal na to, kakšne narodnosti ali državne pripadnosti je bil kak vojak telesne straže, le velik je moral bhti. Če so sprejeli kakega novinca, si ga je kralj pri vsakoletni paradi natančno ogledal in mu je stavil redno tale vpraSanja:
»Koliko si star?«
»Kako dolgo že služiš v moji telesni straži?«
»Ali sta plača In ra-¡Vnanje predpostavljenih v redu?«
Januš Goleč:
Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov.
II. POGLAVJE.
V letih, ko se je pripravljala zadnja kmečka vstaja, je štela pilštajnska župnija 19 podružnih cerkev. K Pilštajnu so spadale tedaj še tudi tele fare: Kozje, Buče, Olimje, Prevorje in Zagorje.
Zgorajni zgodovinski podatki nam povedo, da je bila šentmihelska nedelja na Pilštajnu, ko so obhajali farnega patrona sv. Mihaela leta 1571, izredno dobro obiskano cerkveno slavlje. To nedeljo so prihiteli verniki k slovesni službi božji iz območja vseh podružnic in se je nabralo ljudstva, da ni bila premajhna samo farna hiša božja, da celo trg.
Kjub dejstvu, da sta dičila Pilštajn dva lepa ter velika grada, trška naselbina ni bila razsežna, ker tudi ni mogla biti radi ozke lege na grebenu. Pač pa je bilo v trgu nekaj prav čednih in za te-
danje razmere lepih in v denarnem oziru dobro podkovanih hiš. Pilštajn je bil središče cele Bistriške doline v cerkvenem ter vsakem oziru in kar se tiče trgovanja z živino. Na zelo stare trške pilštajnske pravice nas spominja še danes pran-ger nad rotovžem.
Po sv. maši so imeli trški ter okoliški krčmar-ji preko glave opravka in tudi lep zaslužek jim je zapustila proslava farnega zaščitnika. Kmetje so jedli ter pili po gostilnah, se pogovarjali in izmenjavali med seboj novice. Ta dan se je zvedelo na Pilštajnu toliko kakor celo leto ne. Moški so prišli v svojih pogovorih o letini, živini ter sejmih kmalu na politiko o stari pravdi in so kar migali iz pekoče radovednosti z ušesi, ako je znal kateri glede tega vprašanja povedati kaj novega in kar je cikalo na škodo gospode. Šmihelska nedelja je bila dan za starega enookega Belakovega Andreja, ki je znal dražiti s svojimi novostmi ušesa in žepe radovednežev. Po vseh krčmah je kramal s pripovedovanjem o Tahovih grozodejstvih, ki so že obrodila javne nasilne punte med junaškimi hrvaškimi kmeti. Za Hrvati se bodo
B. Gospodinjski tečaj v Zidanem mostu. B. Dekleca pri pranju — gospodinjski tečaj č.
šolskih sester v Mariboru 1931. 4. Dekleta v kuhinji — gospodinjski tečaj v Celju.
6. Dekliška zveza slovenskih deklet v Zagrebu. 8. Gospodinjski tečaj Obrež pri Središču, r. Gospodinjsko-nadaljevalna šola v Slovenski Bistrici.
> Dekleta na vrtu — gospodinjski tečaj pri č. šolskih sestrah v Mariboru.
Udeleženke teh tečajev še menda nimajo vse »Gospodinjskega koledarja«. Pošljite znamk aa 10 Din v pismu na Tiskamo sv. Cirila v Mariboru.
*
Cene lis seimsKa poročila
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 16. januarja 1932 so pripeljali špeharji 163 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 12 Din, špeh 11 do 14 Din. Kmetje so pripeljali 7 voz sena po 75 do 85 Din, 1 otave po 75 Din, 3 slame po 65 do 70 Din, 3 voze krompirja po 1 do 1.50, 2 čebule po 5—6 D {česen 10 do 16), 28 vreč zelja (glave) 2—3 D. Rž 1.50, ječmen 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1— 1.50, proso 1.50—2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 4.50 —5, fižol 2—2.50. Kokoš 25—35, piščanci 25— J5, raca 18—25, gos 50—75, puran 60—85. Celi orehi 5—6, luščeni 16—20. Hren 12—14, kislo telje 3—4, repa 2. Radič 12—14, jabolka 2.50— i. Mleko 2—3, smetana 10—12, surovo maslo M—32. Jajca 1—1.50, med 14—20, suhe slive 8 M2 Din.
Mariborsko sejmsko porežEo. Na sejem 12.
fanuarja je bilo prignanih: 12 konjev, 11 bikov, 71 volov, 261 krav in 9 telet. Skupaj 364 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: Debeli voli, 1 kg žive teže 4—4.50, poldebeli voli 3—3.50, plemenski voli 8.50—3.75, biki za klanje 2.50—3.50, klavne krave debele 2.50—4, plemenske krave 2.50—3, krave za klobasarje 1.25—1.75, molzne krave 2.50—3.50, breje krave 2.50—3.50, mlada živina £.75—4.50. Prodanih je bilo 233 komadov.
Mariborski svinjski sejem z dne 15. I. 1932. Na svinjski sejem dne 15. t. m. je bilo pripeljanih 75 svinj, cene so bile sledeče: mladi
prašiči 7—9 tednov stari komad 80 do 100 Din, 3—4 mesece 250 do 200 Din, 5—7 mesecev 350 do 400 Din, 8—10 mesecev 450 do 500 Din, 1 leto 600 do 700 Din, 1 kg žive teže 6 do 7 Din, 1 kg mrtve teže 8.50 do 9.50 Din. Prodanih je bilo 43 svinj.
Mesne cene v Maribora. Volovsko meso, I. vrste 1 kg 10—12, volovsko meso II vrste 7—8, Meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I vrste 12—14, telečje meso II. vrste 8—10,
svinjsko meso sveže 10—16 Din.
*
Izs€l|evan|€ Drezioseiiiih proli severe in lngo.
Pred dnevi se je doigralo v new-vorški luki nekaj izrednega. 40 oseb se je vkrcalo v čoln, da se popeljejo na Labrador, polotok čisto v severni Kanadi.
Časnikar je vprašal izseljence, kaj za božjo voljo nameravajo početi na z večnim ledom pokritim Labradorju? Ljudje so pa čisto resno zatrjevali, da se nameravajo tamkaj naseliti.
»Tamkaj so vendar le pragozdovi, led ter sneg,« jim je zatrjeval časnikar.
»Resnica«, so mu pritrjevali izseljenci, »in poleg ledu še samota in zapu-ščenost. Pa ravno to iščemo in bomo veseli, ako nas ne bo nikdo več v življenju motil.«
Časnikar je povpraševal, kaj da je vzrok, da bežijo pred svetom?
»Glejte,« so mu odgovorili, »že eno leto smo brez dela in zagotavljajo na.m, da bo trajala neznosna brezposelnost še nekaj let. Prav od nikoder se ne bliža upanje na ublažitev brezposelnosti. Mi smo krepki ljudje in nočemo, da bi pomrli od brezposelnosti.«
Čoln je odjadral in je med tem že gotovo dosegel zaželjen cilj.
Drugo poročilo nam pravi, da so se začeli ljudje izseljevati v smeri proti Spitzbergom in na druge otoke v območju severnega tečaja. Posebno Angleži in Švedi hite v pokrajine večne zime in se ne dajo odvrniti kljub dej-
stvu, da sta na severu kralja: tema in led.
Začetkom novembra 1931 se Je izselilo več salpeterskih delavcev iz južnoameriške države Čile na otok Sv. To-moža v Galopagos otočju. Otok Sv. Tomaža (v Tihem Oceanu med srednjo in južno Ameriko) je bil doslej oživljen le od orjaških želv, a ima tudi sladko vodo. Izseljenci izjavljajo, da se ne bodo več vrnili v domovino, a tudi ne trpijo, da bi jim še kedo sledil v samoto.
Iz navedenih slučajev izselitve je razvidno dejstvo, da hoče danes toliko ljudi radi brezposelnosti obrniti civilizaciji hrbet in pričeti svojo srečo na čisto nedotaknjeni zemlji.
Ljudje se ne morejo več izseljevati v gostejše naseljene ter obdelane pokrajine. Domače razmere jih silijo ven iz domovine, so se pač zaleteli v kraje, ki še niso last nikogar in kjer ni izžemanja ubogega trpina od strani brezsrčnega in za ljubezen do bližnjega gluhega kapitalizma. Ta beg v neobljudene kraje in pokrajine prikriva poseben ter globok pomen za današnjo — popolnoma zmedeno dobo!
*
Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Tukajšnje Prosvetno društvo vljudno vabi na prireditev igre »Veriga«, katero vprizorijo naši igralci na zadnjo predpustno nedeljo, to je dne 7. februarja, popoldne po večernicah. Vabimo tudi naše prijatelje iz sosednih župnij. Ker pri našem dobrem ljudstvu tako primanjkuje denarja, je odbor odločil pobiranje prostovoljne vstopnine; kolikor si pač more vsak pri trgati, toliko naj žrtvuje za društvo. Prisrčno povabljeni vsi bližnji in daljni, premožni in rev-, ni, stari in mladi, da se razvedrite pri tej lepi igri!
gotovo kmalu oglasili Slovenjebistričani in potem bo zavrelo med vsemi slovenskimi kmeti, ki se bodo združili z že obstoječo hrvaško pun-tarsko kmečko zvezo. Da so ga za te vesele in upanje na boljšo bodočnost obetajoče novice kmetje napajali, je razumljivo samo po sebi. Kmalu popoldne se je že bil napil žolna, da je razsajal, Imel opravka s trškimi beriči in nočil v občin-akem zaporu.
