i1)^ A 60100200 OSRHONJA KNJIŽNICA PRIImvmSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 183 (10.095) TRST, petek, 4. avgusta 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» # Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. fUNITA» LE BEŽNO OMENILA OSTER CRAXIJEV UVODNIK Komunisti omilili ton polemike s socialisti ^ajšnja negotovost pred gospodarskim vrhom, ki so sc ga udeležili vladni Predstavniki in gospodarski izvedenci strank in ki sc j* zavlekel pozno v noč da ^ " KPI je očividno sklenila, sociap zaostrovala polemike s Igoj i je postala nenadoma Berlin 1)0 .bednih spopadih med nistj,n®Uerjem in Craxijem. Komu-mai n° glasilo «Unita» je dalo le ki „ Poudarka ostremu uvodniku, nikSa • odjavil socialistični dnev-staL^a,Jvidnejši komunistični prediv j'kl Pa ves dan niso dajali izje, «?. * niso spuščali v komentarji^ , ostrini spopada med obe-kot • ~'a')kama, ki je dosegla raven Vsj idini.dilo leta, so se, kot kaže, stična ^'li ‘•a previdnost. Sociali-leviča s!"ranBa je še vedno v bistvu "'ttnitc-a stranka, ponavljajo v ko-"8otn,rn'd krogih, kjer istočasno in »°. da bi vojna med KPI "iio / za italijansko demokra-Iriecn^1'8- Ali, pravi Claudio Pe-Samo ° i' soravnatclj «Unita», smo Ije^sno izrazili splošno zaskrb- socialisti so ublažili ton po-v bJj' hočemo biti stranka, ki bo "'UniTei6 "norala zastopati protiko-Jtiievstl"na stališča, je poudaril Cra-W, 8a(nestnim Signorile, Spori s “"'stično partijo se ne bodo spremenili v sovraštvo, zatrjujejo na sedežu socialistične stranke v Ul. del Corso. Istočasno s Craxije-vem uvodnikom na socialističnem glasilu «Avanti» so se oglasili tudi drugi vodilni socialisti, na primer Lombardi, De Martino, Labriola, ki so vsi poudarili, da socialistična neodvisnost na noben način ne pomeni odločitve za frontalni spopad s komunistično partijo. Vsa polemika se bo torej kot kaže izgubila v poletni vročini, ki pesti Rim. Samo predsednik senata Fan-fani daje še intervjuje in včeraj je izkoristil priložnost ter je po televiziji izjavil, da so njemu volitve zelo všeč, zlasti, če so take, kot so bile one 14. maja. Fanfani si je privoščil tudi nekatere šaljive izjave ter je ironično obravnaval stališča nekaterih demokristjanov, ki naj bi bili pripravljeni iti v opozicijo. «Očitno je, da niso nikoli bili v opoziciji,* je komentiral predsednik senata. Stranke vladne večine so se ponoči spopadle z zadnjim zahtevnim vprašanjem, s tistim, ki zadeva gospodarstvo. Pozno zvečer so se nam- Po Podpisu predsednika republike in objavi v uradnem listu 2 današnjim dnem v veljavi amnestija in pomilostitev ^'"Ueslija za prekrške z največ triletno zaporno kaznijo Izključeni prekrški proti javni koristi — Vferaj v zgodnjih popol-»w, urah je italijanski senat ,.z večino glasov ukrep o ki '“'ji jn pomilostitvi (prekrškov, 1 ^ bili zagrešeni do 15. marca leto«? b'*' zagrešeni ka J1 Bi ga j ■ predlagala vlada in la » Poslanska zbornica že odobrila Ukrep so glasovali demokri-k^.' komunisti, socialisti, republi-tisjv!. "ocialdemokrati in levi neod-!"kov ■ Proti so glasovali liberalci, ji «demonazionali» in senator-Sin»b.žne Tirolske. >či je predsednik že podp;-nl ' fe,’ j , bo verjetno objavljen že S 8"®n.iem uradnem listu, tt^rjupisom in objavo bo ukrc-> o "oyeij'Ji in pomilostitvi postal pol-iVen' Kolikor je znano, se bo "ilšovaLna okoli sedem tisoč zapor-6rav./elo verjetno je, da ga bodo "o, jijkbie ob'fr'i izvajale postopka pU^edstvo višjega sodnega sve-?kiiji Be poslalo okrožnim sodnijah brga"om navodila, naj poskr-Vs^ij a stalno prisotnost, v uradih 5IUiboSodnik°v, l-i opravljajo svojo Patrpk *hed dopusti, a v primeru D® "aj tud; odpokličejo z dopu-KaL.trebno število sodnikov. "ajn*v'n.u so glavne značilnosti tega P^iostjN58 ukre-a o amnestiji in jbohi.