Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) H ___ a s | © I @_ ZeTnTjepisru. čLel. V župljanski občini je samo ena enorazredna Ijudska šola. Župljanska obcina šteje 2375 stanovalcev. Za šolo sposobne mladine je nad 200. V šolski občini so hribi: Vinivrh, Kogel, Veliki Vrh. Skozi šolsko občino teko potoki: Radulja, Toplica, Laknižica. Radulja izvira pri Trebelnem, teče skozi Škocijan, in se v Dobrovi v Krko izliva. Toplica izvira pri Toplicah v domači župnini, ter se pri Kronovem v Krko izliva. Laknižica izvira v Zgornjem Laknici, teče skozi Zbure in se pod Zburami v Raduljo izliva. Stoječih voda tu ni, pac paso zdravilne toplice, v katere se ljudje poleti iz daljnih krajev zdravit hodijo. Njive in travniki so v dobrem stanji, vinogradi tudi dobri, posebno v Melcah; gozdi pa so že precej izsekani; pašniki so dobri. Ljudje se pečajo r_un kmetovanja tudi z živinorejo, s trgovstvom, z vinorejo. Ljudsko materijelno stanje je dobro; tudi so nekateri vmes prav premožni. Živina je v dobrem stanji, posebno konji v ravninah. Ljudstvo, zlasti mlajše, od 35—40 let, je precej omikano, starejše ne tako, kajti ni bilo poprej še šole. Mladi znajo skoraj vsi čitati, najvee tudi pisati. Vasi je 18, in sicer: Radjula s 174 stan., cerkev na Cerovcu sv. Jakoba; Strinica s 151 stan., grajščina Klevevž (1. 1824. jo je v stavi dobil Francoz Julij Jombart); Dole s 69 stan.; Čelevec s 106 stan.; Zbure s 122 stan.; Zalog na Vinici s cerkvijo sv. Martina, s 98 stan.; Vinica s 182 stan.. Osrečje s 98 stan.; Orešje s 138 stan.; Šraarjeta s 111 stan., župljanska cerkev sv. Marjete; Gorenjavas s 223 stan.; Dolenjavas s 91 stan.; Sterlac s 71 stan.; Brezovica s 140 stan.; Obrh s 49 stan.; Toplice s 185 stan. s cerkvijo sv. Štefana; Žaloviče s 253 stan. s cerkvijo sv. Urha; Sela s 144 stan. Potem je še cerkev v Slapih. Nekdaj so bili patri frančiškani pri tej cerkvi in so imeli stanovanja v Klevevžu. Druga grajščina je v Zbureh, in tudi ta spada h Klevevžu gosp. Jombart-a. Potem je še cerkev na Vinivrhu (sv. Jožefa). Nekdaj je bila na Vinivrhu še ena cerkev, sv. Volbinga, v katero je bila strela udarila, zato so jo leta 1816. podrli. Potem je še cerkev na Koglem, sv. Lenarta. Vseh cerkva je 7. Farna cerkev in fara je od leta 1421.; prvi župnik ni znan, nima fara ni6 kronike. ZgooLavtnshi. del. Župljanska cerkev je popred kakor poddružnica spadala k Beli cerkvi. Mej župniki se odlikuje najbolj zdanji župnik g. Janez Volčič, ki ima posebno skrb za cerkve, in je že župljansko cerkev pa tudi druge zelo olepšal. Tudi je kot slovenski pisatelj na dobrem glasu. — Šolo je zidal Franc Teran pred kakimi 80 leti za svoje stanovanje; leta 1867. se je kupila ta hiša za šolo in predelala. Šola se je tukaj prieela leta 1856.; prvi ueitelj je bil Janez Zupanec do konca leta 1862. To leto 30. septembra pa je na to šolo prišel učitelj Janez Kaliger. — Odlični šolski dobrotnik je bil gosp. Julij Jombart, umrl 11. febr. 1874. 1. Velika dobrotnica šole je potem njegova sestra, Adela Jombart, katera da vsako leto veliko denarja, da se obleče kakih 12 deklic in tudi toliko dečkov, in zraven tudi dostikrat podari še šolskih knjig. Na Gomilah pod Vinivrhom so gomile Keltov in drugih nevernikov; poznajo se veliki kopiči zemlje. Izkopali so razne starine in jih za Ljubljanski muzej odnesli. Našli so železne sulice, ročke, prstaue, bronasto lepotičje, posebno lepe korale, piskre in kotličke. Taki grobi so tudi še pri Toplicah, Žalevčih, na Griču in še na drugi Gomili. V naši občini so trije kraji z imenom ,,na Gomili". ZernZjepisni čLel. Proti zahodu od Krškega mesta (45° 54' severne širjave in 32° 48' vzhodne dolžine) je na hribu 526-615 metrov nad morsko visočino vas Trebelno (naopačno pišejo nekateri Gorenji Mokronog [Obernassenfuss], ker Gorenji Mokronog je druga vas, kjer je bila poprej tudi župnina, a od leta 1803. je bila iz