Leto XXV.
Številka 3.
SLOVENSKI PRAVNIK.
Izdaja društvo „Pravnik" v Ljubljani.
Odgovorni urednik:
Dl- DANILO MAJA R O X.
V LJUBLJANI.
Natisnila »Narodna Tiskarna" 1909.
VSEBINA.
1. Dr. l-i. Mohorič: O dopustnosti in pravočasnosti razo-
detne prisege (§ 47 izvrš. r.). (Dalje prihodnjič.)    .   .     65
2. Štefan Lapajne:  Važne odločbe  upravnega sodišča od
I. 1876. do I. 1906. X. Občinski red..............    72
3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
a) Ako je sklenil dolžnik s svojimi upniki izvensodno splošno poravnavo, je veljaven posebni dogovor med njim in posameznim upnikom, s katerim mu dovoljuje ugodnejše pogoje, zlasti polno plačilo. — Določba §*a 226 konk. r. velja le v slučaju sodno sklenjene prisilne poravnave........     75
b) Afirmativna ali negativna služnostna pravica     .   .     83
Kazensko pravo. Odločba c. kr. najvišjega kasacijskega sodišča, ki izreče, da se je zakon kršil z oprostilnima sodbama nižjih dveh stopinj, je le akademičnega pomena in nima nikake pravne moči napram omenjenima sodbama; oproščeni obtoženec sme zahtevati od zasebnega obtožitelja povračilo stroškov kazenskega postopanja v zmislu §-a 390 k. pr. r. vzlic ugotovljenemu kršenju zakona. — Opozicijsko tožbo proti izvršbi v izterjanje teh  stroškov je smatrati za
formalno dopustno............ 84
4. XXII. redna glavna skupščina društva »Pravnika«. (Konec.) 89
5. Književna poročila.............. 94
6. Razne vesti................. 95
Slovenski Pravnik.
Leto XXV. V Ljubljani, 15. marca 1909. Štev. 3.
O dopustnosti in pravočasnosti razo-detne prisege (§ 47 izvrš. r.).
Piše dr. Fr. Mohorič. I.
Izvršilni red pač določa, v katerih slučajih in ob kakih pogojih se sme siliti izvršenca (zavezanca) k razodetni prisegi. Iz teh zakonovih določeb se da posredno izvajati in rešiti vprašanje, od kdaj je po zakonu dopustna razodetna prisega.
Zakon pa nima nobene določbe o tem, do kdaj je mogoče v izvršilnem postopanju predlagati razodetno prisego po zmislu §-a 47 izvrš. r. Enaka odprta vprašanja najdemo v izvršilnem zakonu tudi drugod, na pr. kdaj je smatrati izvršbo za dognano. Mnogokrat je izvršba z razodetno prisego po §-u 47 ib. zadnji čin izvršbe, ki je merodajen za dognanje izvršbe.
Naše vprašanje je torej važno v dveh ozirih, prvič glede stvarne in časovne dopustnosti izvršilne razodetne prisege in drugič glede vprašanja, kdaj je smatrati izvršbo za končano.
Vsaki racijonalni in osobito izvršbi po našem izvršilnem zakonu je glavna zahteva, izvršbo dognati na najkrajši, najpro-stejši in najcenejši način, — in predvsem v gotovem, prilično naprej določljivem času. Da taka zakonova smer »a priori« daje pomisleka proti časovno neomejeni dopustnosti razodetne prisege v izvršilnem postopanju, je pač jasno.
Pokazalo se bode, da takšna časovno neomejena dopustnost nasprotuje tudi načelu uradne izvršilne oprave (§ 16 ib.).
II.
Vsebina izvršilne razodetne prisege po §-u 47 izvrš. r. je skoraj povsem ista, kakor v starem zakonu od 16. marca 1884, št. 35 drž. zak., kolikor namreč novi zakon ne razširja njenega obsega:
5
66    O dopustnosti in pravočasnosti razodetne prisege (§ 47 izvrš. r.)
1. pripuščajoč razodetno prisego: a) v §-u 47 odst. 1 tudi glede prisilne izročbe ali dajatve stvari, ki so v izvršenčevi posesti, a pristojajo izvršitelju; b) tudi že tedaj, kadar se pri izvr-šencu nahajajo samo take stvari, ki jih zasegajo drugi (§ 47 odst. 2); c) vnovič po §-u 49 ib., če so dani posebni predpogoji; —
2. popolnjujoč besedilo prisege z dodatkom, da so zaprisežne navedbe ne samo resnične, ampak tudi popolne, ker bi sicer izvršenec, zamolčavši nekatere predmete, podal sicer resnične navedbe, toda s tihim pridržkom nepopolnosti.
1. § 47 odst. 1: Kadar se stvari, zastran katerih izročbe ali a) dajatve se sega z izvršbo, ne najdejo pri zavezancu, tedaj mora on povedati po predlogu pod prisego, kje so te stvari, ali da jih on nima in da tudi ne ve, kje so.
§ 47 odst. 2: Kadar ostane oprava izvršbe zastran denarnih terjatev brez uspeha, ker se ni našlo pri zavezancu nič stvari, na katere bi se moglo seči z izvršbo:
ali pa, ker so se našle samo take stvari, katerih nezadostnost je očitna z ozirom na njih majhno vrednost ali z ozirom na zastavne pravice, že osnovane na korist drugim upnikom,
b) ali katere zahtevajo druge osebe: tedaj mora zavezanec predložiti po predlogu spisek svoje imovine, povedati kraj, kje so posamezni kosite imovine; oznameniti glede svojih terjatevnjih podstavo in dokazila, in
Zakon od 16. marca 1884, št. 35 drž. zak.: Kadar izvedba izvršbe na plačilo denarne terjatve zoper dolžnika ostane zaradi tega brezuspešna, ker ni bilo nobenih izvršbenih predmetov ali (so bili) samo taki predmeti, katerih nezadostnost je bila z ozirom na njih majhno vrednost ali z ozirom na zastavne pravice, pristoječe na teh predmetih drugim — očitna, tedaj ima sodišče, ki je pristojno za dovolitev izvršbe I. stopnje, na prošnjo upnika po prejšnjem zaslišanju dolžnika le-temu z odlokom zaukazati, da pri naroku, odrejenem v to svrho, navede svoje premoženje, kraj, kjer se nahajajo posamezni premoženjski   predmeti;   in  s
O dopustnosti in pravočasnosti razodetne prisege (§ 47'izvrš. r.).    67
pa priseči, da so njegove po- prisego potrdi, da so njegove vedbe 2. resnične in po- navedbe resnične ter da ni polne ter da ni zamolčal ve- zamolčal nič svojega premo-doma nič svoje imovine. ženja . . . (§ 3).
V novem izvršilnem redu je besedilo samo bolj ponemčeno, kakor so sploh v novih zakonih mnogokrat in brez potrebe stari vkoreninjeni izrazi nadomeščeni z novimi, dokaj nesrečnimi purizmi.1)
Razlika je predvsem v izrazih, ko piše stari zakon: ni bilo izvršbenih predmetov (»keine Exekutionsobjekte vor-handen waren«); a novi zakon: se ni našlo stvari, na katere bi se moglo seči z izvršbo (»keine Sachen, die in Exekution gezogen werden konnten, vorgefunden wurden«) — torej samo opis z odvisnim stavkom.
Te spremembe so torej na prvi pogled zgol stilistične, in ne predrugačijo vsebine.
Nekateri, osobito Neumann (Systenr stran 392), sicer trdijo, da je z novim besedilom tudi spremenjena vsebina, vsled katere je dopustna razodetna prisega že, če se pri izvršencu n i našlo premičnin, najsi bi imel izvršenec še toliko in neobremenjenih nepremičnin.
Neumann izvaja svojo razlago iz besedila: »ker se ni našlo stvari«, kajti najti se more le premičnine, katerih se išče.
Ta dobesedna razlaga se sicer ujema »ex re« z določbo v slučaju §-a 47 odst. 1, kjer gre za izročitev ali dajatev izvršitelju pristoječih stvari. Taka izvršba se opravi z odvzetjem dotičnih stvari; to se more res vršiti samo pri premičninah. Nepremičnine se ne dajo prikrivati (§§ 346—348 ib.). Nepremičnina se ne da odvzeti »per locomotionem rei«, marveč samo »per locomotionem personarum« (§§ 350—352 ib.).
Tudi pri izvršbi po starem sodnem redu se je ob opravi rubeža iskalo premičnine in tudi drugo premoženje izvršenca brez  uspeha, a  premičnin  in  premoženja  ni  bilo;  sedaj  se
') N. pr. »Exekution (zakaj ne tudi Zvvangsvollstreckung?) mittels z\vangs\veiser Pfandrechtsbegriindung durch biicherliche Einverleibung des Pfandrechtes!«
5*
68    O dopustnosti in pravočasnosti razodetne prisege (§ 47 izvrš. r.).
izvršba opravlja brez uspeha, ker se nič premoženja ne najde; ne najde se ga pa, če ga ni, bodisi, da ga sploh ni bilo1) bodisi, da ga sedaj več ni, ker so ga prevzeli ali zasegli drugi, ali se je pa nalašč odpravilo ali celo skrilo (skriti se da samo premičnina). Beseda najti je torej v §-u 47 odst. 1 in §-u 47 odst. 2 samo slučajna, umestna v obeh primerih zaradi plastičnosti izraza, druzega pomena pa ji ni vsiljevati. Kaj drugega iskati v njej, je nepotrebno umetničenje.2)
Res ima izvršilni zakon namen, da izvršitelju po najkrajši in najcenejši poti pomore do plačila. Toda če ima izvršenec očitno in zadostno nepremično premoženje, pride izvršitelj lahko na preprosti in najkrajši način do plačila, če na to premoženje seže naravnost. Da bi se izvršenca gnalo šele na razo-detno prisego, pri kateri ni moči pozvedeti nič druzega, kakor kar se je vedelo že dosedaj, namreč da izvršenec nima premičnega premoženja, pač pa nepremično in sicer v zadostni ali celo v obilni meri, to bi bilo očitno nepotrebno in protivno zakonovi smernosti. Izvršenec ima lahko pritiklinsko premičnino (živino), ki se brez zemljišča ne da zaseči.
Oprava izvršbe, osobito rubeža naj pokaže, če ima izvršenec sploh kaj premoženja in v kakih gmotnih razmerah živi. To je zahteva in posledica uradne oprave izvršbe. Kakor se namreč izvršbe ne sme opraviti čez mero potrebe, tako tudi ne pod mero potrebe. Zato naj izvršilni organ premoženjske razmere izvršenca preišče in v svojem poročilu popiše. Ta popis daje izvršitelju zadostno informacijo o premoženju izvršenčevem in tako tudi informacijo, je li potrebna razodetna prisega ali ne.