Dolgi Grobinov Filip iz. Buč je pripovedoval, da je bil v Kapelah pri Brežicah na sejmu. Videl In slišal je tamkaj slepega Hrvata, ki je pripovedoval še vse nekaj bolj strašnega o grozodejstvih ter pokvarjenosti hrvaške grajske gospode nego pijani Belak. Sejmarji so pustili živino in trgovino ter poslušali slepca, ki je strašno zgledal. Razlagal jim je, kaj so že dosegli Hrvati v borbi ra staro pravdo in da bo treba tudi slovenskemu kmetu seči po kosi ter cepcu. On ni prav razumel Vsega, kar je kričal Hrvat, ker je bil predaleč proč ?adi gneče. Ve pa, da roma slepi mož od kraja do kraja peš in da hoče celo v Gradec, kjer bo tožil traščaka, ki ga je oslepil. Vsi so želeli, da bi bil
slepi trpin danes med njimi, ko jih je toliko zbranih, da bi' slišali kaj in kako je v resnici s hrvaškim puntom.
Takile razburljivi pomenki in še dober vinček sta poslušalce podkorajžila toliko, da bi bili koj pripravljeni, udariti na to vražje brezvestno in po volčje podivjano in krvoločno gospodo.
Ženski spol se ni zmenil toliko za politiko, tega je le skrbelo, kaj bo z novo vero, v katero šunta in napeljava neznanec, ki se je vgnezdil pri cerkvi na Dobležieah. Skraja se je držal le grajskih, sedaj že lazi po kmetih. Njegovi nauki so tako bogokletni, da ne prizanaša s psovkami ne Mariji, ne svetnikom, ne sv. maši in najbolj pa blati rimskega papeža. Ljudje ga ne poslušajo radi, a iz hiše se ga ne upa nobeden pognati iz bojazni pred valpetom ter beričem. Ker mu je neki nemški Luter: sv. maša, svetnik, Marija in papež, naj mu tudi ta da desetino, saj onih od graščine mu izročenih 10 kmetov krog Sv. Trojice v Dotfležičah je priseglo, da ne bodo dali koroškemu bogokletniku niti enega žitnega zrna in niti za požirek vinskega mošta.
Nekoč so sprejeli y telesno stražo Francoza, ki je bil visok ter krasno raščen, ni pa razumel niti ene nemške besede. Radi izredno prikupljive zunanjosti ga je poveljnik straže sprejel, povedal mu je pa, katera vprašanja stavi j a kralj vsakemu novincu in mu je priporočal, naj se nauči odgovore čimpo-prej na pamet In sicer naj odgovori na prvo vprašanje samo: 21 lert, na drugo: Eno leto in na ta-etje: Oba:
Vojak se je brž naučil nemških odgovorov, saj so bili kratki. '
Pri letni paradi je kralj pregledal tudi telesno stražo in si je dal pokarati novince, katerih dotlej še ni videl.
Gornja Sv, Eungota. Na praznik Sv. Treh kraljev je tukajšnje Prosvetno društvo vpri-corilo veličastno zgodovinsko igro »V tem gnamenju boš zmagal«. Dvorana je bila nabito polna. Kaj se da doseči na deželi, priprosti kmetskl fantje in dekleta so nastopali topot posebno izborno, da se je igra vsakemu do-padla ter je splošna želja, da se igra ponovi. Posebno zahvalo Izreka društvo visokorodni gospej grofinji Pachta-Rayhofen za odstopi-tev veličastnih in dragocenih kostumov, kar daje igri poseben sijaj in eleganco.
Gornja Sv. Kungota. Ponovitev igre. V nedeljo dne 24. januarja ponovi Prosvetno dru-Itvo veličastno zgodovinsko igro »V tem znamenju boš zmagal« iz leta 313 v Prosvetam domu ob treh popoldne. Naj nikdo ne zamudi ogledati si to pestro zgodovinsko igro za mali denar. Sedeži 5 Din, stojišča 3 Din. Ce tudi Je pot slaba, ne bojte se Iz Spodnje Sv. Kun-gote, Svečine priti v velikem številu, igra bo vas nehot6 postavala v dobo cesarja Konstantina Velikega, ki je zrušil pagansko cesarstvo v znamenju križa ter dal Cerkvi svobodo in prostost. Zato pa vse k tej igri, kar leze in grel
Gornjigrad. V nedeljo dne 24. t m. se vrši pred kaplanijo ob pol treh popoldne redni letni občni zbor Prosvetnega društva z običajnim sporedom. Za vse čla.ne In članice je udeležba obvezna, iskreno vabljeni pa tudi vsi drugi, ki se kaj zanimajo za prosveto naroda. Prosvetno društvo se tudi pripravlja na krasno dramo iz časov kmetskega robstva pod graščinskim jarmom »Za pravdo in srce«, na kar se cenjeno občinstvo že sedaj apo-»arja. Denarna kriza pa tudi nam ne prizanaša In z grozo v srcu zremo v bodočnost. Neko dobro stran pa le ima, namreč pred-pustni čas bomo vendar enkrat preživeli brez tistega običajnega popivanja in norenja po gostilnah, katerega so se kat »vzgojnega sredstva« udeleževala žalibog tudi nekatera dru-Itva.
*
ftcd lfii6§lrci.
Misijonar p. Eberlein je predaval le-ios na Kraljevo v Gradcu o svojem 25-
Ietnem misijonskem delovanju na otokih v Južnem morju med Indijo ter Avstralijo. Iz zanimivega predavanja povzamemo naslednje:
Na otokih v Južnem morju je med tamošnjimi domačini 40 različnih jezikov. Samo na enem otoku se je treba divjakom približati z znanjem 7 jezikov.
Otoki v Južnem morju so krajevno prave divote, njih prebivalci pa še po največ belega človeka nikoli videli niso. Misijonar Eberlein je dognal, da poznajo domačini le eno slabo bitje, tuji so jim pojmi o veri, upanju ter razlika med slabim in dobrim. Moški in ženske so strogo ločeni in se držijo primeroma visokih nravstvenih načel. Ako srečajo moški ženske, se jim izognjejo s pobegom v pragozd.
Otoki so izredno rodovitni. V obilici je kokos orehov, banan, krušnih dreves ter krompirja. Domačini polivajo jedila z mlekom od kokos palme. Pri izredno vročem podnebju delujejo tla kakor ognjišče. V zemljo zakopane nedozorele banane hitro dozorijo. Zelo mnogo pojedo domačini svinjskega mesa. Glavar ponudi obiskovalcu pečenega prašička. V zadnjih letih so šele opustili otočani ljudožrstvo. Poprej so se bojevala sosedna plemena med seboj. Pobite so požrli, deco premaganih so odnesli zmagovalci seboj in jo vzredili kot sužnje. Ljudožrstvo je pregnalo edinole znamenje sv. križa.
Dela opravlja ženski spol, moški so udani lovu, ribarstvu in vojskovanju. Veliko Vlogo igrajo pri teh divjakih čarovniki in zastrupljevalci.
Zelo zgodaj postanejo pri teh otoča-nih otroci samostojni. Dečki so dorasli s 16 letom in pridejo pod oskrbo materinega brata, ki jih oženi na ta način, da jim kupi nevesto. Dve- do triletna deklica stane 400 Din, hčerka glavarja 800 Din, starejša vdova samo 80 Din. Glavar plemena razpolaga tudi z denarjem, s školjkami, katere čuva shranjene v zavojih. En zavoj školjk predstavlja
vrednost 16 do 24.000 Din. Ako poglavar umrje, prinesejo pred njega še enkrat denarne zavoje. Umreti kot siromak po-menja, da se bo klatila duša rajnega okrog.
Misijonarji so začeli širiti med divjaki kulturo na ta način, da so ustvarili vzorne plantaže. Za plantaže so kupili deco, katero so podučili v sv. veri in jo začeli navajati k delu. Le s pomočjo plantaž so vzgojili iz vrst domačinov misijonarje, ki so izborno uporabni za misijonsko delo. Po preteku 10 let se je spreobrnilo 3000 divjakov. Danes obstoja po otokih v Južnem morju 40 misijonišč, ki štejejo 40.000 spreobrnjencev.
P. Eberlein je pojasnjeval nad vse zanimivo in dobro obiskano predavanje s skioptičnimi slikami in z gramofonskimi ploščami, ki so vsebovale govorico in petje domačinov, ki so bili do pred kratkem vdani ljudožrstvu. Graš-ki škof Pavlikovski se je predavatelju navdušeno zahvalil za poduk o krajih in ljudeh, ki so še danes takorekoč neznani evropski znanosti.
*
Vurberg. V duhovno radost božičnih praznikov je pri nas kanila grenka kapljica skrbi in bolesti. Od sv. posta skozi vse božične praznik do novoletnega praznika je držala neusmiljena bolezen našega preč g. župnika in duhovnega svetnika Al. Kokelj v postelji, kjer se je moral ob pritrkovanju božičnih zvonov bo-! niti s hudo pljučnico med življenjem in smrtjo. S pomočjo požrtvovalnih dveh gospodov, ruskih zdravnikov iz sanaitorija je bolezen, kakor je zdaj upati, vendar srečno prebolel. Hvala Bogu, da je res nevarnost pri kraju. Ljubi Bog naj čuva svojega zvestega služabnika ter ga ohrani še mnogo let! — Ob božič-
Ustavil se je pred Francozom. Vojak mu Je zelo ugajal In začel Je z običajnimi vprašanji. Slučaj pa je hotel-da je začel e drugim vprašanjem:
»Kako dolgo1" že Blu-115 v moji telesni strti?«
Vojak, ki seve vpra-lanja ni razumel, je dal krepko srvoJ nau-ieni odgovor: »21 let.«
Kralj ga je pogledal, In je takoj videl, da je rojak še premlad za kako dolgo Blužbeno dobo. Zaito je vprašal ves začuden:
»Koliko si star?« »Eno leto« je bil odgovor.