^'0 se sklicuje vseskozi na '< s* iti *e; t predsednik republi-t:jo in pomilostitev, zadeva naslednje pre ^r"rw9* amnestMo in pomilostitev. avtor publikacije {j » Prekrške, ki jih predvide-k.z. (odvzem ali uničenje S), j n'b ali zaplenjenih predme-t° "haih vrednost predmetov ze-l^tvg n®> vojaške prekrške dezer-0 shl.-u?nk>ora 'n vpoklica v vojačku »f ki so se začeli v raz-8. septembrom 1943 in 9. ^jeUj^ljevanju ukrep predvideva h izidi,J1.", i" subjektivne činitelje folije ■M1lev možnosti podelitve am-- v (Fi,.ai.iib navedemo nekaj sa >t'eBrškiav,n.'i' obrisih. Izključeni so ^grešil-’ .ki so jih zaradi dobička ?®va|c.'. lavnj funkcionarji, podku-'1aVnih funkrmnflripv nPSDO- drugi zakoni). Pri teh izključitvah se teži za tem, da se vzamejo v poštev tisti, ki resno ogrožajo javne koristi. Poleg amnestije ukrep predvideva tudi pomilostitev. Ta zadeva raz ne prekrške, za katere zakon predvideva kazni višje od treh let. Tudi v tem primeru izključitve zadevajo prekrške, ki so posebno težki (atentat na predsednika republike, ustanovitev oboroženih tolp, brodolomi, hude železniške, letalske in druge nesreče). Pomilostitev znaša največ dve leti zapora in do 2 milijona denarne kazni. Minister Bonifacio je v svoji o-brazložitvi v senatu dejal, da ukrep ni bil pripravljen zato, da bi nekoliko izpraznili zapore, temveč je u-okvirjen v reformo zakonikov, ki mnogih prekrškov ne bodo kaznovali več z zaporom, temveč le i denarnimi kaznimi. Minister je tu di dejal, da bodo v najkrajšem ča su poskrbeli za reorganizacijo pravosodnih organov POGAJANJA SO SE ZAKUUČILA POZNO PONOČI Dosežena nova delovna pogodba železničarjev Septembra pogovori o reformi železnic reč sestali predstavniki vlade in gospodarski izvedenci strank. Pred sestankom se ni vedelo za smernice ter za številke triletnega načrta, ki ga je izdelala vlada. V dobro obveščenih krogih so tudi včeraj demantirali vse vesti, ki so jih objavili časopisi. Govorili so o 900 tisoč novih delovnih mestih, o 2250 milijard za naložbe, o zvišanju narodnega dohodka za 5 od sto. Kakorkoli že, Andreotti bo najbrž poudaril, da je uresničitev slehernega razvoja odvisna od odločnega zmanjšanja javnih izdatkov, ki bi v letu 1979 utegnili povzročiti zvišanje državnega primanjkljaja na več kot 40 tisoč milijard. Niti gospodarski izvedenci strank, ki so se sinoči udeležili posveta v palači Chigi, ki skupaj s podtajniki vladnih strank niso vedeli za vsebino Andreottijevih predlogov. To je povzročilo negodovanje predvsem socialistov in socialdemokratov. Cicchitto je govoril o «plesu številk*, Vizzini pa je izrazil mnenje, da gospodarski vrh ne bo obrodil nobenih sadov. Vlada bo orisala svoje predloge, je dejal, nakar jih bomo mi morali proučiti, o vsem pa bomo spet razpravljali septem bra. Republikanci so, kot po navadi, za strogost. Tudi komunisti, ka terih centralni komite je naročil več jo odločnost na gospodarsko - druž benem področju, so izrazili nekaj pomislekov o operativnem značaju vrha. Niso se oglasile samo stranke. Tudi Carli, predsednik Confindustrie, je javno sporočil vladi, da industrij-ci ne bodo pristali na Omejitve in pogoje za preosnovo podjetij. Indu-strijci hočejo popolno svobodo na področju premičnosti delovne sile ter lokalizacije naložb. V zameno pa so pripravljeni sprijazniti se z dejstvom, da se na njihova podjetja usuje, seveda brez kakršnega koli nadzorstva, blagodejni dež javnega denarja. Minister Morlino je nato takoj odgovoril: «Največja skrb v vladnem načrtu je zaposlitev, še zlasti na Jugu.