Gorenjega Mokronoga [Sv. Petra] prestavljena na Trebelno [Sv. Križ].) Ta župnina ima nekaj nad 3000 stanovalcev; v šolski okraj spada vsa župnina. Politična občina Trebelska pa broji le 1967 stanovalcev. Za šolo sposobne mladine je okoli 330, a hodi je sploh okoli 250 v šolo, ker so nekatere vasi po dve uri od šole oddaljene. Vasi je v šolski občini 28 z blizo 560 hišami. Naj višji hribi v tem kraji so: Sv. Rozalija (1092'), Zglavnica, Jerenga, Kremen, sv. Vrh. Poglavitni potok je Radulja, ki izvira na zahodu od Trebelnega pod Gorenjem Zabukovjem, in teče na meji Škocijanske, Šmarjetske in Trebelske župnine. V Raduljo stekajo se razvun ,,Gostince" tudi studenčine Ribjek in Cigan, ki dohajata od severa proti Radulji. Stoječih voda, ribnjekov in podzemeljskih jezer tti ni; pač pa so prišli nekateri ljudje do podzemeljskih jam, ki so neki Bstrahovito lepe". — G. Župnik-ovi na Trebelnem so kopali vodnjak. V nižini 12 metrov prišli so delavci do podzemeljskih jam (votlin), ki so neki proti jugozahodu obrnene. Ne dolgo potem kopal je blizo ondi neki posestnik v svojem vinogradu. Ko neko ploščo privzdigne, bil je prepad čez 7 sežnjev globok; šaljivo mu nekdo klobuk vrže v oni prepad, in šel ga je lastnik iskat, ter okoli 7 sežnjev globoko prišel do dna. Pravil je, da so tu čudno lepi kapniki in da se od luči vse blišči. Trebelno ima največ hoste, gozde,pa tudi lepe vinske gorice se tfi nahajajo, mej katerim je ,,Jerenga" najimenitneja; lepe gorice so pa tudi: Ostrvic, Bitovskagora, Čilpah, Boršti, Kamen, Bajhovec, Vinskivrh, Vinivršič in Padež. Travniki se ne nahajajo drugej ko v Statenberski dolini, pa sploh ti zadostujejo za domačo potrebo. Tudi njive, na katerih pridelujejo kmetovalci obilo pšenice, jecmena, ovsa in ajde, (rži ne veliko), tudi turšice, zadostujejo občini. Poglavitni pridelki so vender češplje (slive), katere se dobro prodajajo. Mnogo denarja dobijo tudi prebivalci za laneno seme in vinsko skrl (Weinstein), ker se poslednjega vsako leto do 300 centov izvozi. Hruške, češplje in brinj se tudi doma porabi, ker je izvanredno veliko žganjarjev (menda okoli 40), ki potem svojo strupeno prežigo, zmešano s špiritom, na daleč okoli prodajajo do štajarske meje, do Lašič in Ljubljane. Ljudstvo sploh nij revno ter se kot kmetovalci z oblačilom še preveč šopirijo. Živinoreja bi se lehko bolje gojila, le žal, da imajo kmetje slabo pleme. Zarad omike se more ljudstvo pohvaliti, ker je malo odstotkov onih, ki bi ne znali brati in pisati. V šolski in župljanski okraj spadajo vasi: 1. Gorenji Mokrouog z 10 hišami in s cerkvijo sv. Petra v Gorenjem Mokronogu; 2. Derečvrh s 17; 3. Trebelno s 30, farna cerkev sv. Križa na Trebelneni; 4. Maline s 7; 5. Čilpah s 13; 6. Vrh s 14; 7. Spodnji Zabukovje s 13; 8. Gorenji Zabukovje z 18; 9. Brezovica s 7; 10. Radnjavas z 12; 11. Bitnjavas z 15; 12. Ornuškavas z 14; 13. Roje z 11; 14. Statenberg z 14, (s cerkvijo sv. Martina in s pokopališčem. Grajščina Statenberg (šla je rimska cesta od Trebnjega proti Krškem ondot); 15. Podturn z 29: 16. Češnjice s 18; 17. Jelševec s 23, s cerkvijo sv. Antona na Blječemvrhu; 18. Čužnjavas s 35; 19. Strmec s 14; 20. Mirnavas z 20; 21. Cikava z 18; 22. Bognječavas s 17; 23. Gorenji Laknic z 29, s cerkvijo sv. Jošta v Zgornjera Laknicu, spada pod občino Mokronog; 24. Srednji Laknic z 19; 25. Spodnji Laknic s 24; 26. Sv. Vrh z 22, s cerkvijo sv. Marije na sv. Vrhu; 27. Brezje z 8, spada pod občino Mirnapeč (okraj Rudolfovo); 28. Cerovec s 17 hišami in s cerkvijo sv. Urha v Cerovci. Na hribcu blizo Trebelnega je kapela sv. Rozalije, od kodar je kaj lepi razgled od Triglava do Brežic itd. ZgočLovinsPci del. Valvazor ne omenja nekega gradu, ki je stal nekdaj pri sv. Petru v Gorenjem Mokronogu; imenoval se je nSolnčni grad" (Sonnenhof), in pristava je še zdaj pod imenom: BSolnčni marof" znana, pa vsled starosti je grad že razpal