»No«, je menil kralj, ►kaj pa je zdaj to, ali lem nor jaz ali pa ti?«
Proti večeru na šmihelsko nedeljo leta 1571 so bili vsi pilštanjski romarji za staro pravdo ter proti gospodi in za staro vero proti bogoskrun-stvu lutrovstva!
Kmalu po šmihelski nedelji je buknilo po obširni pilštajnsld fari, da se mudi v Lesičnem v kovačnici oni slepi Hrvat, o katerem je znal povedati na Smihelovo Bučan, dolgopeti Grobinov Filip. Moški, ki so bili na žegnanju na fari in so sedaj čuli, da je mogoče videti ter slišati kmečkega mučenika iz sosedne Hrvaške, so našli koj kak poseben opravek in se podali v Lesično, kjer je že bilo ljudi kakor ob priliki večjega romanja.
Na sredini zbranih je stal, oprt z obema rokama ob palico že starejši mož, visoke, a sključene postave, obraz ves razbrazdan od zaceljenih razrezov in mesto oči dve globoki — prazni jami, iz katerih so kapljale neprestano solze. Pogled na tega živega mrliča je bil pretresljiv še za tako kamenito srce. Kmetje iz Bistriške doline so jokali, že ko so zrli žrtev plemenitaškega tolovaj-stva, naravnost zatulili so od bolesti ter svetega
gneva, ko se je starec zravnal in povedal prose-čega glasu, da je on Pavel Jurkovič iz Brdovca v hrvaškem Zagorju in je spakedral njega krepkega moža v slepega prosjaka sin starega Franca Taha — prokleta gadina Gabrijel. Po teh uvodnih besedah je zašumelo med poslušalci. Eden drugemu so šepetali: »Grajski kovač in Belalc nista lagala. Nista vohuna, ne poturice ali izdajice, čutita z nami za staro pravdo!«
Že prvi nastop trinoško ustvarjenega slepca je preokrenil ljudsko nevoljo ter nezaupljivost v Pavla v navdušeno ljubezen in trdno zaupanje. Baš ta mož nam bo pomagal in nas vodil do nam ugrabljenih pravic. Pavel Šterc je že bil junak dneva, ko je nadaljeval zravnani slepec svojo žalostno povest. Počasi, premišljeno, brez običajnih zagorskih kletvic je razložil, za kaj prav za prav je prišlo v njegovem rojstnem kraju do kmečkega punta. Iz ust očividca so zvedeli kmetje, da je gospodovala v Susedgradu in Dolnji Stubici priljubljena rodbina Heningov, ki je izumrla v moškem kolenu že leta 1502. Pozneje so si prisvajali obsežna posetva sestre zadnjega Heninga. njihovi mož-
nih praznikih an Novem letu nismo bili brez sv. opravila v cerkvi. To je zasluga gospodov mi no rito v iz Ptuja, kateri so nam opravili skozi vse praznike in nedelje do sedaj sv. opravilo v cerkvi, kakor smo ga navadno imeli. — Naše Prosvetno društvo se ni podalo k zimskemu spanju. Na Štefanovo popoldne smo uprizorili lepo igro »Turški križ«, v kateri so fantje in dekleta svoje zmožnosti prav dobro pokazali, tako, da je igra sijajno uspela. Na Novega leta pa se je vršila odborova seja. Dne 6. januarja tega leta, na sv. Treh Kraljev dan, popoldne je imelo Prosvetno društvo svoj sestanek. K sestanku smo povabili tudi č. g. patra Konštatina iz Ptuja, ki je opravil ta dan sv. opravilo v cerk->; '' vznešenih besedah nam je g. pater najprv od al kratko zgodovino naših izobraževalni! društev, njih namen, delo itd. Nato nas z živo besedo spodbujal za društvo, orisal ono mladino, ki se izobrazuje v prosv. organizacijah, kakšna je, potem pa je še naslikal ono mladino, ki ne zahaja v društvo, ki se ne izobrazuje, kakšno je njeno vedenje in delovanje. Ta prosvetni sestanek je poset.ilo lepo število fantov in deklet, pa tudd mož in žena. Pa še veliko več fantov in deklet smo pričakovala na sestanku, pa so jo mnogi od popoldanske žlužbe božje kar hiiro odkurili proti domu. Iz tega hi se dalo sklepati, da jih take stvari ne zanimajo, da jim je gostilna prva, društvo zadnje, izobrazba postranska stvar. Ker obhaja letos naše Prosvetno društvo 25 letnico svojega obstoja in plodo-no3nega dela, upamo, da bo k njemu pristopilo čim največ naših fantov in deklet.
Sv. Barbara v Slov. cor. V pretečenem letu je bilo 48 rojstev, umrlo je 28 ljudi, napredovali smo za 20 mladih Barbarčanov. Sladkosti in težave zakonskega jarma si je naložilo 14 parov. »Slovenskega gospodarja« pri-, {laja 250 izvodov, »Kmetovalca« 47, Mohorja-nov je 62. Te številke moramo v tekočem letu pomnožiti. Občinski odbor v Koreni se zaveda hude gospodarske krize, zato je svoj proračun pri vseh postavkah znižal za tekoče le>to in bo pobiral naslednje davke: 60% zemljiškega davka cd 100 1 vina in vinskega mošta 50 Din in od 100 i sadjevca ' 1 Din. Največji postavki sta za šolo in gradnjo nove ceste! Kakor se vidi, letošnji predpust ne bomo imeli dosti gostij,
če tudi imamo dosti kandidatov, a še več kandidati' j za zakonska nebesa. Tudi tukaj se vidi gospodarska kriza, vse čaka boljših časov. Daj Bog jih čimpreje!
Št. Janž na Dravskem polja. Tukaj je hil 14. tega meseca pokopan stražmojster Janez Turk, ki je umrl v ZlatoLičju. Pri pogrebu ga je spremljalo 11 orožnikov in veliko ljudstva. Blagi pokojni naj v maru počiva.
Sv. Lovsnc v Slov. gor. Na treh Kraljev dan smo položili v hladno zemljo našo prijateljico Anico Erhatič. Morala je od nas v najlepši dobi svoje mladosti. Zapustila je ljube starše, štiri sestre in tri birate v 27. letu. Kako težko je bilo vsem navzočim pri srcu, ko smo stali ob odprtem grehu naše sestre. Bila je večletna družbenica Marijina. Ti pa draga Anika nam ostaneš v neizbrisnem spominu!
Ptuj. Preselitev mesarije: Martin Kolarič naznanjam cenjenemu občinstvu, da opustim mesarsko stojnico dosedaj na Slovenskem trgu in se preselim v na novo urejeno mesnico Krekova ulica št. 1, gledališko poslopje, ter se vsem cenjenim odjemalcem najtopleje priporočam!	98
Sv. Urcan pri Ptuju. Kot prvega mrliča v tem letu smo v naši župniji na dan praznika sv. Treh kraljev položili k večnemu počitku 67 let starega miroljubnega sesitnika vdovca g. Jožefa Krajnc, iz občine Vinteo-ovci. Imenovani je bil rodom od Sv. Barbare niže Maribora ter 40 let v zakonskem stanu, do spomladi 1929, ko mo njegovo dobro in skrbno soprogo Marijo, rojeno Malek, položili v hladno zemljo. Bil je izvrsten obrtnik čevljar ter si je z rajno ženo pridobil lepo. gospodarstvo. Da je bil spoštovan, videlo se je na dan pogreba, ker so njega mnogoštevilni dalnji in [bližnji sorodniki in župljani pod vodsfvom domačega čast. župnika in gops. kaplana od hiše žalosti spremljali na zadnji pct'i. Tudi cerkveni pevci so zapeli pri odhodu in pred grobom ganljive žalostinke. Zraven tužnega zvo-nenje cerkvenih zvonov je milo donel ob pogrebu tudi vaški zvon Marijine kapele, gospoda Fr. Belec, za dobrim vaščanom. Pokojnik jo bil dolgoletni občinski odbornik in naročnik našega »Slovenskega Gospodarja«. Rajni zapušča dve žalujoči hčeri, katerih starejša, Marija kot spoštovana mladenka gospodari
na domačiji, medtem ko druga hčer Genofefa omožena Malek, gospodri v občini Sv. Urban. Rajnemu daj ljubi Bog večni mir in pokoj, ostalim pa naše sožaljel — V na£i župniji j« bilo pretečeno leto 105 oseb rojenih, 85 jah j« umrlo in 28 parov je bilo poročenih. V pretečenem poletju je naš župnijski patrom sv. Urban bogalto blagoslovil naše gorice, sadonosiri« ke in žitna polja, za kar se tudi to leto s srčno prošnjo in z molitvijo priporočamo.
Drstelski vrh. Dne 7. januarja smo položili v grob izmučeno truplo Marije Sušnik, ki j« bivala in delovala 48 let svojega zakonskega življenja v Drstelskem vrhu, kjer gospodari zdaj njena hčer Roza, omožena Matjašič. Svoje zadnje dneve pa je preživela pri svojem sinu v Vitarovskem vrhu, kjer jo je zagrabila huda pljučnica, da je bila zamanj zdravniška pomoč. Snaha in sin sta ji stregla tako dolgo, da je na njeno željo v njiju naročju izdihnila stara 71 let. Dobra dela naj grejo za njo!
Osluševcl. Na sedmini po rajnem g. Toma* žu Ivorpar so nabrali udeleženca pogreba na predlog g. Joška Lah 105 Din za novo m arih. bogoslovnico.
Slatina—Radenci. Te dni je otvoril v našem kraju podružnico g. Joža H ras tel j, trgovec ia Zgornje Radgone. Vsem okoličanom je s tem zelo ustreženo, ker ni treba hoditi v dalnjo Radgono, ko v novi trgovini dobijo isto dobro blago po Istih ugodnih cenah v domači trgovini. Podjetnemu trgovcu, ki pomaga kmetu tudi s tem, da kupuje kmetske pridelke, želimo najboljših uspehov v splošno korist.