Izvršilni obrazec št. 157 nalaga v odstavku 5 in 7 izvršilnemu organu splošni popis premoženjskih razmer izvršenca.')
') premičnega ali nepremičnega.
J) Neumann vzdržuje svojo razlago tudi v komentarju iz l. 1907, opirajoč se a) na besedilo »najti« v navedenem zmislu, i) na smoter razodetne prisege, da izvršitelj hitro in brez ovire pride do svojega plačila. Ta smotrenost pa je tukaj razlagana samo z enostranskega, ne pa z vsestranskega stvarnega stališča.
•) Obrazec 157 odst. 5: Zavezanec je kmet, stanuje s svojo družino .....in posli.....Obrazec 157 odst. 7: Izločilo se je ... .
(40 stotov sena) kot priti ki i na zemljišča, ki obsega 20 ha . . .
O dopustnosti in pravočasnosti razodetne prisege (§ 47 izvrš. r.).   69
Dovoljevanje razodetne prisege samo zaradi nedostale premičnine in brez ozira na drugo izvršenčevo premoženje, bilo bi pravcato slepomišenje, ki ga zakon gotovo ne pozna.
Na nekaj pa je vendar opozoriti.
Če naj izvršitelj kratkim potom brez posebnih zadržkov pride do svojega plačila, se ne sme od njega zahtevati, da preišče, predno uveljavi pravico do razodetne prisege, vsaki imovinski stvari obisti, nego zadostovati mora izkaz na prvi pogled, da izvršenec nima vidnega in zadostnega premoženja, ki bi se nanj seglo. Če je zemljišče močno obremenjeno, ima izvršbeni predmet najmanj dvomljivo vrednost. Istotako je z izvršenčevimi terjatvami, katerih obstoj, dokaznost in izterljivost je lahko dvomljiva, če ni terjatev dognana z veljavnimi listinami in na prvi pogled dobro ali vsaj zadostno zavarovana.
Če torej ni premičnin, ki jih je najlažje in najkrajše zaseči, in je nepremičninsko premoženje »prima facie« dvomljivo, tedaj bo izvršitelju dovoliti razodetno prisego.
V dvomljivem slučaju torej izvršitelju ni treba začeti izvršbe na nepremičnino.1)
Po §-u 14 izvrš. r. sme sodnik uradoma dovoliti izvršbo z gol na posamezne izvršilne pripomočke, ako se jasno razvidi iz izvršilnega predloga, da zadostuje v poplačilo zahte-vajočega upnika že eden ali nekoliko predlaganih izvršilnih pripomočkov. Enako §§ 27, 41, 279, 129 ib.
Dovoliti razodetno prisego, samo če nedostaje premičnin, a je očitno drugo zadostno ali celo obilno premoženje, — to bi šlo čez jasno razvidno potrebo in mero, in bi že iz tega razloga takšna dovolitev izvršbe bila proti zakonu.
Za uradno utesnitev pa je potreba »prima facie« jasno razvidnih (§14 ib.) premoženjskih razmer. Če te razmere niso zadosti jasne, ne sme biti sodne utesnitve in v našem slučaju ne gre odkloniti izvršilne razodetne prisege.
Kakor pa je izvršencu prosto, sodnika opozoriti na tako jasnost dejanskih premoženjskih razmer ali  predložiti dokaze,
') Tem manj spraviti jo do cenitve ali dražbe (odi. št. 12056) Furstl str. 134.
70    O dopustnosti in pravočasnosti razodetne prisege (§ 47 izvrš. r.).
listine, s katerimi se taka jasnost njegovih premoženjskih razmer izkaže, in predlagati in povzročiti na tej podlagi utesnitev izvršbe, tako se tudi izvršenec sme braniti zoper dovoljeno izvršilno razodetno prisego s tem, da opozori in izkaže svojo drugo zadostno premoženje in povzroči utesnitev izvršbe glede na nedopustnost razodetne prisege.1)
Če bi zakon v §-u 47 odst. 1. z besedo »stvari« res mislil samo na premičnine, bi bil to lahko izrazil z besedico »premične« stvari ali »telesne« stvari. Povoda k temu je zakonodavec imel dovolj, predvsem zaradi starega širšega besedila »izvršilni predmet« (objekt) in dalje zaradi določila §-a 298 o. d. z., ki razlikuje telesne in netelesne stvari. Ker pa zakon vzlic temu ni določil besedila na premične ali telesne stvari, ni dvoma, da »stvari«, na katere bi se moglo seči z izvršbo, ne značijo druzega nego stara »objecta executionis«, kar se je sedaj namestu objektivnega genetiva: »Exekutions-Objekte« izrazilo s celim stavkom, ker se za udomačeno latinsko besedo ni našlo nemškega izraza.
Praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Odločbi od 15. junija 1900 št. 8616 in od 25. junija 1901 št. 9225, G. H. 31 ex 1902 razlagata besedo »stvar« za premičnino; odločbe od 21. marca 1901 št. 3765, C. BI. 6, od 2. aprila 1901 uk. št. 3992, od 9. januarja 1902 št. 18046, J. BI. 11 ex 1902 (glej Pravnikovo, potem Manzovo izdajo izvrš. reda pri §-u 47) izrekajo nedopustnost razodetne prisege, ako je le izvršba na premičnine brezuspešna, ako pa ima izvršenec nepremičnine (pravilno).-')
Izvršba z razodetno prisego je le nadomestek izvršbe, kadar druge primerno poskušane izvršbe nimajo nobenega ali vsaj ne zadostnega uspeha.
Odločbo od 26. septembra 1900 št. 11363, G. Z. št 10 str. 80 iz 1. 1901, da izvršitelju ni treba v svrho razodetne prisege seči poprej z izvršbo na izvršenčeve terjatve, je pač tako umevati, da so terjatve najmanj zanesljivi izvrš-beni predmeti, in da je potreba čisto posebnega slučaja, v katerem  bi  bila izterljivost in zadostnost
') Odi. 22. maja 1906, št. 8445, »Zpravy« št. 6 iz 1906. Jud. Supl. IV pri §-u 47 izvrš. r.
2) Enako Fellner-Obmeyer št. 135, 136, 139.
O dopustnosti in pravočasnosti razodetne prisege (§ 47 izvrš. r.).   71
terjatve »prima facie« jasna, ko bi torej razodetna prisega ne bila potrebna, pa tudi ne dopustna.
Pred prisego je izvršenca zaslišati. Tukaj je izvršencu prilika ugovarjati zoper predlog razodetne prisege, dokazati formalno nedopustnost, ker ni zakonitih ali stvarnih predpogojev, ker je izvršitelju vse izvršenčevo premoženje popolnoma znano radi osebnih ali stvarnih medsebojnih odnošajev, osobito da so mu poznane zadostne premičnine ali drugo likvidno premoženje. Ullmann trdi, da je dovolitev izvršbe odvisna samo od proste odločbe sodnikove in da odpade, ako je nedvomno ali celo uradno ugotovljeno, da izvršenec ničesar nima. Za ta nazor je podpora ravno v dejstvu, da zakon izključuje novo prisego, če ni vero-jetno izkazano, da je izvršenec pozneje pridobil novo premoženje; njegovo brezimetje je dotlej, s prvo razodetno prisego sodno dognano. Dalje izključuje zakon, da bi se z razodetno prisego delale zgol neprilike izvršencu.
Steinbach izvaja, da je ukaz razodetne prisege obligatoren, če so dani zakoniti predpogoji.1) Toda kdaj so dani predpogoji §-a 47, to je »quaestio facti«, katero je rešiti sodniku.
Če ima izvršenec na prvi pogled zadostno premoženje, je prisega nedopustna. Za izkaz pred razodetno prisego, da izvršenec nima nobenega premoženja, je treba likvidnega dokaza. Tak dokaz pa je možen samo tedaj, če izvršitelj (morda o priliki prvega zaslišanja) sam soglasno z izvršencem pripoznava, da izvršenec v resnici nima in ne more imeti nobenega premoženja. Kajti namen prisege po §-u 47 je ravno, da se najde do sedaj neznano izvršenčevo premoženje. Izvršitelj mora imeti vsaj upanje, da s pomočjo razodetne prisege pride na dan izvršiteljevo premoženje.. Če bi pa izvršitelj trdil že v svojem predlogu, da izvršenec, kakor je izvršitelju apodiktično znano, nima ni trohice premoženja, in bi vendar zahteval od izvršenca prisego, bi bilo smatrati tak predlog neresnim ali za golo nagajivost proti izvršencu in ga zato zavrniti.
Likvidno pa je lahko dokazano brezimetje izvršitelja tudi, če je sodno dognano; to pa more zopet biti predvsem, če je
') Glej Fiirstl pri §-u 47. Enako komentar v G. H. pri §-u 47.
72
Važne odločbe upravnega sodišča od 1. 1876. do 1. 1906.
izvršenec razodetno prisego že bil prisegel, in tako pridemo na zakoniti razlog §-a 49 izvrš. reda.
Zakon ščiti zavezanca zoper neumestno nastopanje izvršitelja s tem, da je dal izvršenčevemu rekurzu odložilni uspeh (§ 47 odst. 4: priseganje se sme vršiti samo po pravomočnosti sklepa).
Važne odločbe upravnega sodišča od 1. 1876. do 1. 1906.
55. Občina ni obvezana v drugem, kakor v pravilno objavljenem roku dovoliti vpogled in prepis občinskih računov. (O. 16. novembra 1889, št. 3390. Z. XIII. št. 4958.)
F. V., bivši računovodja občine I., je zahteval vpogled in prepis že davno odobrenih občinskih računov, ker namerava naperiti pravdo proti občini. Občina je to zahtevo odklonila, a deželni odbor v P. je ugodil zahtevi.
Na pritožbo občine I. pa je upravno sodišče razveljavilo odlok deželnega odbora iz nastopnih razlogov:
Po §-u 72 obč. reda (za Češko) imajo občani pravico, proračune in račune v teku pravilno objavljenega roku 14 dni vpo-gledati. Ta slučaj se pa tiče računov iz leta 1875 do 1880, kateri so bili, kar ni oporekano, že pred več leti na javni vpogled razgrnjeni in pravomočno odobreni. Torej je občina z vso pravico odklonila zahtevo F. V., naj po tolikih letih dovoli vpogled v občinske račune. V svoji pritožbi sicer trdi F. V., da on ne utemeljuje svoje zahteve na javno pravo, ampak na pogodbo, ki jo je bil svoječasno z občino K. kakor računovodja sklenil. A temu je pripomniti, da je to zasebnopravno razmerje, o katerem ni avtonomnim oblastvom odločevati, pač pa mu pristoja, iskati civilnim pravdnim potom svoje pravice.
(Dalje prih.)