in tudi nmarof" bo kmalo. Razvaline gradu se še vidijo. Lastnik je bil nekdaj Sončar. Tudi je pri sv. Petru stara kapelica, o kateri se pripoveduje, da sta slovanska apostola sv. Ciril in Metod v njej maševala, in da je sploh to bila prva cerkev na Kranjskein. Da je zelo stara (vender dobro ohranjena), vidi se iz sloga zidanja; vsa je z lehkim kamenom delana. Zdanja župljanska cerkev, ki je bila poprej kot kapela sv. Mariji Magdaleni posvečena (zdaj je pa sv. Križ župljanski patron), bila je zidana leta 1780. in prvi župnik bil je č. g. Janez Rogelj, ki je za uboge župljane zapustil ustanovo 800 gld. Na hribu, kjer je zdaj cerkev, šola in nekaj hiš, bili so v davnem času vinski hrami; ko se je tukaj fara začela 1. 1803., pripravili so tudi neki hram za stanovanje cerkvenikovo in orglarjevo; rednega šolskega pouka ni bilo, le duhovščina je otroke za spoved in sv. obhajilo kacih 6 tednov poučevala, cerkvenik in orglar je prostovoljno učil otroke nekaj brati, pisati in računiti. Kolikor je znano, bil je leta 1810. kot cerkvenik in orglar France Pavlič, potem je bil 1. 1811. Janez Korban, kateremu je 2. maja 1. 1817. Anton Zernetz sledil in do leta 1850. za silo učiteljaril. 1. januvarija 1. 1850. je bil začasno kot učitelj Jože Kastelec nastavljen ter je 14. junija 1852.1. bil ,,fasijon" za učitelja sestavljen. Po tem fasijonu znašali so dohodki učitelja, cerkvenika in organista 161 gld. 56% kr. na leto, in je bilo to na višjem mestu v dan 24. avgusta 1852.1. potrjeno. Ker je bil Jože Kastelic le začasno za učitelja na Trebelnem, prišel je leta 1853.1. Jurij Uranič, ki je prej bil v Grafenbrunnu na Koroškem za pravega učitelja; tačas so farani za redno poučevanje v šoli obljubili biro dva bokala pšenice od vsake zemlje, vender nij dolgo tii ostal, ker mu je potem Jože Makovic iz Št. Jerneja nasledoval, a ta je moral službo popustiti, ker je zblaznil. 23. septembra 1862.1. nastopil je učiteljsko službo Primož Dolar, pa je leta 1866. iz službe stopil. Z dekretom s 17. oktobra 1866. 1. prišel je učitelj Kristijan Lavrič v dan 9. novembra 1866. 1. v službo za učitelja; tačas bilo je še staro šolsko poslopje z učilnico, kjer je komaj 50 učencev težko sedelo. A na prigovarjanje v. e. g. Janez Šuler-ja, župnika na Trebelnem, so že vzpomladi 1867. 1. sezidali novo šolo, ki je bila v 6. mesecih dodelana; mej tem časom se je v cerkvi poučevalo. Novo šolsko poslopje je stalo okoli 2900 gld. gotovega denarja, vrh tega je morala cela fara z vožujo in delom pomagati. Sosebno je tudi to znamenito, da je ranjki profesor France Metelko, ki je bil v Škocijanski fari rojen, tudi za zboljšanje učiteljeve plače v svoji oporoki 1100 gld. volil, obresti 42 gld. na leto se porabijo zdaj za vzdržanje šole. — Stari gradovi so: Čretež, ki je bil lastnina grofa Lamberg-a; leta 1770. je strela razdjala ta grad, vender so razvaline še trdne in posebno znamenite ječe. Tudi v Statenbergu je bila grajšeina, ki je zdaj lastnina gosp. bar. Berg-ova iz Mokronoga. Več grajščakov dalo je tudi ,,farovžu" na Trebelnem 27 podložnikov, ki so mogli desetino odrajtovati in tlako delati. Nekdaj je bila pod Mimovasjo cerkev sv. Jurija, a zdaj je ondi razvalina. Od Trebnjega po Štatenberski dolini je šla nekdaj Rimska cesta do Statenberga cez Češnjice, Trebelno, proti Mokronogu in dalje proti Krškem. (?) Pred nekoliko leti je profesor Alfons Miiller tej poti sledil ter opisal v svojej knjigi ,,Emona". Našel je znamenite starine, tako neko ploščo, ki je pri posestniku Matiju Nahtigalu v Cešnjicah nad peejo vzidana; neko ploščo z relifno podobo, ki je v cerkev sv. Martina v Statenbergu vzidana itd. Blizo BSolnčnega marofa" je hribček, na katerem se dobivajo človeški kostenjaki; pred 3—4 leti je ondi neki posestnik podaljšal njivo in mej skrli našel človeški kostenjak; menda je ranogo gomil še, a dalje ni nihee več kopal. (Dalje prih.)