Loče. Tukaj je umrla in bila pokopana oh obalni udeležbi Neža Blazutti. Pokoj rajni in preostalim naše sožalje!
Loče pri Poljčanah. Žalostno so zapeli zvonovi, naznanjajoč tužno vest, da je blaga žena Ivana Mlaker, posestni ca in gostilni čarka v Spodnjih Lažah, za vedno zatisnila oči dne 5. t. m. v mariborski bolnici. Na norega leta dan je bila še zdrava med svojimi dragimi. Kratka mučna bolezen in operacija sta ji pretrgali nit življenja v starosti 40 let. Naj v miru počiva!
Podgorje pri Slovenjgradcu. Po zadnjem ljudskem šteitju je v Podgorju 1100 duš. V letu 1931 je umrlo 6 ljudi, med temi je bil najstarejši Andreje Ivan, posestnik iz Zg. Podgorja
je, sinovi in vnuki. Rodilo se je vprašanje., ali ima pravico do Susedgrada žensko potomstvo, ali pa podeljuje po starem zakonu kralj svobodno posestva, katerih gospodarji so izumrli v moškem kolenu. Po dolgoletnih pravdah je rešil kralj Ferdinand leta 1559. vprašanje tako, da je podelil polovico Susedgrada in Dolnje Stubice štajerskemu plemiču Andreju Teuffenbachu, ki je prejel po svoji materi Katarini ime Hening; drugo polovico pa ogrskemu bogatašu ter veljaku Andreju Batori, ki je tudi bil po svoji materi potomec He-ningovcev. Še istega leta je zastavil Andrej Teuf-fenbach —Hening svojo polovico posestva v Stu-bici mfedvedgradskemu vlastelinu Ambrožu Gre-gorijancu, polovico Susedgrada pa deloma Andreju Batoriju, deloma svoji ženi Uršuli Meknitzer. Leta 1563.-je umrl Teuffenbach brez moškega nasledstva. Preživela ga je žena Uršula Meknitzer s štirimi hčerami, katerim je bil glavni zaščitnik in pomočnik Ambrož Gregorijanec v Stubici in Medvedgradu. Andrej Batori, solastnik Susedgrada, ni bil nikdar na Hrvaškem, ker je bil na Ogrskem kraljevi sodnik. Radi tega je prodal 1.1564.
vse svoje pravice na Susedgradu in Stubici za 50.000 goldinarjev Francu Tahu, poveljniku konjiče v Kaniži. V slutnji, da prodaja ne bo po volji Uršuli Meknitzer in njenim hčeram, je dal upe-]jati novega kupca v posest proti običajem nenadoma in ponoči brez vednosti sosedov. To nenavadno postopanje je silno vznemirilo vdovo Uršulo, njene sorodnike in prijatelje. Proglasili so Franca Taha za vrinjenca, ki se je utihotapil med nje, in vložili ugovor proti prodaji in načinu vpeljevanja. Tahi se ni umaknil kar tako, ker ima kot star bojevnik vplivne sorodnike in pokrovitelje. Po brezuspešnih ugovorih se je razvila med njimi in vdovo Uršulo strašna borba za gospod-stvo na Susedgradu. Skoraj vsa zapadna Slavonija se je razdvojila na dva tabora. Na Tahovi strani so bili: ban Erdedi, mogočni rodbini Ala-pičev in Keglevičev. Z Uršulo in njenim sorodstvom (Heningovci) so potegnili Ambrož Gregorijanec s svojim sinom Štefanom, Sekelji v Kra-pini in še knez Nikola Zrinski. In kakor velikaši se je razdvojilo tudi nižje plemstvo na Tahijevce in Heningovce.	(Dalje sledi.)
»Oba«, je odgovoril glasno vojak, misleč, da je to tretje vprašanje.
Kralj je osupnil, kajti ni se mu še bilo pripetilo, da bi ga kdo v-pričo vse .vojske imel za norca. Vprašal je pa vojaka še več kaj, a ni dobil odgovora in naposled je ta izjavil po franoosko, da ne zna nemški. Zdaj se je pojasnilo vse, kralj je bil zadovoljen in je rekel vojaku, naj mu zvesto služi.
Dobro priporočilo.
Zdravnik: »Kaj vam manjka pravzaprav?«
Žena: »Denarja, gospod doktor! Lepo prosim, dajte mi 100 Din in vsepovsod bom razglasila, kako hitro ste mi Vi pomagali!«
St. 7, ki je dopolnil 86 let. Rojenih je bilo 33, torej za 27 prirastek. Dne 2. januarja se tukaj v šoli začel trimesečni kmetski tečaj za odrasle fante, ki ga vodi g. šolski upravitelj. Kakor drugod, je tudi pri nas gospodarska kriza, katera slučajno zadene kmeta in delavca. Bil sem par dni pred Božičem po svojih opravkih v Slovenjgradcu. Grem v neko gostilno, da si malo odpočijem ter si naročim en deai vina. Pri drugi mizi so biii štirje kmetje iz sosednih občin ter so pili po dva decija vina. Pogovarjali so se o kmetski krizi. Eden pravi, da mora po današnji ceni prodati vso živino, da bi mogel o novem letu izplačati svojo služančad, -ali pa mora zabresti zopet v nove dolgove, iz katerih že sedaj komaj gleda. Drugi pravi, da je bil v letu 1930 pri živini nesrečen ter je bil primoran si vzeti posojilo 8000 Din, da si kupi vole za obdelavo posestva. Danes pa mu za spiltane vole ponujajo mesarji največ 5000 Din T rej po vseh stroških za pitanje volov izgubi 3000 Din, od katerih moram v danšnjih razmerah plačevati previsoke obresti. Po potu proti domu sva prišla skupaj s kmetom iz sosedne občine Razbor, ki je tudi tožil svoje težave. Rekel je, da je bil v Slovengradcu, da bi prodal nekaj klafter bukovih drv, ker ima za plačati davek in je treba kupiti obleko za otroke. Nekdo bi bil dve kupil, češ, naj jih takoj pripelje, samo naj prinese pcita-dilo od občane, da je bil dne 8. novembra lanskega leta na volišču dn da je volil. Take ®o torej sedaj prilike. Pisec teh vrst pa sporoča, da so se lesne cene tako skrčile, na najnižje in povrh tega so še nekateri trgovci vpeljali novo kubično mero, tako da plačajo mesto 10 kubičnih metrov le približno 8 in pol do 9 kubičnih metrov. Dobro bi bilo, da bi se za to pobrigala oblast.
Smiklavž pri Slovenjgradcu. Večno molitev smo pri nas letos obhajali v nedeljo 10. januarja tega leta. To našemu ljudstvu tako priljubljeno cerkveno slovesnost je povišala izredna slavnost blagoslovljenja novega kipa presv. Jezusovega Srca. Ko je bilo pred enim letom vpeljano pri nas apostotettvO mož in mla-deničev, so sklenili naša dobri mladeniči, enako kakor imata tukajšnja skupščina 3. reda «v. Frančiška in dekliška Marijina družba kip sv. Frančiška, oziroma kip brezmadežnega spočetja Marije Device, tako tudi nabaviti kot iunanje znamenje apostolstva mož in mlade-ničev lep kip presv. Srca Jezusovega. Z mla-'deniško navdušenostjo so šli naši vrii mladeniči nabirajt prispevke za nabavo kipa in v kratkem času vkljuh sedanji gospodarski krizi nabrali lepo vsoto 1220 Din. Kip je napravil mani podobar Ivan Cesar v Mozirju, je eden meter visok, postavljen je na mizo, tako, da ga bodo mogli naši fantje pri procesijah okrog nositi, in je prav lep. Kip je blagoslovil č g. Lovro Novak kapucinska gvardijan iz Studencev pri Majriboru, ki je ta dan prišel semkaj na pomoč, z lepim nagovorom, v katerem je pohvalil izredno versko navdušenost naših mladeničev dn jih Je pozval, da naj bodo vztrajni in živijo po presv. Božjem Srcu. Mladeniči so končno navdušeno zapeli lepo pe-ssm v čaat presv. Srcu Jezusovemu. Bog živi naše dobre mladeniče, naši in faranom in drugim dobrotnikom pa izrekamo najprisrčnej-feo zahvalo, da so s svojimi darovi omogočili nabavo kipa, ki bo trajen kinč naše župnijske cerkve.
Sv. Jurij ob Juž. žeL Milo so peli zvonovi pri iroeh cerkvah naše župnije, ko smo dne 28. decembra spremljali k večnemu počitku vrlo mladenko Anico Zdolžek. Bila je povsod priljubljena in dobro mna daleč naokrog. Za-
mere ali jeze ni poznalo njeno srce. S svojimi
sosedi in součenkami je živela v prijateljskem sporazumu do smrti. Na domu dn ob odprtem grobu so ji šolski otroci zapela v srce segajoče žalostanke. Njenega pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva od blizu in daleč. Vedno veseli krščanski mladenki naj onstran groba sije sol-nce večnega veselja. Domačim naše iskreno sožalje.
Dramlje. Po kraiikl in mučni bolezni je umrla Marija Križnik, prevžiMkarica v Lazah. Molitev in delo sta bila njena zvesta spremljevalca skozi življenje do visoke starosti 87 let. Uživaj večni mir pri ljubem Bogu, blaga mamica!