Izbral in priredil Štefan Lapajne, c. kr. okrajni glavar v p. X. Občinski red.
Važne odločbe upravnega sodišča od 1. 1876. do I. 1906. 73
56. Stroške preiskav v zdravstveno-policijskih zadevah mora občina tudi takrat trpeti, ako se je vršila preiskava na podlagi privatne ovadbe in če tudi se ni dognala kaka zdravstvena nevarnost. (O. 24. aprila 1891. Z. XV. št. 5911.)
F. L. se je proti občini R., oziroma proti odloku deželnega odbora v I. pritožil, ker so se mu naložili stroški preiskave, ki so nastali vsled njegove ovadbe zaradi zdravstveno nedopustnega pobiranja ledu iz ribnjaka v M.
Upravno sodišče je razveljavilo odlok deželnega odbora uvaževaje, da tu gre za preiskavo iz zdravstveno-policijskih ozirov in da je bila občina na podstavi zdravstvenega zakona in občinskega reda obvezana izvršiti potrebne poizvedbe, pri-tegnivši zdravstvene organe, da pa ni določbe, iz katere bi izhajalo, da mora te stroške plačati stranka, ki je ovadbo napravila, četudi se ni dognala nikaka nevarnost za javno zdravstveno stanje.
57. Župan ni obvezan povrniti stroškov pravde, katero je naperil na podlagi občinskega sklepa in kakor zastopnik občine. (O. 18. junija 1891, št. 2174. Z. XV. št. 6042.)
Deželni odbor v 1. je odredil, da je župan v V. osebno odgovoren za vse stroške, ki bodo nastali iz pravde proti dedičem F.
Upravno sodišče pa je ha pritožbo župana v V. ta odlok razveljavilo iz nastopnih razlogov:
Iz spisov je razvideti, da so naperili dediči po F. tožbo proti občini V., da je torej občina tožena stranka in da se je pravda šele pričela, a še ni dognana. Gre torej za zastopstvo občine, in po §-ih 48 in 52 obč. reda za Tirolsko je brez dvombe dolžnost župana, zastopati občino. Iz izpolnjevanja te dolžnosti pa ni moči nikake odgovornosti županove izvajati in to tem manj, ker še ni razsojeno, katera stranka ima svoje pravo in ker se je županu z občinskim sklepom z dne 28. aprila 1889 naložilo dolžnost, spustiti se v pravdo v imenu občine.
58. Pravice občinskih uradnikov nasproti občini je razsojati po službeni pogodbi in ta je zasebno-pravnega značaja. (O. 18. junija 1891, št. 2175. Z. XV. št. 6043.)
74 Važne odločbe upravnega sodišča od 1. 1876. do I. 1906.
Občinski blagajnik ne spada k onim upravnikom občine, katere volijo volilci in katerih pravice in dolžnosti slone na občinskem redu. Te pravice in dolžnosti niso utemeljene na javnopravnem naslovu, o katerem bi odločevala avtonomna oblastva, marveč občinskega blagajnika namešča na podlagi zakona z dne 18. januarja 1882, št. 2 d. z. občinski odbor; njegovo razmerje je označeno v pogodbi, po kateri so njegove pravice in dolžnosti glede pravočasnega izterjavanja dohodkov, glede naznanila za-stankov, glede njegovega nadzorstva v poslovanju na drobno urejene. V le-tem sporu med občino in občinskim blagajnikom zaradi povrnitve nepokritih stroškov je torej merodajna edinole sklenjena pogodba ter odločujejo v tem sporu le sodišča, ne pa deželni odbor.
Iz teh razlogov je upravno sodišče razveljavilo dotični odlok deželnega odbora zaradi nepristojnosti.
59. Proti odloku višjega političnega oblastva radi ukrepov mestnega magistrata, kakor politične g a o b 1 a s t v a 1. s t o p n j e, nima o b č i n a n i ka k e p ra v i c e do pritožbe. (O. 4. julija 1891, št. 2358. Z. XV. št. 6076.)
Deželna vlada v C. je odredila, da mora magistrat v C. kakor politično oblastvo I. stopinje sprejemati slovenske vloge katoliško-političnega in gospodarskega društva v C. in da društvo ni obvezano svojim slovenskim vlogam priložiti nemški prevod.
Pritožbo mestne občine v C. proti tej odredbi je upravno sodišče kakor nedopustno zavrnilo iz nastopnih razlogov:
Izpodbijani odlok deželne vlade je smatrati za odredbo o poslovanju podrejenega političnega oblastva I. stopnje. Pravica pritožbe podrejenega oblastva proti ukrepu višjega političnega oblastva bi bila v protislovju z nadzorstveno pravico višjih oblastev in se ne da strinjati z načeli in nameni urejene uprave. V le-tem slučaju se torej mestni občini v C, v katere imenu je župan vložil pritožbo, ne more pripoznati prizivne pravice.
(Dalje prih.)
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
75
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) Ako je sklenil dolžnik s svojimi upniki izvensodno splošno poravnavo, je veljaven posebni dogovor med njim in posameznim upnikom, s katerim mu dovoljuje ugodnejše pog-oje, zlasti polno plačilo. — Določba §-a 226 konk. r. velja le v slučaju sodno sklenjene prisilne poravnave.
Tožnik A., trgovec v Lj., je naznanil s pismom od 28. marca 1907 vsem svojim upnikom, da je postal insolventen. Nato so se pričela poravnavna pogajanja in dne 10 aprila 1907 se je posrečilo tožniku, doseči s poroštvom Antona H. in Ivana R. izvensodno splošno poravnavo, vsled katere so vsi njegovi upniki sprejeli 46"/0no poravnavno kvoto in se odpovedali ostanku svojih terjatev. Vsled te izvensodne poravnave ni bil otvorjen konkurz o tožnikovem premoženju.
Toženka, trgovska firma B, je bila tudi tožnikova upnica. Imetnika firme pa sta zahtevala od tožnika brezpogojno polno plačilo svoje terjatve v znesku 3825 K in sta izjavila, da se v kaka pogajanja sploh ne spuščata, ako jima tožnik ne zajamči polnega pokritja. Pač pa sta obljubila, da se bodeta pri drugih upnikih za dosego splošne poravnave zavzemala, ako jima obljubi tožnik v posebnem dogovoru polno plačilo. Nekaj dni pred sklepom splošne poravnave se je tožnik tej zahtevi tožene firme vdal in jej  izdal  v obliki pisma izjavo, ki se dobesedno glasi :
»Herrn N. N. in L. — lch verpflichte mich hiemit, Ihnen jenen Betrag, \velcher nach Abzug der offiziell bevvilligten, resp. vereinbarten und bezahlten Ausgleichsquote lhrer Forderung in der Hohe von 3825 K verbleibt, in 4 gleichen, 6 monatlichen Raten, u. zvv. die erste Rate am 1. Janner 1908 zahlbar, riickzu-vergiiten. Diese Abmachung hat unbeschadet aller anderen V e r e i n b a r u n ge n u n w i d e r r u f I i c h e Geltungi so dass a 11 e ubrigen Abmachungen, die eventuell bei e i n e m R e c h t s a n w a 11 e v e r e i n b a r t und u n t e r f e rt i g t werden, nur formellen Charakter haben. Zur beilau-figen Deckung dieser lhrer entstehenden Forderungen gebe ich
76
lz pravosodne prakse. Civilno pravo.
Ihnen ein Bianko-Akzept in der Hohe von 2000 K, vvelches Sie aber nur in dem Falle zahlbar machen diirfen, vvenn ich meiner oben eingegangenen Verpflichtung nicht nachkommen solite. Hochachtungsvoll N. N.«
V zmislu te izjave je izvročil tožnik toženki menico za 2000 K, ki naj bi zapadla v plačilo, ako bi tožnik prvega obroka po 500 K dne 1. januarja 1908 ne plačal.
Ko se je ta posebni dogovor izvršil, je bilo že znano, da bo znašala splošna poravnavna kvota okoli 45%. Po tej splošni poravnavi bi odpadlo na toženkino terjatev v znesku 3825 K okroglo 1825 K, dočim bi ostalo 2000 K nepokritih; radi tega je tožnik izdal menico ravno za ta ostanek 2000 K. Ko se je nato dne 10. aprila 1907 vršilo v pisarni tožnikovega zastopnika pogajanje z upniki, sta se tudi imetnika tožene firme vedla tako, kakor bi se zadovoljevala le s končno dogovorjeno kvoto 46%,. Zavzemala sta se tudi pri drugih tožnikovih upnikih za dosego splošne poravnave, a zgoraj navedeni posebni dogovor s tožnikom sta seveda zamolčala. Vse to je nesporno.
Tožnik je dalje še navajal :
a) Pri sklepanju splošne poravnave dne 10. aprila 1907 je njegov zastopnik pred podpisom stenograma, o poravnavi sestavljenega vsled naročila obeh porokov Ivana R. in Antona H. izrecno opozoril vse upnike, med katerimi sta bila tudi oba imetnika tožene firme, da eventualni posebni dogovori med tožnikom in posameznimi upniki nimajo veljave. Tožnik sam svojega zastopnika v to izjavo ni pooblastil, vendar je imel njegov zastopnik že odprej njegovo generalno pooblastilo. Posebnega dogovora s toženo firmo tožnik svojemu zastopniku ni naznanil, bil pa je navzoč, ko je njegov zastopnik podal izjavo glede neveljavnosti posebnih dogovorov, in proti tej izjavi ni ugovarjal.
b) Ker je po tožnikovi trditvi posebni dogovor neveljaven, bi bila morala tožena firma poprej navedeno menico tožniku vrniti. Toženka je pa dne 30. decembra 1907 zahtevala plačilo prvega obroka 500 K, ki naj bi po posebnem dogovoru zapadel v plačilo 1. januarja 1908. Na ta opomin odgovoril je tožnik dne 3. januarja 1908, da ni toženki ničesar več dolžan, češ da je imela pravico terjati le 46% svoje terjatve v zmislu splošne poravnave. Tudi je zahteval, naj mu vrne menico. Toženka je nato
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
77
naznanila tožniku, da je dotično menico že eskomptirala pri posojilnici G. v Ljubljani dne 3. januarja 1908.