* MINO FUCCILLO RIM — Od vče aj ima 220 tisoč železničarjev novo delovno pogodbo. Ponoči so namreč sindikalni predstavniki CGIL-CISL-UIL dosegli sporazum z ministrom za prevoze. O-snutek delovne pogodbe bodo danes podpisali, dokončno pa ga bodo potrdili delavci na svojih skupščinah Uspešno se je torej zaključil oster sindikalni boj, ki bi lahko v prihodnjih dneh povzročil hude nevšečnosti, saj so enotni sindikati napovedali 48-umo stavko, če ne bi bil sklenjen sporazum. Še vedno pa je odprto vprašanje avtonomnih sindikatov, ki se še pogajajo z vlado in niso dokončno ocenili nove delovne pogodbe. Enotna sindikalna federacija železničarjev CGIL - CISL - UIL je po srečanju z ministrom za prevoze Colombom izdala komunike, v katerem izraža zadovoljstvo za dosežen sporazum. «Vključitev 220 tisoč železničarjev v sedem plačilnih in strokovnih razredov, ki bodo nadomestili dosedanjih 108 strokovnih in 94 plačilnih razredov, navpična in vodoravna premičnost, enotni kriteriji za delavce in uradnike ter ovrednotenje tehničnega in ročnega dela, predstavljajo važen mejnik glede na mezdne in delovne pogoje železničarjev in prvi korak k reformi železnic, ki naj bi podjetje vključil v koncept proizvodnje.* Nova delovna pogodba določa med drugim najnižjo letno plačo, ki ne sme biti manjša od enega milijona in 800 tisoč lir, mesečne poviške, in sicer; 10.000 lir za vsakega železničarja, 800 lir za vsako leto dela v podjetju in preosnovo industrijske nagrade, ki naj bi znašala v poprečju nadaljnjih 10.000 lir. Samo p sebi umevno, da bodo železničarji deležni dosedanjega poviška 25.000 lir kot vsi državni uslužbenci. Nove delovne norme bodo stopile v veljavo 1. oktobra, ministrstvo pa se je obvezalo, da bo o reformi železnic razpravljalo s sindikati že v septembru, (voc) Proces o pokolu na Trgu Fontana GATANZARO — Na procesu zaradi pokola na Trgu Fontana so včeraj pričeli brati izjave prič, ki niso mogle priti v Catanzaro. Porotno sodišče bi moralo to opraviti do sobote, sledil bo enotendenski odmor, 12. avgusta pa bodo morali odločati o izpustitvi Guida Giannettinija, saj mu steče preventivni pripor 14. avgusta. OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE V CASTELGANDOLFU Pavel VI. za hiter zaključek pogajanj o konkordatu z Italijo ZAOSTROVANJE MED ZMERNIMI IN RADIKALNIMI SKUPINAMI V PARIZU TERORISTA UBILA PREDSTA VNIKA ORGANIZACIJE ZA OSVOBODITEV PALESTINE PLO dolži umora skrajneže, ki jih podpira Irak in ne izključuje morebitne represalije BEOGRAD — Včeraj so v Boo gradu končali film o minuli konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Film je pripravila skupna redakcija televizije neuvrščenih držav. Uradno: draginjska doklada poskoči za šest točk RIM — Draginjska doklada se bo v prihodnjem trimesečju povišala za šest točk. To povišanje je na j več je v letošnjem letu, saj se je v februarju draginjska doklada povišala za štiri točke, v maju pa za pet. Plače delavcev v avgustu se bodo zvišale za približno 14.000 lir, ker je vsaka točka v.: .'