Šmarje pri Jelšah. Novo leto se nam še nič ni kaj prikupilo. V 15 dneh 10 mrličev in 11 pogrebov, to pač ni posebno dober začetek. V Celju je umrla in smo jo tukaj pokopali Terezijo rojeno Vehovar, ženo tukajšnjega rojaka Antona Sovine, orožniškega narednika v Lučah; in svakinjo našega posestnika Mihaela Čuješ. Med rajnimi se nahaja tudi Marija Gorogranc, prevžitkarica na Sotenskem št. 7. Ob spremstvu domačih dušnih pastirjev in dobrih sosedov jo je pokopal njen nečak, trbo veljski kaplan g. Martin Gorogranc. Naj v miru počivajo na Pinklečeva njivi, njihove duše pa večni raj uživajo! — V Katoliškem domu temeljito popravljamo oder. Dobil bode betonsko podlago in vabil našo mladino, da se še bolj pogosto na njem prikaže in nas po-razveseljuje s svojimi igrami in podučnimi prireditvami.
Šmarje pri Jelšah. V prvem tednu januarja je umrla Savinc Terezija, ki je postala žrtev materinstva. Dne 10. januarja je bil pogreb Vrešaka Janeza iz Konuškega; ni še bil v previsokih letih, toda smrt ne izbira. Bil je zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«, dober mož in oče. Prav v začetku Ma so nas za-čeli zapuščati prijatelji, katerim kličemo: bodi vam lahka domača zemlja, duša vaša pa naj uživa boljšj in veselejše življenje onkraj zvezd. Vsem ostalim, z1 ¿a?i ženam in otrokom pa naše iskreno sožalje.
Laški okraj. Pod pritiskom nizkih cen in ker za živino slabše kakovosti sploh ni bilo kupca, so kmetje precej živine poklali doma in meso po nizki ceni prodali. Sresko načelstvo je v jeseni potom občin razglasilo, da mora vsak posestnik, kateri hoče klati domačo živino v svrho razprodaje mesa naznaniti živi-nozdravniku, in tudi taksa za potne stroške živinozdravniku, in sicer od 30 do 120 Din. Z oziram na pritožbe kmetov se je o tem razpravljalo tudi na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani, dne 30. decembra. Družbin tajnik ing. Lah je v svojem tajniškem poročilu omenjal, da se kmetom v celjskem in laškem sre-zu delajo v zadevi zakola živine od strani oblastev težave, ter izjavil, da bo Kmetijska družba tozadevno posredovala. Z dopisom z dne 12. jan. je sresko načelstvo v Laškem sporočilo občinam, da lahko vršijo-ogled za zakol namenjene živine občinski mesoogledniki. Ta ukrep oblasti smatramo brezdvomno za pravi-
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec Franz Josefove« grenčice takojšnje po-življanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefo-vo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Joseiova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
len, kajti ta posel popolnoma lahko izvršijo zmožni kmetje sami in je kmetu prihranjen denar, ki ga je moral izdati za živinozdravniški ogled. V zadnjem času pa se opaža rahlo dviganje cen in so kmetje precej ponehali s -klanjem goveje živine.
St. IIJ v Slov. goricah. Ker Je pri nas, hvala Bogu, »Gospodar« zelo razširjen, vam pošilja-!' mo tudi nekaj novic. Lansko leto smo imeli 63 mrličev, 89 rojstev in 28 porok. Med mrliči je tudi naš organist Anton Rozman, blaga in' poštena duša. 27 let je bil pri nas v službd in' 55 let je opravljal organistovo službo. Bil je' celo življenje naročnik »Gospodarja«. Naj V, miru počiya! — Zadnji teden smo imeli kar sedem mrličev naenkrt. Zadnji torek dne 12. t. m. smo pokopali gdč. Alojzijo Hamer iz Ceršaka. Stara je bila 61 let. Bila je zelo pri-! ljubljena, kar je pokazal posebno njen pogreb. Vodila je malo trgovino, ki je last brata Rudolfa. Bila je tudi njegova vrla gospodinja. — Katoliško prosvetno društvo je v zadnjem času dvakrat igralo Finžgarjevo »Verigo«. -Dvorana je bila obakrat napolnjena. Vsi igralci so jo	nngodili. — V pustu igra-
mo »Davek n	«. To bo smeha. — Zelo
bolehajo pri n. udje. Samo na eden dan smo imeli štiri zadnje spovedi, vse na kraju fare in na nasprotni strani. — G. veleposestnik Bauman in domači naš župnik sta dobila od poljedelskega ministra častno diplomo za pridelovanje dobrega vina. Čestitamo!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Na veseli primiciji g. novomašnka Janka Rojhta se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 260 Din. Bog plačaj vsem darovalcem!
*
fpraiaip Iib ©fii©¥©ri.
A. P. v P.
Hruške so nasajene na meji. Sad se kotali na moje. Od nekdaj- smo imeli hruške za našo last, četudi mapa tako ne kaže. Čigave so?
i
O d g o v or:
Ako sle samo sadje že od nekdaj pobirali, svet sam je pa sosed imel, so hruške-drevesa njegova, kakor tudi svet. Ako pa ste vi svet uporabljali nemoteno 30 let, ste ga priposest-vovali. Sad, ki pade na tuji svet, postane last dotičnega, čigar je svet.
J. N. v Sv. J.
Imam povest, ki je kakor Guzaj zanimiva. Ali jo sprejmete?
Odgovor:
Za to leto smo preskrbljeni. Za prihodnje leto smo preskrbljeni. Za prihodnje leto bomo poiskali kako prav lepo povest, da ne bodo oni prikrajšani, ki jim zgodovinske povesti ne ugajajo.
F. K. v M.
Kot vojak na dopustu sem moral v bolnico. Ali sem dolžen plačati?
Odgovor:
Javiti bi se bili morali v vojni bolnici. Ako ste šli v občno bolnico, ste sicer dolžni plačati, vendar lahko vložite prošnjo na banovino za izpregled teh stroškov, posebno še, ker je vaša bolezen posledica vojaške službe.
K. P. v V.
Koliko Je vreden 20kronski zlat?
Odgovor:
Male dukate plačuje Narodna banka po 128 Din, vaše velike bo plačala po 512 Din. Ako pa imate 20kronske, jih plača po 229 dinarjev, komad.
F. M. v K.
Imam denr naložen, zakaj ga ne dobim veni
Odgovor:
Ljudje »o postali brea potrebe nezaupni in tiščijo denar doma Sedaj, ko so morali »jur-je« zamenjavati za žigosane, je en sam veleposestnik privlekel seboj 5000 jurjev, to je 5 milijonov dinarjev! Denarni zavodi so denar, ki je bil vložen, posodili. Ti sedaj težko vračajo, vse naenkrat pa vrniti ne morejo. Zato tudi denarni zavodi, ki novih vlog ne dobivajo, ne morejo več izplačevati kakor toliko, kolikor vračajo dolžniki. Ali naj denarni zavodi danes vse one, ki so dolžni, na boben poženejo? Edina rešitev je, da ljudje zopet svoj od-višni denar nalagajo. Samo v Sloveniji ga je okrog 40 milijonov dinarjev — v nogavicah! Ce bi ta denar bil vložen, bi vsak vlagatelj lah ko toliko dobil, da bi imel za svoje potrebščine.
F.	Š. v M.
Če sedaj denar naložim, ali ga lahko dobim Vsega ven, kadar hočem?
Odgovor:
Vprašali smo pri Spodnještajeraki ljudski posojilnici v Mariboru, kjer smo dobili obvestilo, da ona vse vloge, ki se sedaj na novo vložijo, izplačuje kakor svoj čas. Samo onih vlog, ki so od preje, pa ne sme izplačevati v celoti, kakor noben drug zavod. Če site pametni, boste torej svoj sedaj odvišni denar naložili.
H. J. v R. v.
Zamenjali smo si žagi, sedaj hoče drugi zopet izpremeniti, ali lahko?
Odgovor:
Ako ste že vsak svojo novo žago prevzeli v last, niste več dolžni zopet izpreminjati. Poglejte pa, če je to tudi v zemljiški kn jigi izvedeno. — Glede orodja velja isto. Orodje je pustila kot inventar pri žagi, vi pa njej niste zaračunali živil.
G.	J. v P.
Kupil sem mošt pred 20. novembrom. Pa so mi zaračunali občinsko trošarino.
Odgovor:
Pritožite se na finančno ravnateljstvo in zahtevajte povrnitev zneska. Priložite potrdilo, da ste mošt kupili!
F. K. v L.
Radi bi čiitali o denarju, če kaj skače?
Odgovor:
Dinar je vedno stalen, je dobro podložen s francoskim zlatom. Padel je angleški denar in sicer je bil funt šterling preje po 275 Din, sedaj pa je 180 Din. Avstrijski šiling sicer ne skače, ima pa različno vrednost od 6.80 do 8 Din. Nemšika reichsmarka ima stalno vrednost 13 Din, kako dolgo, se pa ne ve. Enako madžarski pengo po 9 Din, pa bo tudi menda šel rakom žvižgat. Itlijanska lira je v jeseni malo plavala sem in tje, sedaj stoji; v trgovskem svetu se računa po 3 Din. Češka krona je stalna, pa Din 1.60. Francoski frank je po 2.20 Din in dolar po 55—56 Din.
A. P. v Št.
Z ženo sva že stara in bi si rada kupila iza-bele 70 litrov za priboljšek. AH morava zares trošarino plačati?
Odgovor:
če bi pravočasno v oktobru kupila mošt, bi ne plačala nobene trošarine. Zdaj pa jo morata. Želimo vama, da bd drugo leto dočakala, pa že mošt kupita, da ne bo trošarine!
M. G. v K.
Ali izide res novi lovski zakon?
Odgovor:
Je že Izšel in ga bo »Slovenski gospodar« v izvlečku priobčeval. Shranite si te številke?
Kje kupujejo naši naročniki?
V trgovinah, ki so tukaj navedene: V teh trgovinah je dobro in poceni blago. Vsakdo, ki kupi vsaj za 100 Din blaga v gotovini, dobi brezplačno Gospodarski ali Gospodinjski žepni koledar.