č) Posojilnica je to menico iztožila in izposlovala proti tožniku menični plačilni nalog z dne 10. januarja 1908 Cw 5/8. Proti plačilnemu nalogu je tožnik sicer ugovarjal, na razpravi pa se je dognalo, da je posojilnica pridobila menico v dobri veri, nakar je tožnik vsled poravnave od 10. januarja 1908 obljubil plačati menično vsoto 2000 K s pripadki.
d) Tožena firma je bila menico eskomptirala radi tega, da bi tožnik ne mogel ugovarjati neveljavnosti, ako bi jo bila to-ženka sama iztoževala. Ker je toženka na to menico sprejela 2000 K, se je za ta znesek obogatila, tožnika pa sta za isti znesek in za narasle stroške oškodovana. Škoda, povzročena tožniku, se sestavlja takole :
Posojilnica je dosegla za menično vsoto K 2000, obresti in stroške v znesku K 18422, skupaj za K 2184 22. prisilno osnovo zastavne pravice pri tožnikovem zemljišču vi. št. 314 d. o. Kar-lovsko predmestje in 216 d. o. Štepanja vas. Svojemu zastopniku je pa plačala na stroških menične pravde K 174 66, tako da znaša skupna škoda K 2358'88.
Od te svote je tožnik že plačal v gotovini znesek K 29232, vsa ostala terjatev posojilnice je pa še zastavnopravno zavarovana na njegovih zemljiščih.
Na podlagi teh navedeb stavi tožnik zahtevo:
1. Tožena firma je dolžna plačati tožniku znesek K 2358 88 s 6% obrestmi od 9. januarja 1908 naprej ;
2 eventualno, če bi se temu zahtevku ne ugodilo, predlaga razsodbo:
a) da je toženka dolžna plačati pri posojilnici G. terjatev iz meničnega plačilnega naloga z dne 10. januarja 1908 Cw 5/8 v znesku K 2000'— z vsemi pripadki ; b) je dolžna izposlovati izbris zastavne pravice, vknjižene na tožnikovih zemljiščih vi. št. 314 d. o. Karlovsko predmestje in 216 d. o. Štepanja vas; c) je dalje dolžna tožniku izročiti plačilni nalog z dne 10. januarja 1908 Cw 5/8, in od tožnika sprejeti menico, glasečo se na 2000 K ; d) plačati tožniku znesek K 29473 z obresti od dneva tožbe, kakor tudi povzročene pravdne stroške.
78
lz pravosodne prakse. Civilno pravo.
Toženka, ki je predlagala, da se tožbeni zahtevek zavrne, je ugovarjala:
a) da velja med njo in tožnikom le posebni dogovor, ker se je izrecno dogovorilo, da imajo vse izjave, katere bi toženka pri tožnikovem zastopniku ob priliki sklepanja splošne poravnave oddala, za njo le formalen značaj ;
b) da je tožnik tudi z drugimi upniki sklenil posebne dogovore in jim zajamčil plačilo čez oficijalno določeno 46% kvoto;
č) da ima splošna poravnava veljavo le med tožnikom in obema porokoma, oziroma med upniki in porokoma; kakor hitro sta pa poroka popolnoma plačana, sme vsak posamezni upnik terjati od tožnika plačilo v zmislu posebnega dogovora. Poroka sta pa že popolnoma plačana ali vsaj zadostno zavarovana;
d) da tožnik ni upravičen, zahtevati povračila stroškov menične pravde, ker je bilo popolnoma nepotrebno, spuščati se v pravdo z denarnim zavodom, o katerem je moral vedeti, da je pridobil menico v dobri veri;
e) tožba je tudi prezgodnja, ker tožnik terjatve posojilnice G. še ni plačal.
Dokazovanje je podalo, da je tožnikov zastopnik v resnici vsled naročila obeh porokov opozoril upnike, da eventualni posebni dogovori s tožnikom nimajo veljave, in da sta oba poroka še vzlasti poudarjala, da bi lahko prišla v škodo, ako bi tožnik obljubil posameznim upnikom še posebno plačilo. Imetnika firme sta bila pri tej priliki navzoča in nista na to izjavo ničesar omenila.
C. k r. deželno sodiščev Lj. je z razsodbo od 15. julija 1908 Cg ll 20/8-9 razsodilo:
Toženka je dolžna: d) plačati tožniku znesek K 292'32 s 5% obresti od 28. aprila 1908 naprej; b) izposlovati izbris zastavne pravice, vknjižene na tožnikovih zemljiščih vi. št. 314 d. o. Karlovsko predmestje in št 216 d. o. Štepanja vas, v prid terjatve posojilnice G. v Ljubljani iz meničnega plačilnega naloga z dne 5. februarja 1908 Cw 5,8-7 v znesku K 2000 s pripadki; č) povrniti tožniku pravdne stroške. — Vsi ostali zahtevki se začasno zavrnejo.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
79
Razlogi.
Ugovoru tožene firme je odrekati vsako pravno varstvo. Toženka priznava, da je podpisala splošno poravnavo, sklenjeno dne 10. marca 1907 med dolžnikom in njegovima porokoma na eni, in z vsemi tožnikovimi upniki na drugi strani. Toženka je torej sprejela 46% poravnavno kvoto ter se odrekla ostanku svoje terjatve.
Vpoštevati je določbo §-a 226 konk. r. Po tej določbi je neveljavna vsaka pogodba, katero sklene dolžnik s posameznimi upniki izven splošne poravnave in s katero prizna dolžnik temu upniku več pravic, kakor pa drugim upnikom vsled splošne poravnave. Ako bi se pripisovala veljavnost takemu posebnemu dogovoru, bi se pravni učinek splošne poravnave zopet obrez-uspešil, kakor hitro bi upnik, ki je pristopil splošni poravnavi pozneje, še zahteval večje plačilo vsled posebnega dogovora. Vse to velja tudi v slučaju, da o dolžnikovem premoženju ni bil otvorjen konkurz, ker je namen splošne poravnave nesol-ventnega dolžnika in njegovih upnikov ravno isti izven kon-kurza, kakor prisilne poravnave, sklenjene v konkurzu. Tudi bi se ne dalo opravičevati, da bi upnik, ki je podpisal splošno poravnavo le na videz in v prevaro soupnikov, smel vzlic temu in §-u 887 o. d. z. sklicevati se na posebni dogovor.
Kakor je neveljaven posebni dogovor, katerega uveljavlja toženka, tako je neveljavna tudi dolžnikova menična zaveza napram toženki. Ako bi bila tožena firma iztoževala menico proti sedanjemu tožniku, bi ta z uspehom ugovarjal njeno neveljavnost. Ker je toženka menico eskomptirala in posojilnici zamolčala, iz kakšnega dogovora ta menica izvira, je postopala krivično v zmislu §-a 1294 o. d. z. Nepoznanje zakona toženke ne opravičuje (§ 2 o. d. z.) in bi morala toženka vedeti, da poseduje menico na podlagi neveljavne pogodbe.
Toženka mora vsled tega povrniti tožniku ono škodo, katera je nastala vsled njenega postopanja (§ 1295 o. d. z.), in sicer na ta način, da obnovi prejšnji stan (§ 1323 o. d. z.). Vsled tega pravila je bilo toženki priznati od vtožene svote v znesku 2358 K 88 h le delni znesek 292 K 32 h, ker je tožnik le ta znesek v gotovini izplačal, v ostalem pa je bilo zahtevek pla-
80
čila začasno zavrniti, ker tožnik terjatve pri posojilnici še ni poravnal, in tudi še ni dognano, ali bo prišla posojilnica vsled izvršbe na tožnikovo zemljišče sploh do plačila.
Eventualnemu zahtevku pod 2. a), da je toženka dolžna plačati znesek 2000 K s pripadki posojilnici G., ni bilo ugoditi, ker ni dopustno, izreči sodbe v prid tretji osebi. Ugoditi pa je bilo zahtevku pod 2. b) in c) za izbris zastavne pravice. Ta izbris toženka lahko izposluje, kakor hitro plača posojilnici terjatev iz meničnega plačilnega naloga, ker je dolžna plačana upnica v zmislu §-a 1358 o. d. z., izročiti vse pripomočke, posebno izbrisno pobotnico, dalje tudi menico in menični plačilni nalog.
Za priznano glavnico so se prisodile zamudne obresti od dneva vročene tožbe in sicer 5"/(1, ker terjatev ne izvira iz trgovskega opravila.
Izrek glede stroškov temelji v določbi §-a 41 c. pr. r.
Proti tej razsodbi je vložila toženka priziv na c. kr. višje deželno sodišče v G. V prizivu se je naglašalo, da prvo sodišče niti ni razpravljalo, ali je tožnik bil za časa sklenitve splošne poravnave »in statu cridae«, in se je nadalje izvajalo, da določba §-a 226 konk. r. nima veljave za izvensodno sklenjeno splošno poravnavo, nego le za sodno sklenjeno prisilno poravnavo.
Prizivno sodišče je z razsodbo od 22. septembra 1908 Bc 11 109/8-4 prizivu ugodilo in prvosodno razsodbo tako spremenilo, da se tožbeni zahtevek v celoti peremptorno zavrne in tožnika obsodi v plačilo stroškov prve in druge instance.
Razlogi.
Prizivni razlog nedostatnosti postopanja ni upravičen. Za razsojo veljavnosti spornega posebnega dogovora je nemerodajno, ali je bil tožnik za časa splošne poravnave »in statu cridae« ali ne. Na prvi instanci dognani stvarni položaj zadostuje popolnoma za razsojo zadeve.
Drugače pa je priziv toliko utemeljen, ker se prizivno sodišče ne more pridružiti naziranju prve instance, da je odreči separatnemu dogovoru vsako pravno veljavnost. Tožnik priznava
81
vendar sam in izhaja tudi iz dotičnega tožnikovega pisma, da se je med njim in toženo firmo izrecno dogovorilo, da ima za njiju (tožnika in toženko) veljavo le posebni dogovor, katerega je obojestransko prikrivati, ne pa splošna poravnava, ki bi se naj pozneje sklenila. Vsled tega je splošna poravnava z dne 10. aprila 1907 za razmerje pravdnih strank le navidezna, brez vsakega pravnega učinka. Za oba velja samo to, kar sta v resnici hotela in dogovorila, kakor je v posebnem dogovoru določeno (§ 861 o. d. z.). Veljavnosti tega posebnega dogovora ne nasprotuje določba §-a 226 konk. r. Ta določba pride v poštev le izjemoma in torej izključno le v slučaju sodno sklenjene prisilne poravnave. Tu je pa le izvensodni dogovor, katerega je dosegel tožnik s svojimi upniki, da mu ti nekoliko pri svojih terjatvah popuste.
Prvo sodišče se tu neopravičeno sklicuje na določbo §-a 887 o. d. z.; ali je možno pripisovati stenogramu lastnost listine v zmislu §-a 883 in nasl. o. d. z., je sploh vprašanje. Določba §-a 887. leg. cit. je pa vrhutega le dispozitiven predpis, katerega je možno vsak čas izključiti z nasprotnim dogovorom, kakršen je ravno ta posebni dogovor. Po celem stvarnem položaju je smatrati stenogram tudi le za dispozitivno listino. Na take listine pa določbe §-a 887 leg. cit. ni moči uporabljati. Pa tudi iz določbe §-a 878 leg. cit. se ne da izvajati neveljavnosti posebnega dogovora.