.na 2389 lir. Prejšnje povišanje dragir.jske doklade v maju pa je sovpadalo z ukinitvijo zamrznitve. Zaradi te u-kinitve so delavci za katere je veljala zapora, prejeli «težje» plače, in sicer za 34 točk več (29 plus 5). osvoboditev Palestine*. Husain je tudi zahteval, da Irak izroči palestinski ocaamzaq.ijLjizclajaica Ab*i. Nirfala*, ki je po njegovem, s podporo Iračanov glavni krivec za številne atentate izven Palestine. Skrajne organizacije palestinske gverile, predvsem pa skupina fronte zavračanja, zanikujejo svojo soudeležbo v včerajšnjem atentatu. Trdijo celo, da so Kalaka obvestili, da nekdo pripravlja atentat. Če je to res, Kalaku niso povedali nič novega, saj so mu že več mesecev grozili s smrtjo. Še vedno ni znana identiteta terorista, ki je vdrl v iraško velepo slaništvo v Parizu, saj so njegove rane hujše, kot je izgledalo v prvem trenutku, in ga pariška policija ni še zaslišala. Ugotovili pa so identiteto atentatorjev na iraškega generalnega konzula v Karačiju. Pakistanska policija je sporočila, da sta terorista prispela v Karači iz Bejruta že pred dnevi z iužnojemen-skim potnim listom. Preživeli terorist zatrjuje, da je pristaš palestinske organizacije Al-Falah. (voc) Pariška policija in bolničar spremljata enega izmed ubijalcev predstavnika PLO v Parizu k rešilnemu aviu (Telefoto UPI-ANSA) ...HnHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiMiinlKmiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiniimHMiMimiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHimiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii PO ATENTATU NA TELAVIVSKI TRŽNICI Izraelska represalija proti Palestincem v južnem Libanonu Pri atentatu sta dve osebi izgubili življenje, več kot petdeset pa je bilo ranjenih t - ahit.Javrnl1 funkcionarjev, nespo-U’Vo irijugndb pri javnih dobavah, j'’ltW] ""vanje, kriva prisega (v ,,v javnih funkcionarjev, toda ritij),-) Zl * njihovimi javnimi funk-rirokrški, ki zadevajo malo-ukrepih o zaporni var- tIatieMh°^ajan'’e' ali daianie p0' " način !'dravil. dajanje zdravil li. "vie i Bi-je nevarno za javno k?ni*>enn!9!oYina s škodljivimi pre-fo "čiiPnirn' 'zdelki, trgovske špe-s ■ "e J? cenarni in blagom, nena-Pkhefu es"e poškodbe (toda le v Nvan^B^kov predpisov o pre-na *tosreč na delu, ali zdrav-0vabili tudi predstavnike PDUP, DP, liste »per Trieste^, MF in MSI, nato pa pojasnil že znana stalijo svoje stranke, Tud^ predstavniki ostalih strank so pojasnili "svoje programe in stališča, tako da so se vse stranke lahko podrobno seznanile s stališči ostalih strank ustavnega loka v deželnem svetu. Ta stališča bodo v prihodnjih dneh predmet razprave in konfrontacije na sestankih deželnih vodstev strank, nakar se bodo predstavniki deželnih tajništev ponovno sestali in skušali dobiti primemo rešitev za sestavo deželnega odbora. Na srečanju sedmih deželnih strank ustavnega loka, včeraj v Trstu, je bila prisotna tudi delegacija Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali deželni svetovalec Stoka, tržaški občinski svetovalec Lokar, predsednik deželnega sveta stranke Bratuž ter bivši občinski svetovalec v Trstu Dolhar, Iz poročila, ki ga je objavila SSk je razvidno, da je v imenu delegacije Štoka orisal predstavnikom o-stalih strank stališče Slovenske skupnosti glede trenutnega političnega stanja, prav posebno v zvezi s slovensko narodostno skupnostjo v deželi, kakor nujnost čimprejšnje sestave novega odbora. Ni sprejemljivo in demokratično namreč, da stari odbor razvija še naprej svoje delovanje, potem ko mu je zapadel mandat. Glede sestave novega odbora se je Slovenska skupnost izrazila proti e-nobarvnemu odboru ter za čimširše sodelovanja demokratičnih sil ustavnega loka, kar naj omogoči med drugim tudi uveljavitev zakonskega osnutka, o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. POROČILO