Te trgovine so:
V	Mariboru:
Anton Macun, trgovina z manufakturo v Gosposki ulici. Mariborski konsum, Glavni trg. Franc Klajnšek, trgovec, Glavni trg. Jančič Kari, trgovina, Aleksandrova cesta 11.
V	Št. Lenartu:
Tone Hrastelj, trgovin-V Sv. Juriju ob ščavnicl
Josip Farkaš, trgovina.
V	Gornji Radgoni:
Jože Hrastelj, trgovina.
V	Kap.-ll pri Radencih. Franjo Steinbauer, trgovina.
V	Ljutomeru Franc Senčar, trgovina.
V	Ptuju.
Anton Brenčič, trgovina z železnino. V Ormožu H. Jurkovič, trgovina.
V	Mali Nedelji. Franc Senčar, trgovina.
V	Celju
Franc Dobovičnik, Gosposka ulica 15. (pri nakupu za 300 Din.) Franc Strupi, steklar. Brumec Anton, trgovec, Gosposka 2 (pri nakupu za 20O Din)
Pod tem zaglavjem bomo objavljali te in druge trgovine, ki se bodo še prijavile, stalno do novega leta. Ta objava je za trgovce, ki odvzamejo vsaj 10 komadov koledarja, brezplačna. Trgovci, pišite takoj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
A. J. v D.
Vzel sem v rejo brejo telico, da bo tele moje. Telica pa ni breja in zdaj sem jo dal nazaj. Ali lahko zahtevam kaj odškodnine?
Odgovor:
Imeli ste jo v reji, a za plačilo bi dobili tele. Ker tega ni, vam mora lastnik telice povrniti za krmo. Pa z dobrim se zmenita!
A. L. v P.
Kje se naroči »Čebelarski list«?
Odgovor:
Pišite na Čebelarsko društvo v Ljubljani.
Št. B. v H.
Rad bi se učil ključavničarstva. Kje se naj javim?
Odgovor:
Če imate koga v mestu, kjer bi zastonj stanovali in hrano imeli, potem vas že kak mojster v Mariboru sprejme, sicer pa ne.
*
Nov lovshi zakon.
v preteklem letu, in sicer 5. decembra, je bil podpisan od Nj. Vel. kralja Aleksandra nova lovski zakon. V kratkem izvlečku smo njegove določbe prinesli že v lanskem letniku. Ker pa se mnogi naši čitatelji osobito iz kmetskih
vrst zanimajo za podrobne določbe, bonu», ustrezajoč njihovi želji, v tej in naslednjih dveh številkah objavili bistvene določbe tega zakona
Lovska pravica, divjačina, lovišča.
Lovska pravica je izključna upravičenost na določenem ozemlju (lovišču) vsakovrstno divjačino zasledovati, loviti in ubijati, prisvajati si njene odpadle uporabljive dele (kakor rogovje itd., pri divja perjada jajca) ter gojiti in razmnoževati po lovopustu zaščiteno divjačino, kolikor ni s tem zakonom drugače odi rej eno.
Lovska pravica je združena z zemljiško lastninsko pravico (ter pripada zemljiškemu lastniku, toda lastnik jo mora izvrševati ter »e ■ njo okoriščati samo po odredbah tega zakona (čl. 1).
Divjačina se deli v tri vrste:
I.	v dijačino, zaščiteno z lovopustom (lovno prepovedjo);
II.	v nezaščiteno divjačino:
III.	v zverjad.
I. K zaščiteni divjačini ee prišteva:
1.	Dlakava divjačina: jelen, damjak, srna, kozorog, divja koza divja ovca, zajec, planinski zajec, zajec kamenjar.
2.	pernata divjačina: divji petelin, veliki, divji petelin, mali (ruševec), navadni fazan in ostale fazanske vrste, jereb, belka, poljska jerebica, kotoma prepelica, kosec, stepna kokoška, divji golobi in grlice, droplje, labudi, žerjavi, vodne putke, kljunači, pribe, divje re* ce, divje gosi.
II.	K nezaščiteni divjačini se štejejof jif
1.	Dlakasta divjačina: divja svinja, lisica^ jazbec, šakal, kuna zlatica, kuna belica, deho®y hermelin, podlasica, vidra vidra močvirni ca, medvedjiica, kunec, veverica, polh, tekunacaj hrček.
2.	Pernata divjačina: orli, sokoli, kanj«, škarniki, jastrebi, skobci-kragulji, lunji, sov», krokar, vrane, čaplje, štorklje, žagarice, peli* kani, kormorani, čigre, galebi, potapljalci.
III.	Zverjad: medved, ris, divja mačka, volit (čl. 2).
Lovsiki upravičenec in z njegovima dovolj»» njem tudi druge osebe imajo pravioo loviti in prisvajati si po predpisih tega zakona vsako divjačino in zverjad.
Lastnik, zakupnik ali uživalec posestva imajo pravico v svoji ograjeni naselbini ali n« ograjenem dvorišču ujeti in ubiti nezaščiteno divjačino (§ 2., odd. II.). Zverjad, kakor divj» svinje, sme na področju svojega posestva vsakdo uničevati, toda a strelnim orožjem samo v krajah, ki so po tej vrsti divjačine ogroženi.
Z banovinsko odredbo po čl. 90. ustave se bo objavilo, kateri kraji so proglašeni za ogrožene in katero vrsto divjačine je dovoljeno ubijati s strelnim orožjem.
Ris, volk, divja svinja, jazbec, divja mačka, dehor in hrček pripadajo onemu, ki jih je ubil na zakonito dovoljeni način. Vsa druga zverjad in divjačina pripada lovskemu upravičen* cu (čl. 3).
Lovsko pravico na svojem posestvu more izvrševati lastnik zemljišča, ki mu površina v eni občini ali okraju ali v več občinah ali okrajih znaša vsaj 200 ha nepreterganega zemljišča, in sicer tako, da se lahko pride po celem zemljišču z enega dela na drugega, ne da bi se šlo preko tujega zemljišča Otoki veljajo za združene z obalo.
Izjemoma more samostojno izvrševati lovsko pravioo tudi lastnik zemljišča ki je Izrečnfl določeno za gojenje divjačine (zverinjak). Zemljišče mora biti trajao tako ograjeno, da ]•
nemogoče dlak as t! divjačini prehajati skozi ograjo (61. 4.)
Zemljišča onih lastnikov, ki jim po § 4. tega zakona ne pripada pravica do izločenega lastnega lovišča, se združujejo na področju vsake občine v občinska lovišča. Takšna lovišča M oddado po določbah tega zakona v zakup y korist lastnikov teh zemljišč (čl. 5).
Lovsko pravico v občinskih loviščih oddaja pristojno obče upravno oblastvo prve stopnje poitom Javne dražbe pod zakup 12 let. Dražba se vrši najkasneje štiri mesece pred potekom obstoječe zakupne pogodbe.
Draždtelj mora biti samo oseba, ki dokaže, da ima veljavno lovsko karto in nd od dražbe taključema po predpdsih itega zakona.
Izdražitelj mora takoj plačata enoletno zakupnino ter na isti znesek povišati položeno varščino. Prav tako je dolžan v korist bano-vdnskega lovskega fonda vplačati 3 (trd) od ■totke enoletne zakupnine (čl. 8).
Obrazec za lovsko zakupno pogodbo za občinska lovišča predpiše ban. Ena tretjina površine vsakega lovišča se pogodbeno postavi ▼ zadnjem zakupnem letu pod prepoved lova (61. 10).
Lovišče more vzeti v zakup ena ald več fd-tičnih oseb, vendar mora bittd število zakupnikov sorazmerno z velikostjo lovišča (čl. 11).
Podzakupd, kakor tudi n.<Htop zakupne pra-■vdce (cesija) občinskih lovišč so dovoljeni samo proti odobritvi občeupravnega oblastva prve stopnje, ki o tem prej zasliši občino, od-nosno lastnika lovišča (čl. 14).
Zlata potilaga.
Nekaj o razvoju denarja.
Denar je že od pamtiveka prišel v rabo kot sredstvo za izmenjavo blaga, kot standard ali merilo vrednosti. Prvotni Človek ni poznal denarja, kajti vsa trgovina se je vršila potom izmenjave blaga i drugim blagom. Ali razvoj trgovine Je doprinesel potrebo takega blaga, ki bi služilo kot splošno merilo vrednosti. Kako nemogoče je priprosto izmenjavanje blaga ob bolj razvitih okol-Bčinah, treba si le predstaviti, kaj naj bi storil poljedelec, ki bi hotel kupiti par čevljev. Moral bi si poiskati čevljarja, ki potrebuje njegovo pšenico. Dal bi mu toliko pšenice za par čevljev. Ali če poljedelec more izmenjati svojo pšenico za nekaj, s čimur si čevljar lahko nabavi, kar mu je drago, trgovina postane tem lažja. To sredstvo za izmenjavo blaga, to merilo vrednosti, se zove dcn&r
Za denar so od začetka njegovega razvoja služili razni predmeti: živalske kože, poljski proizvodi itd. Prvi ameriški naseljenci so rabili školjke in tobak kot denarno sredstvo. Toliko tobaka za par čevljev. Seveda vse kovine so tudi služile kot denarna podlaga.
Zlato in srebro.
Človeštvo je začelo uporabljati dragocene kovine — zlato in srebro — kot denar že v davni zgodovini. Te kovine so bile razmeroma redke, se niso zlahka obrabljale; lahko so se prenašale; ni težko deliti jih in se lahko obdelujejo. Zato sta se ti dve kovini rabili kot denar že leta 1800 pred Kristusom. Njuna raba je razvila nadaljno nalogo denar-
ja, t. j. njegovo rabo v shrambo bogastva in kot podiago za poznejša plačila. Ako je človek imel prebitek pridelkov, je bil v stanu z^_ienjati jih s kovanim denarjem in sh, aniti te kovine za kasnejšo rabo, ker je bil gotov, da vrednost ne bode nikakor zmanjšana. Nadalje je on sedaj mogel prodati svoje blago proti obljubi, da se bode ta kovina plačala nekdaj v bodočnosti. Na tak način je kredit postal činitelj v izmenjavi blaga in zadolžnice in razne oblike pogodb so prišle v rabo.