Ali ima ta posebni dogovor v razmerju s tretjimi osebami in njim nasproti kako pravno veljavo, v tej pravdi ni razmotra-vati. Ne vsebuje pa nič prepovedanega ali nenravnega z ozirom na pravdni stranki; to gotovo ne more biti prepovedano, da naj bi dobila toženka svojo terjatev v celem obsegu poplačano. Pa tudi tedaj, če bi bilo posebni dogovor označiti za prepovedan ali nenraven, bi vendar ne bila podana »condictio ob turpem causam«, ker je tožnik pri tem dogovoru sam sodeloval in je sam torej prepovedano dejanje storil. O pravni veljavnosti posebnega dogovora nikakor ne more biti dvoma.
Tožbeni zahtevek je potemtakem v celoti neumesten in priziv torej utemeljen, vsled česar mu je bilo ugoditi in tožbeni zahtevek peremptorno v celem obsegu zavrniti.
Izrek o stroških temelji na določbi §§-ov 41 in 50 c. pr. r.
- 6
82
Tožnikovo revizijo proti prizivni razsodbi je c. k r. najvišje sodišče z razsodbo od 12. januarja 1909, Rv 447/08, zavrnilo in tožnika obsodilo v plačilo stroškov revizijskega postopanja.
Razlogi.
Revizija ni utemeljena. Dognano je, da je sklenil tožnik s toženko posebni dogovor, ki je imel, kakor se je izrecno določilo, ostati tajen. Glasom tega posebnega dogovora naj bi bila poznejšnja splošna poravnava v razmerju med pravdnima strankama brez pravne veljave in le formalnega značaja. Za toženko bi bila poznejšnja splošna poravnava v razmerju do tožnika le tedaj obvezna, ako bi bila tožnik in toženka prejšnji posebni dogovor zopet sporazumno razveljavila. Da bi se bilo med tožnikom in toženko dogovorilo, da se prejšnji posebni dogovor razvelja i, tega tožnik niti ne zatrjuje. Sklicuje se edinole na splošno poravnavo z dne 10. aprila 1907.
Naziranje prizivnega sodišča, da je toženka dne 10. aprila 1907 le navidezno izjavila, da se zadovoljuje s kvoto 46u/0 'n da ne stavi višjega zahtevka, nikakor ni v protislovju s pravdnimi spisi, ker je vendar tožnik potrdil v svoji pismeni izjavi, da veljaj posebni dogovor nepreklicno in da naj bodo nasprotne, pri njegovem zastopniku eventualno oddane izjave le formalnega značaja.
Kar se tiče revizijskega razloga št. 2, §-a 503 c. pr. r. pa tožnik ne izjavlja, v katerem oziru naj bi bilo prizivno postopanje nedostatno.
Prizivni sodbi pa tudi ni moči očitati napačne pravne presoje. Glede pogojev splošne poravnave se je spisal le stenogram, katerega so navzoči upniki podpisali. Ta spis se znači le za dokazno listino in ne za pismeno pogodbo v zmislu in z učinki §-a 887 o. drž. z., vzlasti, ker bi naj imela toženkina izjava po obstoječem posebnem dogovoru le formalen značaj.
Toženkina izjava v zmislu splošne poravnave je bila pač obvezna za toženko v razmerju z obema porokoma in v razmerju z ostalimi upniki, katerima sta pravdni stranki vsled izrecnega sporazuma posebni dogovor zamolčali, ni pa obvezna ta toženkina izjava nasproti tožniku. Splošni poravnavi, o kateri  se  ni  napravila  formalna  listina, torej ni
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
83
moči pripisovati veljave, kakršno ima prisilna poravnava v zmislu §-a 226 konk. r. vzlasti, ker se s podpisom stenograma niso razveljavili v zmislu §-a 887 o. drž. z. vsi poprejšnji posebni dogovori.
Po vsem tem je pritrditi nazoru prizivnega sodišča, da je prvotni dogovor za tožnika obvezen vzlic splošni poravnavi, katero je smatrati glede razmerja med tožnikom in toženko za navidezno pogodbo.
Revizijo je bilo zavrniti in tožnika obsoditi v povračilo stroškov po §-ih 41 in 51 c. pr. r. Dr. F.
b) Afirmativna ali negativna služnostna pravica.
Tožnik ima pravico, obračati vozove na toženčevem dvorišču. Toženec je pa pustil na svojem dvorišču nekaj časa voz stati in je ondi tudi ojdložil ter tesal tramove. Vsled tega dejanja ga je pozval tožnik radi motenja posesti, in prvi sodnik je tožbi ugodil, ker se je z lokalnim ogledom dognalo, da obračanje voz na toženčevem dvorišču ni bilo možno. Tega, da takrat tožnik vobče nič vozil ni in torej ni imel prilike uporabiti služnosti, ni smatral za važno, ker je bil mnenja, da je že objektivno dejanje zadostno za motitev posesti.
Rekurzno sodišče je toženčevemu rekurzu ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo iz teh-le razlogov:
Prvi sodnik napačno umeva pravno naravo predmetne služnosti in zato prihaja do krivih zaključkov. Smatrajoč, da je toženec že zgol z objektivnim dejanjem, ko je pustil dvakrat voz stati in ko je tesal trame na svojem dvorišču, posegel v tožnikovo služnostno pravico, obračati ondi vozove, se je postavil na stališče, da ta služnost vsebuje pravico, prepovedovati tožencu taka dejanja, to je, da je ta služnost negativna.
Toda to stališče ni pravo. Predmetna služnost je afirmativna, t. j. toženec mora samo trpeti, da tožnik obrača vozove na njegovem dvorišču ¦ (§-a 472, 482 o. d. z.), on mora torej vselej, kadar tožnik to služnost izvršuje, napraviti neoviran prostor, drugače pa je vsled svoje lastninske pravice (§-a 362, 364 o. d. z.) prost v razpolaganju svojega dvorišča, in tožnik
6*
84
nima nikake pravice prepovedovati mu drugikrat odkladanja drva ali puščanja voz, odnosno zahtevati njih odstranitev.
Prvi sodnik je pa na podstavi povedeb prič sam ugotovil, da tožnik takrat, ko je toženec storil dejanja, ki jih smatra tožnik za motenje, ni vozil, da torej služnosti ni uporabljal, in da je toženec celo takoj izjavil se, enkrat tožniku samemu, enkrat pa njegovi ženi, da takoj napravi prostor, če ga bo tožnik potreboval za vožnjo.
S tega stališča in pri tem dejanskem položaju v dejanju toženca ni videti motenja posesti tožnikove služnostne pravice in zato je bilo rekurzu ugoditi ter tožbeni zahtevek zavrniti.
Vrhovno sodišče je z odločbo 19. januarja 1909 opr. št. R VI 7/9-1 potrdilo sklep rekurznega sodišča z ozirom na njegove razloge. Obenem je z ozirom na izvajanja revizijskega rekurza pripomnilo, da ne more biti govora o kaki dolž«nosti tožnika, da bi toženca za dovoljenje prosil, predno se poslužuje svojih služnostnih pravic, temveč da je stvar toženca, vse ovire pravočasno odstraniti, kakor hitro potrebuje tožnik predmetno dvorišče v zgoraj omenjeno svrho, da pa ni razvidno, da bi bil toženec nasprotno ravnal. K.
Kazensko pravo.
Odločba c. kr. najvišjega kasaeijskega sodišča, ki izreče, da se je zakon kršil z oprostilnima sodbama nižjih dveh stopinj, je le akademičnega pomena in nima nikake pravne moči napram omenjenima sodbama; oproščeni obtoženec sme zahtevati od zasebnega obtožitelja povračilo stroškov kazenskega postopanja v zmislu §-a 390 k. pr. r. vzlic ugotovljenemu kršenju zakona. — Opozicijsko tožbo proti izvršbi v izterjanje teh stroškov je smatrati za formalno dopustno.
Vsled tožbe zaradi razžaljenja časti, ki jo je tožnik l. G. vložil proti J. N., je bil le-ta s sodbo c. kr. okrajnega sodišča v Idriji z dne 4. septembra 1907 U 139/7-21 oproščen po zmislu §-a 259 št. 3 k. pr. r. od obtožbe. Tožnikov vzklic je c. kr. deželno sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 16. oktobra 1907, BI. XII 384/7-4 zavrnilo ter potrdilo prvosodno sodbo, obsodivši vzkli-
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
85
cevatelja po §-u 390 k. pr. r. v povračilo stroškov vzklicnega postopanja.
Na predlog obtoženca J. N. je c. kr. okrajno sodišče v Idriji s sklepom z dne 15. novembra 1907 U 139/7-26 odmerilo stroške na 174 K 26 h. Na pritožbo zasebnega obtožitelja, današnjega tožnika, je c. kr. deželno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 29. aprila 1908 Dl XII 11 in 36/8-2 oziroma U 139/7-37 odmerjene stroške deloma znižalo in tako prvosodni sklep spremenilo. A na pritožbo obtoženca J. N. je c. kr. višje sodišče v Gradcu s sklepom z dne 20. maja 1908. Dl. 75/8 oziroma U 139/7-39 znesek odmerjenih stroškov zopet zvišalo.
Medtem je izšla sodba najvišjega kasacijskega sodišča na Dunaju z dne 24. marca 1908 Kr VI 39/8-4, s katero se je vsled ničnostne pritožbe c. kr. generalne prokurature v obrambo zakona razsodilo, da se je s sodbo c. kr. okrajnega sodišča v Idriji ter s sodbo c. kr. deželnega vzklicnega sodišča v Ljubljani zakon kršil.
J. N. je svojo terjatev na stroških, ki mu je pristojala nasproti današnjemu tožniku na podlagi napominanih prvo-sodnih sodeb ter navedenih sklepov, odstopil današnjemu tožencu A. P. z odstopnico z dne 7. maja 1908. Na podlagi te odstopnice je zaprosil današnji toženec pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji dovolitev izvršbe proti tožniku z rubežnijo njemu, kakor državnemu poslancu pristoječih dijet po 20 K.
S sklepom z dne 10. julija 1908 o. št. U 139/7-4 je sodišče v Idriji dovolilo zaprošeno izvršbo in za izvršitev te izvršbe naprosilo c. kr. izvršilno sodišče na Dunaju. Ta dovolitev izvršbe kakor tudi vse citirane sodbe in sklepi so pravokrepni.