ŠOLSKE KOMISIJE TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Tržaški komunisti o programih okrajnih svetov v naši pokrajini Poudarjena zavzetost svetov 17. in 18. okraja za problematiko slovenskih šol Komisija za šolstvo pri tržaški avtonomni federaciji KPI je izdaia daljše poročilo v zvezi s programom, ki so ga pred kratkim izdelali sveti vseh treh šolskih okrajev v tržaški pokrajini. KPI uvodoma naglaša izreden pomen dejstva, da so tržaški okrajni sveti spoštovali določen rok za sestavo programa, to je 31. julij. V prvih štirih mesecih delovanja so se morali tako ti novi organizmi spoprijeti s številnimi vprašanji, med katerimi velja omeniti izvolitev predsednikov in odborov, odobritev pravilnikov in sestavo delovnih komisij. Vse to delo je še toliko bolj hvalevredno, ker ministrstvo za šolstvo, šolsko skrbništvo, dežela in občina niso izpolnili svojih obveznosti do šolskih okrajev, kar KPI zelo kritično ocenjuje, saj bi morala biti v začetni fazi podpora šolskim okrajem največja. Po drugi strani pa KPI ugotavlja, da je imela pokrajinska uprava »korekten* odnos do šolskih okrajev; prišlo je do več kratne izmenjave mnenj in pokrajina je v svojem proračunu predvidela tudi 10 milijonov lir za delovanje teh organov. V drugem delu poročila prehaja KPI k dosedanji dejavnosti okrajnih svetov in naglaša, da je 17. svet izdal resolucijo o terorizmu ter da so v 17. in v 18. svetu razpravljali tudi o problematiki šol s slovenskim učnim jezikom in izdali dokument v podporo zahtevam slovenske manjšine kar'zadeva avtonomijo šolstva. Ob koncu pa je v poročilu šolske komisije KPI poudarjeno dejstvo, da je do tega tako živahnega delovanja prišlo, ker so okrajni sveti delovali zelo enotno in ni prišlo do večjih notranjih sporov. To velja seveda samo za 17. in 18. svet, medtem ko je v 16. svetu prišlo do večkratnih sporov zaradi teženj po ohranjevanju sektorialnih interesov. nik Mauro, ki se je nepričakovano pojavil med včerajšnjo dopoldansko razpravo. Včerajšnji srečanji sta bili posvečeni železarstvu (dopoldne) in problemom papirne industrije (popoldne), medtem ko so predvčerajšnjim obravnavali področna načrta za kmetijski (dopoldne) in elektronski sektor (popoldne). Kakšna so bila stališča sindikatov do predloženih načrtov? Kar zadeva kemijski sektor se glavni pomislek nanaša na velik razkorak med osnovno proizvodnjo in nadaljnjimi procesi predelave proizvodov, kar znatno vpliva predvsem na zaposlitveno raven. Vladni osnutek načrta je po mnenju sindikatov pt> manjkljiv, kar je zlasti čutiti v naši deželi, kjer je v tem sektorju zaposlenih okrog 10 tisoč ljudi. Ta sektor je treba torej korenito okrepiti in rekvalificirati, obenem pa ga je treba tesno povezati s širko družbeno gospodarsko stvarnostjo. Kritično so sindikati ocenili tudi načrt za elektronski sektor. Tu bi bilo treba zlasti preveriti, kakšne možnosti lahko nudi ta sektor za preporod naše dežele, vsekakor pa se ta problematika tesno povezuje z vprašanjem znanstvene raziskave. Včeraj dopoldne so, kot rečeno, razpravljali o osnutku načrta za železarstvo. Osnutek je po mnenju sindikatov dokaj nejasen kar zadeva nadaljnje izbire ter finančne posege. Precejšnje začudenje in zaskrbljenost je s tem v zvezi izzvala sicer meglena izjava predstavnikov podjetja SIRT, češ da je podjetje ponovno naletelo na ovire, zaradi česar je vprašljivo, kdaj bo lahko sploh pričelo z dejavnostjo. Sindikalni predstavniki so takoj zahtevali srečanje z vodstvom podjetja za podrobnejša