Kreditni denar.
Kreditni denar je bil nadaljni razvoj. Prevažanje kovine je neumestno, nevarno in zvezano s stroški. Tako je prišlo do uvedbe papirja, ki predstavlja kovino. Švedska narodna banka je baje izdala prvi papirnati denar leta 1658. V začetku se je izdajalo le toliko novča-nic, t. j. papirnih not, kolikor je bilo na razpolago kovanega denarja, ki bistveno ne zgubi svoje vrednosti. Razvoj denarne podlage je bil vedno zvezan z velikim trpljenjem. Vojska je prišla in države so izdajale kreditni denar brez ozira na zlato ali srebro na razpolago. Denar je izgubljal na svoji veljavi, krize in panike so sledile. Da papirnati denar utegne imeti malo veljave, ako nima primerne podlage dragocene kovine, je dokazala svetovna vojna. Kaj se se zgodilo z rubljem in marko, ve vsakdo.
Razmerje med zlatom in srebrom.
Ko sta srebro in zlato skupaj prišla v rabo kot denar, je okolščina, da je zlato bolj redko in višje kakovosti, imela za posledico, da se je zlatu dajala večja vrednost. Tekom stoletij je vrednost srebra padla. Leta 1500 je razmerje v vrednosti med zlatom in srebrom znašalo 11 proti 1, leta 1800 pa 15 proti 1. Srebro je torej napram zlatu zgubilo veliko na vrednosti. Srebro se sicer rabi dandanes kot denar več kot nekdaj poprej, ali le v podrejeni obliki, kot kovani denar za manjše vrednosti poleg drugih kovin, kot so nikel, bron in med.
Zlato glavna podlaga.
Moderni svet je doživel, da je zlato popolnoma izpodrinilo srebro kot glavno sredstvo, za izmenjavo blaga. Na tej podlagi je zgrajen ves denarni sistem. Ena dežela za drugo so sprejele zlato vrednost ali standard, kar pomenja, da so uzakonile, da zlati denar bodi neomejeno zakonito sredstvo za plačanje vseh dolgov. Papirnati denar, izdan od vlad, je postal zadolžnica, s katero se vlada obvezuje plačati nominalno vrednost v zlatu, kadarkoli imejitelj to zahteva.
stroki In bo zato predavanje tudi zelo zanimivo. Noben sadjar naj ne zamudi prilike, pred spomladjo si pridobiti naukov, ki so za uspeh njegovega dela odločilnega pomena. Še enkrat pa se vabijo sploh vsi člani, ker bosta delegata poročala o zadnjem občnem zboru v Ljubljani.
jPozor, zlasti sadjarjil Kmetijska podružnica Maribor in okoliš nam poroča, da bo na zborovanju, vršečem se prihodnjo nedeljo dne 24. t. m. v učilnici sadjarske in vinarske šole, govoril g. ravnatelj Josip Priol o predmetu, ki je v prvi vrsti za sadjarje največje važnosti: »Iz življenja (biologije) drevesnih korenin in naukih, ki slede iz tega za praktičnega sadjarja.« G. predavatelj bo podal celo nove izsledke v tej
Kmetijska podružnica v Laporju ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m., ob 8. uri v šoli s sledečim dnevnim redom: Letno poročilo, vplačevanje članarine, predavnje g. ing. Rado Laha o travništvu. K številni udeležbi vabi odbor.	94
Prodam posestvo 22 oralov, hiša dn gospodarsko poslopje novo. Izve se pri g. Viktor Sa-gadinu, gostilna, Kočno, postaja Slovenska Bistrica.	89
ZAHVALA.
Podpisana sem prejela od LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU
takoj izplačano pripadajočo podporo po smrti mojega očeta Jožefa Draslovič in se zato tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to kulantno društvo vsakomur najbolje! Šikole, dne 2. januarja 1932.
Barbara Vuk. tmmmmmmmtm

ZAHVALA.
Za takoj izplačano podporo po našem očetu Jožefu Rozman se društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
najlepše zahvaljujem in priporočam to najstarejše in največje društvo te vrste vsakomur najbolje! A rti če pri Brežicah, dne 5. I. 1932.
Mihael Pribožič.
ZAHVALA.
Po nepričakovani smrti mojega moža g. Ivana Perbil sem prejela od podpornega društva
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
takoj izplačano znatno podporo, ki mi je bila v bridkih urah majhno tolažilo za vso gorje, ki mi ga je prinašala ta neizprosna smrit. Kdor še torej ni član tega prekoristnega društva, naj se takoj prijavi!
Ljutomer, 4. I. 1932. Marija Perbil.
ZAHVALA.
Od podpornega društva LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
se mi je po Smrti moje matere Marije Trauner takoj izplačala pripadajoča mi podpora, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to najstarejše in največje društvo te vrste vsa komur v takojšen pristop.
S p. P o 1 s k a v a, dne G. jan. 1932.
Helena Trauner.
«■v
ZAHVALA.
Po smrti naše matere Ane Zelenko sem prejel od
LJUDSKE SAKOPOMGČI V MARIBORU
takoj izplačano podporo, za katero se temu neprecenljivemu društvu najiskre-neje zahvaljujem!
Sv. B a r b a ra pri M., 9. I. 1932.
Franc Sekol.
ZAHVALA.
Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu
LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
za takoj izplačano podporo po smrti mojega očeta g. Matevža Bračiča najlepšo zahvalo in priporočam to nesebično društvo, ki šteje danes že 30.000 članov, vsakomur v takojšen pristop, ako še ni njega čl an.
Vrhloga, dne 18. Januarja 193?.
Alojz Bračič.
Mi
Ni prijetnejšega razvedrila, kakor lepa povest, ki jo čitate v , Slovenskem Gospodarja". Poleg poučnega in drugega čtiva Vas gotovo povest najbolj zanima.
In zdaj bi jo prenehali citati? Sedaj bi naročnino opustili in bi se Vam moral list ustaviti? Ne! Storiti je yse, samo, da ostane „Slovenski Gospodar" v hiši! Teh Din 32'— bo vsa družina že spravila skupaj!
Naročite celoletno! „Slovenski Gospodar" stane celoletno Din 32*—, polletno Din 16*— in četrtletno Din 9'-—. Naroča se v Mariboru, Koroška cesta 5.
Srednjeveliko doblčkanosno posestvo v okolici ^ Maribora iščem proti plačilu v gotovini. Posestva v območju Pohorja imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod »Posestvo«. 92	Krojaški vajenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme. Hrano in stanovanje ima v hiši. Maribor, Prečna ulica 2. 97	Viničar z 4 ali 5 delovnimi močmi, pošten, iz< vežban v viničarstvu, sadjarstvu in živinoreji, se takoj sprejme pri dr. Rudolfu Sad«, nik, Celje, Krekov trg 6 II. 96
	Vzamem v najem kmečki mlin na tri kamne. V poštev pride mlin v dobrem stanju in v prometnem kraju Spodnje Štajerske. Ponudbe pod šifro »Mlin 100« na upr. lista. 95	
Sprejmem majerja s 4 delavskimi močmi, s svojo živino ima prednost. Marija Pile, Pesnica. Tam tudi eno stanovanje.		Prodam ali zamenjam 8 mesecev starega le-i pega žrebca za rezan les. Ivan Vogrin, Vu-kovje 30, p. Sv. Marjeta ob Pesnici,
D€¥€!ific$€čni vlnttarshl tam
(za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo) na banovinski trs-nici in drevesnici v Kapeli se bo letos zopet vršil od dne 1. marca do 30. novembra. V tečaj se sprejme 12 dovolj razvitih in zdravih mladeničev v starosti najmanj e 16 lett. Pouk je praktičen in teoretičen. Gojenci dobe -prosto stanovanje, brezplačno popolno oskrbo in mesečno po 50 Din £a nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisane prošnje, katerim je priložili krstai list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo in dovoljenje starišev, da puste prosilca ves čas v tečaju, je predložiti ali vposlati do najkasneje dne 15. februarja t i. upravniku banovinske trsinice in drevesnice v Kapeli, pošta in žel. postaja Slatina-Radenci. 127
Moderno, lepo in poceni
so prave švicarske ure, biseri, zlalo In srebr- ¡j no blago vsake vrste, ki jih najdete v velikem ilusjrovenem Sutfnerjevem ceniku. Dobite ga brezplačno. Tukaj mali Izvleček iz cenika:
Št 7310 Ia amerikan. Št. 7502 14 kar. zlato double zlato, lepo lz- Jako lepo izdelano delano Din 31'—	Din 160'—
Št. 5351 Ia am. double verižica z lepim obeskom, zelo fina izdelava in jako trajna, 46 cm dolga ramo Din 54'—' Iz 14 k. zlata Din 1D8 —
St. 546 J 14 kar. zlata ver,¿i n * lepim obeskom in lepimi kamn1 krasna izpeljava, 50 cm dolga> Din 295 —
St. 6315 14 karatni zlati prstan • kamnom Din 78 —
6t. 6841 14 kar. z!a{i prstan z lepimi ka ¡a. nI, i bela, 1 zeleni afi rdečivsred. Din 186''-

Razpošilja se po povzetju ali ako se pošlje <ienar naprej. Noben risiko. Zamenjava dovoljena ali dentó: nez.8{ Zahtevajte z dopisnico veliki brezplačni ceaíh ¿i Tvr¿ko
H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠT. 992
7niSa<is rnno» Žepna ura za Din 35'—. budilka za ¿niZBiie cene. DIn 45._. _ Obe so dobre 1
Nervozni
umiralo zgodaj!