Na podlagi teh dejanskih navedeb izvaja tožnik, da je izvršilni naslov, kateri bi pristojal cedentu J.N., oziroma današnjemu tožencu kakor cesijonarju, ugasnil vsled napominane razsodbe najvišjega sodišča, s katero se je ugotovilo kršenje zakona. To okolščino pa je smatrati za tako, ki je nastopila še-le potem, ko je nastal izvršilni naslov tožencev. Ker je kasacijsko sodišče izreklo, da se je s sodbo okrajnega sodišča ter sodbo deželnega sodišča kršil zakon, ne more tudi izrek ničnih sodeb o stroških biti pravnoveljaven.
Radi tega je zahteval tožnik z opozicijsko tožbo ugotovitev, da je tožencu pristoječi izvršilni naslov ugasnil. —
86
lz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
Toženec je predlagal zavrnitev tožbe, češ, da sodba kasa-cijskega sodišča nima nikakega vpliva na izrek ničnih sodeb o stroških.
Okrajno sodišče je tožbo zavrnilo.
Razlogi.
Predmetna tožba je po svoji obliki opozicijska tožba v zmislu §-a 35 izvrš. r. Pri dejanjih, ki so na zasebno obtožbo kaznjiva, je namreč tedaj, ako zasebni obtožitelj ali naopak obtoženec zahteva izvršbo radi izterjanja stroškov kazenskega postopanja, ki so se odmerili s sklepom kazenskega sodišča v konkretnem kazenskem slučaju, smatrati za izvršilni naslov kazensko sodbo, ne pa dotični odmerilni sklep kazenskega sodišča. V le-tem slučaju tvorita torej izvršilni naslov pri izvršbi, ki jo je uvedel toženec proti tožniku, oprostilni sodbi okr. sodišča v Idriji in deželnega sodišča v Ljubljani. Ta ugotovitev pravnega značaja napominanih sodeb je potrebna vzpričo dejstva, da je sklep deželnega sodišča v Ljubljani z dne 29. aprila 1908 Dl XII 11 in 36/8-2, s katerim so se stroški obtoženca odmerili na 156 K 55 v, izšel potem, ko se je izdala sodba kasacijskega sodišča z dne 24. marca 1908 Kr VI 39 8-4, ki je izrekla, da se je z napominanima oprostilnima sodbama kršil zakon. Ravno navedena sodba kasacijskega dvora utegnila bi potemtakem biti dejstvo, ki izvršilno zahtevo razveljavlja in ki je nastopilo še le po nastanku izvršilnega naslova (§ 35 izvrš. r.).
Pa tudi, ako se ne bi hotelo pritrditi izraženemu nazoru, je opozicijska tožba vsaj po obliki tukaj dopustna, kajti ako-pram se je deželno sodišče v Ljubljani — pa tudi nadsodišče v Gradcu — z odmero stroškov pečalo po izdaji sodbe najvišjega sodišča, moglo je pri tem vpoštevati edino le napominani oprostilni sodbi, a ne sodbe najvišjega sodišča, to pa glede na pravni značaj ničnostne pritožbe v obrambo zakona.
Predmetna opozicijska tožba je pa vendar iz materijalnih razlogov neutemeljena.
Ničnostna pritožba v obrambo zakona ni nikakor pravno sredstvo za posamezni pravni slučaj. V bistvu ima le doktrinaren namen, namreč ta, da služi odločba, ki se ž njo povzroči, za navodilo bodočim odločbam sodišč.  Ta njeni pravni znak se ne
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
87
pripoznava samo v teoriji, ampak tudi v zakonu. Tako določa § 292 k. pr. r., da naj kasacijski dvor, ako smatra, da ima ta pritožba podstavo, izreče, da se je v kazenski stvari, za katero gre, zakon kršil. Ta izrek torej nima praviloma in vobče nikakih posledic za obtoženca. Samo eno edino izjemo dopušča zakon v korist obtoženca. Določba §-a 292 navaja: Ako je bil obtoženec s tako nično sodbo obsojen v kako kazen, prosto je kasacij-skemu dvoru, kakor se mu vzvidi, ali da obtoženca oprosti obtožbe, ali da uporabi nanj lajši kazenski stavek ali pa po okol-ščinah ukaže obnovo proti njemu izvršenega postopanja. — Izjeme je pa vedno restrinktivno tolmačiti.
Ako bi se pritrdilo naziranju tožnikovemu, da tu večkrat omenjena sodba najvišjega sodišča vpliva na oprostilni sodbi tako, da je na le-teh dveh sloneči tožencev izvršilni naslov ugasnil, potem bi bilo z logično doslednostjo smatrati obtoženca obsojenim. Le tako bi bilo možno obtožencu odtegniti pravico do povračila stroškov nasproti obtožitelju. Po načelih §-ov 389, 390 in 393 k. pr. r. mora obsojeni obtoženec povrniti zasebnemu obtožitelju stroške, ki jih je le-ta imel, zastopan po pravnem zastopniku; ako se je pa kazensko postopanje, uvedeno vsled zasebne obtožbe drugače končalo, nego li z obsodbo, tedaj je zasebni obtožitelj dolžan povrniti obtožencu stroške za zagovor. Tako urejuje zakon vprašanje o povračilu stroškov pri zasebnih obtožbah.
Iz teh določil bi bilo logično sklepati, da ako se bi radi sodbe najvišjega sodišča smatralo obtoženca J. N. obsojenim, potem ne bi obtoženec mogel zahtevati od tožnika povračila stroškov, ampak moral bi on sedanjemu tožniku povrniti tudi stroške zastopstva v kazenski stvari. Očividno bi bilo to proti jasni zakoniti določbi §-a 292 k. pr. r., ki pravi, da uspeh ničnostne pritožbe v obrambo zakona utegne imeti posledice za obtoženca zgol tedaj, če bi bil uspeh v korist obtoženca, nikakor pa ne, če bi bil njemu na kvar.
Proti zakonu bi bilo torej naziranje, da se bi smatralo J. N-a vsled sodbe najvišjega sodišča obsojenim. Ta sodba ne more njegove oprostitve omajati ali predrugačiti. Ker je pa temu tako, ni ta sodba dejstvo, ki izvršilno zahtevo toženčevo razveljavlja, kakršno ima v mislih § 35 izvrš. r.
8s
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
Pravice toženca-cesijonarja so s pravicami obtoženca J. N. glede sporne terjatve povsem enake (§ 1394 o. d. z). Tožbo je torej bilo zavrniti.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani je na priziv, v katerem se je tožnik skliceval na odločbo c. kr. najvišjega kasaeijskega sodišča z dne 24. februarja 1900 št. 2129, češ da imajo odločbe kasaeijskega dvora pravni učinek na materijalno pravo, z razsodbo z dne 13. oktobra 1908 Bc 111 119/8-4 potrdilo izpodbijano sodbo prvega sodnika.
Razlogi.
Prvi sodnik je stvarni položaj tudi v pravnem oziru povsem pravilno presodil. Z ozirom na prizivna izvajanja se še dodaja, da je po §-u 390 k. pr. r. pri oprostilnih sodbah, izrečenih vsled zasebne obtožbe, zakonita posledica sodbe ta, da mora zasebni obtožitelj povrniti obtožencu vse kazenske stroške; da tozadevni oprostilni sodbi c. kr. okrajnega sodišča v Idriji in c. kr. deželnega* sodišča v Ljubljani nista bili z odločbo kasaeijskega sodišča niti razveljavljeni niti spremenjeni, ampak sta ostali pravomočno veljavni v celem obsegu. V prizivu navedena razsodba c. kr. kasaeijskega sodišča od 24. februarja 1900 št. 2129 pa temelji na bistveno drugem dejanskem stanu, kajti tam sta bili sodbi prve in druge stopinje razveljavljeni in obtoženca je najvišje sodišče oprostilo, kar se vse tukaj ni zgodilo.
C. kr. najvišje sodišče je z odločbo z dne 12. januarja 1909 o. št. R v VI 432/8 tožnikovo revizijo zavrnilo.
Razlogi.
Razsodba prizivnega sodišča ustreza zakonu in se nikakor ne opira na napačen pravni nazor. Zadostuje, da se v tem pogledu zavrne na povsem prikladne razloge obeh nižjih stopinj. Samo glede na revizijska izvajanja, v katerih se prizna izrecno, da je izrek o stroških sestavina kazenske sodbe, se pripominja, da izvršilni naslov za terjatev na stroških, temelji v bistvu vsekakor v omenjenih oprostilnih kazenskih sodbah, in zategadelj se niti ni ozirati na to, da je visokost stroškov določena po neizpodbijanih sklepih. Oprostitev J. N-a. je postala pravno-
XXII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 89
močna, tako pa tudi obsoditev zasebnega obtožitelja v povračilo stroškov kazenskega postopanja po zmislu § 390 k. pr. r. Kar torej današnji tožnik plača takih stroškov, tega ne plača brez pravne obveze in če noče plačati prostovoljno, pristoja nasprotniku pravica, uvesti izvršbo po §-u 1 št. 8 izvrš. r.
K. Sturm.
XXII. redna glavna skupščina društva »Pravnika".
(Konec.)
111. Blagajnik g. dr. Švigelj je podal in obrazložil naslednji račun
o blagajniški upravi društva »Pravnika« v Ljubljani za čas od 1. januarja do 31. decembra 1908.
A.  Denarni  promet. Dohodki:
1. Prebitek iz leta 1907 .................. 2822 K 23 h
2. plačani zaostanki članarin in naročnin do konca leta 1907 1230 » — »
3. za leto 1908 plačane članarine in naročnine....... 1508 » — »
4. za leto 1909 (in 1910) naprej plačane članarine in naročnine 289 » 50 »
5. plačani zaostanki kupnin »Izvršilnega reda«....... 6 » — »
6. kupnine za prodani »Izvršilni red« (L. Schvventner, 7 izvod.) 49 » — »
7. Od knjigarjev: L. Schvventner in R Drischel plačane naročnine »Slov. Pravnika«................ 40 » — »
8. obresti od naložene glavnice (470 + 193-84)....... 198 » 54 »
9. račun vrnjenega posojila................ 1082 » 59 »
10. razni prehajalni dohodki, plačani opomini itd...... 463 » — »
skupaj . . . 7688 K 86 h
Izdatki :
1. Račun »Nar. tiskarne« za tisek »Slov. Pravnika št. 1 -12 1644 K — h
2. uredniški in sotrudniški honorarji   ........... 1206 » 25 »
3. provizija c. kr. poštno-hranilničnega urada........ 3 » 53 »
4. nagrada pobiralcu naročnin.............. 19 » 70 »
5. knjige......................... 445 » 75 »
6. časniki........................ 81 » — »
7. provizija knjigarjem................. 22 » 25
Odnos   .   . 3422 K 48 h
90 XXII. redna glavna skupščina društva „Pravnika".
Prenos . . .   3422 K 48 h
8. odborovi upravni stroški................     72 » 74 »
9. prehajalni izdatki   . . . . -...............    450 > — »
39 • 82 »
10. račun danega posojila s stroški.............   1007 » 28 »
skupaj . . .   4992 K 32 h
Ako se z dohodki...........   7688 K 86 h
primerja izdatke...............   4992 > 32 »
se izkaže prebitek..............   2696 K 54 h
B.   Društveno   premoženje.
I. Aktiva :
1. Prebitek iz leta 1908.......... . ¦.......   2696 K 54 h
(naložen na knjižici   »Kmetske   posojilnice
ljubljanske okolice št. 10.443 z zneskom . .   2593 K 13 h
ostanek..................    103 » 41 »
pa v c. kr. poštni hranilnici št. 63.715);
2. zaostanki na članarinah in naročninah do 1.1907  1232 » — » za leto 1908...............   1689 » — »
skupaj . . .   2921 K — h   2921 » — »
3. terjatev proti sotrudnikom in prevajalcem občnega državljanskega zakonika...................    500 » — »
4. štiri knjižnične omare.................    483 » — »
skupaj . . .   6600 K 54 h
II. Pasiva:
1. Dolg mestni občini Ljubljani..............   2700 K — h
2. za knjižnično omaro..................    120 » — »
3. L. Schvventnerju za dobavljene knjige ostanek   ....       138 » 85 »
skupaj . . .   2958 K 85 h
čisto premoženje......................   3641 » 69 »
ter knjižnica, časniki in sobna oprava.