Ste 11 opazili pri sebi četudi le tupatam katerega izmed naslednjih znakov bliža> joče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, nerazpoloženje drgeJsnje udov, nemirnost, utripanje srca, omotični napadi, tesnobnost, ne-spcčaosl, nemirne sanje, neobčutljivost posameznih telesnih delov, plašljlvost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha, poželenje po omamilih, tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Ako se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vaši živci resno oslabljeni fn potrebujejo okrepila. Ne pustite tega vnemar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resne motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mil Radevolje Vam
zaslong in CSOŠIninC pr©S!@ enostaven način OClhrŠ j€ni
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
Lato slafc>cxjt4 Vašib živcev odpomočl. Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodil. To dolrezujefo tudi mnenja zdravnikov. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
knšlgo popolnoma zastonj.
Ce Vau ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas! Nabiralno mesto pošto :
Ernst Pasiernaci!, Berlin, §0.,
Mictaelkirchplatz Kr. 13. ibt. 90.
E
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n, z.
Ulica tO. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
E-2F" Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
□ □
3 3
a □
a □
□ □
a a a a a a a a a a
■ ■ ■!
HALA OZNANILA
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upravništvo.
Halo posestvo s hišo, pripravno za obrtnika prodam za 10.000 Din. Marko Zinko, Prše-tinoi 53, p. vS. Tomaž pri Ormožu.	126
Proda se na Štajerskem pol ure od trga malo posestvo, zidana hiša in svinjak z nekoliko zemlje za 7000 Din. Istotam se proda drugo malo posestvo, zidana hiša, hlev, redi se lahko do dve glave živine, zraven pripada tudi mali vinograd za ceno 22.000 Din. Izve se pri Ernestu Bezenšek, trgovcu, Podsreda. 99
Strojna pletilka, izkušena za izdelavo nogavic se sprejme. Naslov v upravi lisrta.	100
Pozor, vinogradniki! Cepljene trte prvovrstne po 75 para komad prodaja: trtnica Franca Zelenko, Juršinci, Ptuj. Za odgovor priložite znamke.	123
Lepo malo opsestvo, obstoječe iz sadonosnika in njiv se proda v Bistrici št. 16, p. Selnica ob Dravi.	112
Posestvo, 2 orala njiv, 1 oral gozda, proda Jus Franc, Jablance, p. Sv. Barbara pri Mariboru.	116
Čevljarskega vajenca sprejme Franc Kokol, čevljarski mozster v Laškem.	124
Stavbišča na prodaj, 3 minute od kolodvora: Koban, Rače.	125
Kiobnki, žametni in vsakovrstni, po znižanih cenah že od 2 8Di,n naprej v trgovini Metoda Senčar, trgovec, Ljutomer.	128
Vinsko trsje pri nas je odlično in jamčimo vse stransko. Cena 1 Din. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	130
Predem rodovitno posestvo v Drsteli »t. 22, Sv. Urban. Franc Arnuš, mizar, Krčevina pri Ptuju.	129
Vrtnarskega vajenca, poštenega i.n pridnega, sprejme takoj (trgovsko vrtnarstvo Stanko Mejovšek, Maribor, Valvazorjeva 39. 131
Kovaški vajenec se sprejme z vso oskrbo pri Jožefu Trstenjak, Sv. Lenart v SI. g. 106
Denarja ni, draginja je velika, a zaslužek majhen. Ako hočete doma v svojem okraju dnevno nad 100 Din zaslužiti, pošljite za pojasnila vsaj natančni naslov in znamko za odgovor. P. Batič, Ljubljana, poštni predal 276.
87
Kupim staro zlato, srebro, srebrno blago kakor tudi zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ackermann in Kindl, Ptuj.	78
Srednje posestvo kupi v mariborskem okraju Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30. 104
Gostilne, hiše, trgovine prodaja ugodno Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 105
Zamenjam gramofon za obleko. Maribor, Spla varska ulica 3.	113
Prodam majhno dobičkanosno posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se naj pri g. županu občine Verhole, okraj Kočno pri Laporju.	1	115
Preklic. Podpisani preklicujem obdolžitev, ki sem jo izrekel o Franju Goliču, trgovc uin županu na Bučah, da vlaga zoper mene anonimne ovadbe, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne tožbe. — Podčetrtek, dne 2. januarja 1932. — Ivan Lepej, preglednik finančne kontrole.	111
Cene cepljenim trtam znižane! Po Din 1.20 za komad nudi Ia selekcijonirane cepljene trte najboljših trsnih sort, cepljenih na razne podlage: Uprava banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš.	114
Vinsko trsje, garantirano, najpriporočljivejših vrst na raznih podlagah nudi Gabrijel Koren, trsničar in drevesničar, Št. Ilj pri Velenju.	74
V Podčetrtka se prodata po najugodnejši ceni dve hiši. V eni je pošta in oddelek finančne kontrole, v drugi pa trafika z vrtom, vinogradom, sadovnjakom, travnikom in gozdom. Informaoije daje Peternel, Podčetrtek.	73
Cepljene trta eno in dveletne na različnih podlagah po zelo znižani ceni, nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, Pošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik.	1718
I iclJFiiP in druge kože od divjačina kupuje LlMf»|C> I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1701
Ženini in neveste
ne zamudite ugodne prilike, da nakupite obleke, platno, odeje, perilo in drugo v veletrgovini Ludovlk Kuharič, Ormož, kjer Vas najboljše postrežejo in najceneje zaračunajo.
Kdor v »Slov. Gospodarju« oglašuje, uspeha gotovo se radujel
I,
Zahvala .
Povodom prebridke izgube naše predobre mamice
Frančiške Fras roj. Tomažič
katera je, previdena s sv. zakramenti za umirajoče dne 11. januarja 1932, ob pol 10. uri dopoldne boguudano zaspala, zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem pokojnice, ki so jo spremili na zadnji poti, vlč. g. župniku Tkavcu za tolažilne besede na grobu, učitelj-etvu, orožnišitvu ter g. Najvirtu kot kapelniku godbe in vsem članom iste, ki so ji prostovoljno izkazali zadnjo čast. T r č o v a, dne 14. januarja 1932.
Anton Tras, soprog; Lojzika, Lojze, Sabina, Jožef, Vlado, Milan, Zdenka, otroci.
r . • -V •-.«.«• "•' y :¡1T • íSr"-f'¿S»>V -v ¿L_ » '
. J»,:	jS&iSStr«i'¡
BEBBBBBBBBEB ~ □
Naročite za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojake.
Cena c rudečo obrezo 10 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 Din več.
Tiskarna sv. Cirila Maribor.
HHBHHHHHHBBH
Poročne prstane se kupi najbolje pri izdelova-telju Karlu Kamer, zlatar, Maribor, Slovenska ulica 3.	71
Bogati postanete, če imate veliko znancev! •-«
»Perssons«, Ljubljana, poštni predal 307. —' Znamki za odgovor!	29
Cepljene trte, prvovrstne, komad 1 Din, korenjaki komad Din 0.25, izvanredna kvaliteta, pri naročilu vsestranske ugodnosti: Drevesnice J. Gradišnik, Šmarjeta, p. Celje. 49
(^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ooLija
Banovinski zdravnik in zobozdravnik Med. univ. dr. Omahen Gustav
ordinira v Planini nad Sevnico vsak dan i Pintarjevi hiši, vsak četrtek dopoldne pa i Jurkloštru.	5<
oododoc
□□□□□□□□□□□□mnDDnnnoaa
! Neveste in ženini !
kupujejo blago za obleke ter tudi gotove pri	58 ANTONU MACUNU V MARIBORU, Gosposka ulica 10
ker je tam res velika izbira po najnižjih cenah. Oglejte si izložbe v hodniku.
Kari May|eve povesti v letu 1932.
Najbolj čitana knjiga izmed vseh" povesti je do sedaj in bo gotovo tudi ostala:
Povesti Kari Maya.
V založbi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru so dosedaj izšle sledeče knjige:
Križem po Jutrovem,
Po divjem Kurdistano,
Iz Bagdada v StambnI,
Winnetou vse tri knjige.
Vsaka knjiga obsega štiri zvezke strani. Zvezek stane Din 18.—. v
. 100
---------... , . ^„Iplatno
vezana knjiga stane Din 65.—, v celo platno
vezana Din 70.—. Winnatou z večbarvno na. slovno sliko Din 75.—.
V letu 1932 bodo izšle sledeče tri knjigi katerih vsaka ima po 4 zvezke, skupno okrotf 2000 strani:
V	gorah Balkana, •
V	deželi Škipetarjev, Ž u ti.
Te tri knjige lahko nazivamo:
Karl May potuje po Jugoslaviji,
kajti vse tri knjige pripovedujejo o živahnih in za nas še posebno zanimivih doživljajih Karl Maya v južni Srbiji, ko je bila še poa turškim gospodstvom.
Vsakega prvega v mesecu izide en zvezek, tekom leta torej 12 zvezkov po 160 strani. ¡-* Vsak zvezek stane Din 13.—. Kdor se priglasi vsaj do konca januarja kot celoleten naroo-nik, ali pa pozneje, tako da doplača vse za nazaj, dobi vseh 12 zvezkov, plača pa samo 10 mesečnih obrokov po Din 13.—. Kdor hoče
dobiti v celoplatno vezane knjige vsako če letje eno, skupno tri knjige, vplačuje skozi mesecev po Din 17.—. Dosedanji naročni lahko dobijo tudi same platnice t originali mi slikami po Din 10.— » Vsak ta naročnik ima nadalje tudi pravico do 259» popusta na vse knjige, ki Jih je izdala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Za naročila se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, h* Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.