C.   Izvršilni   red (ozir. posebna ustanova za izdajo zakonov v slovenskih prevodih).
I. Aktiva:
Zaloga »Izvršilnega reda«:
a) pri knjigarjih 233 vezanih izvodov a K 525  .....   1223 K 25 h
i) pri Iv. Bonaču 248 nevezanih izvodov a K 4 .....    992 » — »
zaostanki kupnin za »Izvršilni red«.............      55 » — »
preostanek kupnin »Izvršilnega reda«............      12 » 98 »
skupaj . . .   2283 K 23 h
Pasiv ni.
»
XXII. redna glavna skupščina društva »Pravnika. 91
D.   Občni   državljanski   zakonik
izkazuje le pasiva v znesku................    100 K — h
kot terjatev »Pravnika« proti prevajalcu.
O stanju posojila deželnega stolnega mesta Ljubljane je
pripomniti, da znaša....................   2301 K 73 h
z obrestmi od 1. januarja 1906 do 12. decembra 1907 v znesku    103 » 58 »
torej skupaj . . .   2405 K 31 h
Glede na to poročilo je izrekel g. sod. svetnik dr. Volčič željo, naj bi se h Kavčnikovemu »izvršilnemu redu« izdal dodatek kasnejših tozadevnih predpisov in odločeb, — g. sod. svetnik Kavčnik pa, naj bi se nagrade za sotrudništvo pri »Slov. Pravniku« vsakomur izplačevale, čeprav jih ne zahteva. G. blagajnik je pojasnil, da se že sedaj tako izplačuje razen tistim, o katerih je znano, da itak nagrade prepuščajo društvu.
IV. Gosp. 1. Škarja, knjižničar, je poročal:
Slavna glavna skupščina!
Kakor leta 1907., tako je odbor tudi v preteklem letu obračal posebno pozornost ureditvi in spopolnitvi knjižnice.
Kar se tiče ureditve, mi je poročati, da se je nadaljevalo delo prejšnjega leta; za prihodnje poslovno leto preostaja še okoli V; knjig, ki jih bo bodočemu knjižničarju urediti in indicirati, eventualno iz knjižnice izločiti. Skartiranih je dosedaj skoraj polovica knjig in zvezkov kot nepotrebna navlaka. Med temi je nekaj takih del, ki bi prav prišla dijakom-juristom. Zato bi bilo umestno, če se razdeli taka dela med slovenska akademična društva. Ostalo izločeno šaro bi bilo prodati. Mimogrede bodi omenjeno, da naj se isto zgodi s starimi letniki »Slov. Pravnika«, ki leže v precejšnjih množinah v podstrešju Narodne tiskarne.
Nakupilo se je lani 44 knjig, oziroma zvezkov. Opozarjam zlasti, da ima sedaj naša knjižnica popolno zbirko Budwinskega (»Entscheidungen des Verwaltungsgerichtshofes«) in vse zvezke sistematično urejene judikatne zbirke Wolski-Alter-Reissig.
Spopolnila pa se je knjižnica tudi z navadnimi revijami in časopisi, zlasti omenjam: »Allg. osterr. Gerichtszeitung«, »Gerichtshalle«, »Juristische Blatter«, »Zentralblatt tur juristische Praxis«, »Zeitschrift tur Vervvaltung«, »Zeitschrift der osterr. Richtervereinigung«, češki »Pravnik«, hrv. »Mjesečnik«, bulgarski »Juridičeski pregled«, srbski »Arhiv«, češki »Zbornik ved pravnich a statnich« in »Časopis pravnicke jednote za Moravo«, Glaser-Unger: odločbe vrhovnega sodišča, »Časopis zgodovinskega društva v Mariboru«, stenografični zapisniki poslanske in gosposke zbornice.
Oprava se je pomnožila za novo knjižno omaro.
Za nabavo in vezavo knjig je bil od lanske glavne skupščine dovoljen kredit 150 K, ki je porabljen.
92 XXII. redna glavna skupščina društva »Pravnika«.
V bodoče, vsaj za par let, bo moralo društvo žrtvovati znatno več, če hoče pridobiti novejša dela pravne literature in s tem poživiti zanimanje članov za društveno knjižnico.
Odbor torej nasvetuje, da mu slavna glavna skupščina za leto 1909. dovoli kredit 300 K za nadaljno spopolnitev knjižnice (t. j. za nabavo in vezavo knjig).
Gosp. okr. glavar Lapajne je priporočal, naj se za knjižnico nakupi čim preje vse judikate c. kr. državnega sodišča. Gosp. sod. svetnik dr. Volčič je predlagal, naj se vsebina knjižnice začne objavljati na primernem mestu »Slov. Pravnika«, da jo bodo poznali društveniki in potem lažje upotrebljali. Gospod dr. Triller je govoril, kako bi naj bila knjižnica, ki je nastanjena v justični palači, redno pristopna.
Gosp. knjižničar Š kar j a je odgovarjal na posamezne nasvete in potem so bili predlogi njegovega poročila ter predlogi gg. Lapajneta in drja. Volčiča soglasno sprejeti.
V. Gosp. višji sodni svžtnik J. Polec je poročal, da je z g. drjem. F r. Munda pregledal blagajniške knjige, račune ter priloge. Njegov predlog, da se gosp. blagajniku drju. Šviglju za uzorno poslovanje izreče zahvala ter vsemu odstopajočemu odboru podeli obsolutorij, je bil soglasno sprejet.
VI. Za društvenega predsednika je bil vnovič in sicer vzklikoma izvoljen g. dr. Danilo M a j aro n. Volitve v odbor pa so se izvršile z listki ter so bili soglasno, odnosno s precejšnjo večino izvoljeni za ljubljanske odbornike gg.: okr. glavar v pok. Štefan Lapajne (nov); okr. sodnik dr. Fr. Mohorič (nov); okr. sodnik dr. O. Papež, not. kandidat dr. I. Stoj a n, dež. koncipist l. Škarja, odvetnik dr. A. Švigelj in dež. sodni svetnik dr. J. Toplak, — za vnanje pa gg. minist. svetnik dr. J. Babnik na Dunaju, odvetnik dr. J. Hrašovec v Celju in odvetnik dr. I. Zuccon v Pulju.
Za pregledovalca računov sta bila zopet izvoljena vzklikoma g. em. odvetnik dr. Fr. Munda in g. višji sodni svetnik J. Polec.
VII. Pri točki »slučajnosti« je g. sodni svetnik dr. Volčič, tudi v imenu gg. društvenikov v Novem mestu, priporočal pre-uredbo društvenega glasila »Slov. Pravnika«, ki naj bi izhajal če moči vsakih 14 dnij na poldrugi poli in obsegal poleg znanstvenih člankov  in pravnih slučajev nekako revijo sočasnega
XXII. redna glavna skupščina društva »Pravnika«. 93
strokovnega časopisja, nadalje pa tudi poročila o aktualnih stanovskih vprašanjih, seznam konkurzov, razpisanih služeb, konečno inserate. Za urejevanje takšnega lista naj bi se postavil poseben urednik z 1200 K letne plače. Večji stroški bi se pokrili, ker bi se za takšen list pridobilo več naročnikov; tudi naj se za pomnožitev naročnikov, društvenikov in sotrudnikov uvede agitacija. Predlaga torej predvsem, naj se v tem zmislu izda poziv ter za nove naročnike natisne še 100 izvodov letošnje prve številke.
Predsednik g. dr. Majaron je vsled svoje 16letne uredniške prakse izražal dvome, da bi bilo moči izdajati polume-sečnik; ponavljati mora le to, kar je bil že večkrat na glavnih skupščinah in tudi v listu naglašal, da namreč niti za mesečnik ni vedno vsega potrebnega in zaželenega gradiva na razpolago. Urejanje lista v takih razmerah je težavna stvar, zategadelj je bil govornik vedno in je vsak hip pripravljen znebiti se tega bremena, samo ni ga, ki bi to prevzel, za polumesečnik še manj, kakor pa za mesečnik.
Blagajnik g. dr. Švigelj je z računi dokazoval, koliko bi bilo več stroškov z izdajanjem polumesečnika, in tudi zaključeval, da bi se ne našlo pokritja. Nasvetovana agitacija se je že prejšnja leta večkrat izvršila, toda uspeh je bil minimalen, in še ta deloma efemeren.
G. sod. svetnik Kavčnik je bil mnenja, naj se podrobno ne razpravlja o nasvetih g. drja. Volčiča, nego prepusti vse odboru, ki bo moral marsikaj upoštevati.
Nato se je le sklenilo, da se poskusi z nasvetovanim pozivom in tudi pripravi 100 izvodov prve številke.
Nadalje je predlagal g. sod. svetnik dr. Volčič v svojem in v imenu svojih novomeških tovarišev premembo društvenih pravil. Med drugim: naj se uvedo člani - u s t a n o v n i k i z enkratnim plačilom 200 K; redna članarina znašaj 12 K, oziroma toliko, kolikor določi redna glavna skupščina, ki naj se vrši decembra meseca, za leto naprej; izmed desetero odbornikov jih naj stanuje v Ljubljani le šest; odbor imej pravico izbirati si zaupnike itd.
Gg. sodni svetnik Kavčnik in okr. sodnik dr. Papež sta ugovarjala, da bi se o teh  predlogih, ki  niso  bili z dnevnim
94
Književna poročila.
redom naznanjeni, na tej skupščini razpravljalo. Temu se je z glasovanjem pridružila skoraj vsa skupščina in se je zategadelj načrt premenjenih pravil izročil odboru, da ga event. predloži izredni skupščini.
Nato je  —  o polnoči  —  predsednik zaključil živahno zborovanje.
Književna poročila.
„Sammlung der nach gepflogener miindlicher Verkandlung geschopften Erkenutnisse des k. k. Reichsgerichtes. Begriindet von vveiland Dr. Anton Hye, Freiherrn v. Glunek; fortgesetzt von Dr. Kari Hugelmann. XIII. Teil. Graz und Wien 1907, 1908. Verlagsbuchhandlung „Styria". (Doposlano od založništva.)
Kakor znano je pristojnost c. kr. državnega sodišča natančno označena v zakonu z dne 21. dec. 1867 d. z. št. 143, člen 2 in 3. Da bode kasnejšnje pripomnje in želje lažje razumeti, naj bode tu navedeno, v katerih spornih slučajih nastopi pristojnost c. kr. državnega sodišča.
1. Spori med sodnimi in upravnimi oblastvi o vprašanju, spada li kaka zadeva pred sodno ali upravno pristojnost.
2. Spori med kakim deželnim zastopstvom in najvišjimi vladnimi oblastvi, ako si vsaka teh prisvaja odločitveno pravico.
3. Spori med avtonomnimi deželnimi oblastvi raznih dežela v stvareh, ki so jim v lastno upravo in oskrbo izročeni.
A državno sodišče je tudi pristojno razsojevati:
4. O zahtevah posameznih, v državnem zboru zastopanih kronovin in dežela nasproti celokupnosti ali obratno, potem o zahtevah posameznih kronovin in dežela med seboj, dalje o zahtevah občin, skupščin (korporacij) ali posameznih oseb nasproti vsem kronovinam in deželam, v državnem zboru zastopanim ali proti posamezni, ako takih zahtev ni moči dognati rednim sodnim potom.
5. O pritožbah državljanov zaradi kršenja ustavno zajamčenih državljanskih pravic, ako se je predpisanim upravnim potom že stvar bila dognala.
Za naše slovenske in sploh za javne razmere je zadnja točka pristojnosti državnega sodišča najvažneja, dasi so mnogokrat tudi velikega pomena odločbe pod točkama 2 in 3; manj važna za javnost je pristojnost v točkah 1 (tako imenovani pozitivni ali negativni kompetenčni spor) in pod točko 4, ki se navadno tiče le osebnih zahtev.
Ta XIII. del, ki je nadaljevanje preje od drja. Antona barona Hye izdanih odločb, obsega tri sešitke.
Razne vesti.
95
V prvem sešitku je 84 odločb (št. 1218—1301) iz 1. 1904. Razvrščene so po kronologičnem redu, dasi bi bilo veliko pregledneje in vsekakor bolj umestno, ako bi bile uvrščene po glavnih točkah pristojnosti, kakor so spredaj označene.
Odločb o pozitivnem, oziroma negativnem kompetenčnem sporu med sodnimi in upravnimi oblastvi je 10.
Odločb o zahtevah dežela, korporacij, občin do države ali pa med seboj in odločb o zahtevah posameznih državljanov do države je 60.
O pritožbah državljanov zaradi kršenja po ustavi zajamčenih državljanskih pravic pa jih je 14.
Drugi sešitek tega dela obsega odločbe od št. 1302 do št. 1377.
Po zgoraj navedeni razvrstitvi obsega ta sešitek 11 odločb o kom-petenčnih sporih, 64 odločb o zahtevah dežela, posameznih državljanov itd. ter 11 odločb zaradi kršenja ustavnih pravic. .
Tretji sešitek pa obsega odločbe od številke 1388 do 1462.
Po isti razvrstitvi obsega ta sešitek 10 odločb o kompetenčnih sporih, 44 odločb o zahtevah dežela, posameznih državljanov ter 20 odločb zaradi kršenja ustavnih pravic.
Zbirka je izborno sestavljena. Najpreje ima v lapidarnem izrazu debelo tiskano tcžbeno zahtevo. Potem sledi pravorek (judikat) Iz judikata je takoj posnet pravni naslov in pravno načelo. Mi hočemo o nekaterih posebno važnih odločbah svoječasno obširneje razpravljati.
L—e.
Razne vesti.
V Ljubljani, dne 15. marca 1909.
— (Kronika društva »Pravnika«.) Dne 21. pr. m. je imel društveni odbor sejo, katere se je na povabilo udeležil tudi g. sodni svetnik dr. Volčič. Bil je skupen razgovor o nasvetih zastran društvenega glasila, nadalje o izdaji VI. in VII. zvezka »Pravnikove« zbirke zakonov. Tudi priredba trgovskega zakonika se je poverila gosp. drju. Volčiču in glede izdaje tega zvezka stopi odbor v dogovor s trgovsko in obrtno zbornico Kranjsko, ki se za to delo posebej zanima. — Od novega leta sem so pristopili društvu „Pravniku" ti-le gg.: Franc Črne, odvetn. kandidat v Ljubljani; dr. Albin Češarek, okr. zdravnik v Kostanjevici; dr. Vladislav Derč, c. kr. sodni avskultant v Ljubljani; dr. Peter Defranceschi, primarij v Rudolfovem; dr. Fran Eller, c. kr. finančni komisar, istotam; dr. Fran Gabršček, odvetniški kandidat v Ljubljani; Vladimir Golia, c. kr. sodni avskultant v Rudolfovem; dr. Ivan Hizelberger, c. kr. sodni avskultant v Brežicah; Ivan Krč, Ivan Kralj, Jakob Konda, vsi c. kr. sodni avskultanti v Ljubljani; Fran Korošec, dež. tajnik v Ljubljani; dr.
%
Razne vesti.
Franc Kalan, c. kr. sodnik v Ribnici; Anton Kuder, c. kr. sodnik v Rudol-fovem; Jakob Luznar in Anton Lajovic, c. kr. sodna avskultanta v Ljubljani; dr. Edvard Slavik, odvetnik v Trstu; Viktor Sušnik, pravni praktikant v Ljubljani; dr. Gvidon Srebre in dr. Albin Smola, odvetniška kandidata v Rudolfovem; dr Josip Strašek, mestni zdravnik v Rudol-fovem; Josip Tri buč, notarski kandidat v Ljubljani; dr. Ivan Vuk, c. kr. sodnik v Ribnici. (Dalje prihodnjič.)
— (Iz graškega » J u r i s t en ve re i n a «). Koncem januarja je predaval dr. Anton Kobau, tedaj še sodnik v Gradcu, danes izredni vseuč. profesor v Inomostu, o novem švicarskem državljanskem zakoniku. Sklenjen je bil zakon dne 10. decembra 1907 (poseben zakon o obligacijskem pravu je že desetletja v rabi), v veljavo pa stopi 1. januarja 1912. Zakon je torej še čisto nov, in vendar so napisani o njem že debeli komentarji. Poje se mu sploh toliko hvale, kakor ne kmalu kateremu zakoniku! Govornik je primerjal najpreje novi švicarski državljanski zakonik z onim za nemško državo, stopivšim v moč 1. januarja 1900; švicarski prekaša slednjega nemškega osobito v tem, da je njegov jezik enostaven, v duhu naroda, da nima mučne kazuistike, da se ne razblinja v malenkostne subtilnosti. Prav posebno je poudarjal prednost švicarskega zakonika glede uporabe in razlage zakona. Čl. 1. se glasi med drugim: „Ako iz zakona ni moči posneti nikakega predpisa, onda naj odloči sodnik po običajnem pravu, kjer pa tudi tega ni, po pravilu, ki bi ga on sam ustanovil, če bi bil zakono-dajec." Govornik je opisal nato nekatere posebne inštitute, ki se mu zde v primeri z nemškim državljanskim pravom posebno srečno izvedeni, to so: prisilna alimentacija bratov in sester medseboj, nujni delež nezakonskih otrok nasproti nezakonskemu očetu, dedna pravica preostalega zakonca, zakonita predkupna pravica solastnikov, eksproprijacija za električne naprave, prisilna pravica za dobavo vode, zakonita hipoteka na stavbi stavbnika za njegova dela i. t. d. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo in tem aktualnejše, ker imamo tudi mi v Avstriji od vlade izdelani načrt novele k državljanskemu pravu, o kateri pa sodba ni še končno izrečena. — Dne 5. pr. m. je predaval namestniški konceptni praktikant dr. Herman Ronninger o radiciranih obrtih in njih ustanovitvi na Štajerskem. Govornik je najprvo nekako teoretično razlagal pojem raznih obrtov, potem pa izvajal, kako si razlaga postanek radiciranih obrtov. Preiskal je graške arhive in prišel do zaključka, da so večinoma vsi štajerski predpisi glede radiciranih obrtov iz dobe pred uvedbo obrtnega reda le prepisani iz nižjeavstrijskega. Žal, da se govornik ni prav nič oziral na razmere na Spodnjem Štajerskem, kjer danes — če sem prav poučen - sploh nikakih radiciranih obrtov ni več. Napoleonova doba - jih je pač korenito odpravila! Dr. M. D.
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 10 K,
za pol leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26. oz. 22.
V> Dr. El Volčič, u Novem mestu (Kranjsko) d
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigotržcih naslednje pravne knjige:
1. Civilnopravdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XVII. in 909 str. 1906. V platno vez. knjiga K 8- —
2. Odvetniška tariia, določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano . „ 1-80
3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 str. Mehko vez. „ 5"60 popolno v platno vezana.........„ 6-—
4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Po-natisk iz knjige, navedene pod točko 3. Broš.    . „ 1-—
5. Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem papirju, obesek za na steno.....—.60
Dalje od »Poljudne pravne knjižnice", hi jo izdaja društvo »Pravnik":
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vez..   . K—'40 Zvezek II. in III.   Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Meh. v. „ —-80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in uredbi ter
o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano   .   .   . „ 2.— Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski
okvari. 1908. Mehko vezano.......„ —-80
Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
I*   Društvo ..Pravnik" ie izdalo tudi še: "\
Društvo   Pravnik" je izdalo tudi še:
(I.  zvezek zbirke),  ured dr. Jakob Kavčič.   Cena
(II. zv. zbirke). Uredil dr. Jak.
Kazenski zakon % jSk zbirke)> uredil
vezani knjigi 6 K.
Kazenskopravdni red
Kavčič. Cena vez. knjigi 5 K 60 h.
I-zurcilni   rt* A (HI-zv. zbirke). Uredil Iv. Kav čn i k. 1AVIMII11   ICU Cena vez. knjigi 7 K.
L Te tri knjige se dotitonjo pri L. Schwentnerju v Ljubljani. ^