pojasnila. In končno so včeraj obravnavali še vprašanje papirne industrije. Pri tem je treba omeniti, da je vlada v precejšnji meri upoštevala predloge sindikalnih organizacij, čeprav iz načrta ne izhajajo konkretna jamstva za njegovo uresničevanje. Aretirana posiljevalca 25-letnega dekleta Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so identificirali in aretirali oba posiljevalca 25-letne L. N., večkratne gostje centra za umsko zdravje v Miljah. Gre za dva 21-let-na jugoslovanska državljana iz Velike Gradiške, D^ana Aleksiča in Živojina Stojimiroviča, ki pa že dalj časa brez predpisanega dovoljenja bivata v našem mestu. Ženski L : se približala v neki gostilni v Ul. Madonnina, kamor se je L. N. zatekla pred hudo vročino in naročila oranžado. Sledila sta ji v stranišče in tam sta jo napadla ter posilila, nato pa sta se oddaljila. L. N. so kasneje pospremili v bolnišnico, kjer so jo zaradi močnega krvavenja sprejeli na ginekološki oddelek. Stekla je preiskava, v okviru katere so v torek aretirali 45-let-nega upravnika gostilne Dušana Gličkoviča, ki sploh ni imel dovoljenja za upravljanje javnega lokala. Že takoj pa je bilo jasno, da Navdušujoč nastop ansambla New Trolls Neto Trolls so navdušili. S sinočnjim koncertom na Gradu sv. Justa so dokazali, da spadajo še vedno med najboljše italijanske ansamble pop glasbe. Njihov nastop je bil tehnično izvrstno izpeljan, vseh šest članov ansambla pa je potrdilo še znane izvajalske in vokalne sposobnosti. Koncert se je začel z nekaterimi njihovimi novimi skladbami, izmed katerih je bila najboljša kompozicija s tipičnim španskim prizvokom. New Trolls so nato zaigrali nekaj umirjenejših pesmi in mogoče je bil ta del najboljši. Sledil je medle}/ starih motivov, ki je najbolj navdušil sicer številno publiko, v sklepnem delu pa so izvedli nekaj najbolj znanih skladb iz prvega in drugega «Concerto grosso». Za pove zavo enih in drugih so se poslužili tudi uvodnih taktov dela Mussorske-ga «Noč na golem hribm, ki so na Gradu izzveneli zelo mogočno. Ob koncu so se morali na željo občinstva še enkrat vrniti na oder in tudi zadnja pesem je bila deležna toplega aplavza in odobravanj. • Tržaška občina zaradi vsakoletnih Gličkovič ne more biti direktno vple- knjižnica zaprta za ten v posilstvo, ampak da prikriva on imena posiljevalcev, šele na zaslišanju je povedal imeni napadalcev. sporoča, da bo počitnic mestna občinstvo od 1. do 20. avgusta. Med tem časom bodo pregledali in preuredili knjižno premoženje. imMiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiHuiimimiMiiiiiiiiiiMiiiiiiHimimiiiiiiimiiimmimiiiiuiii PKEDSINOCNJIM V KIMU Brez izida sestanek komisije za izvajanje osimskih sporazumov V razpravi je podpredsednik komisije posl. Cnffaro poudaril važnost posvetovanja s krajevnimi dejavniki Gledališča UOSSETTI Festival operete , J Danes, 4. t.m., ob 21. uri J ponovitev operete »Kneginja i* kagas>. M Jutri, 5. t.m., ob 21. uri v settiju premiera operete »Nedo Suzana* avtorja Jeana Gilberta-^ Predprodaja vstopnic pri oS^jT blagajni v Pasaži Protti (tel. Miramarski park — »Luči in zV°^ ob 21.00 «Miramarski sen* (v . venščini); ob 22.15 «11 sogno '"J riale di Mirainare* (v italij*11®88? Prevoz z motornim čolnom 5 j mola Audace ob 19.50 in ob j ter iz Miramara ob 22.15 in ob -Ariston 21.30 «2002 la seconda w sea». Režija D. Trumbull. in C. Potts. jj,. Mignon 16.00 «11 gatto a nove *° Nazionale 17.00 «11 pianeta, dež11 mini spenti*. Ji Graltaciclo 17.00 »Candido erot* Lilli Čarati, Mircha Carven, Baxa. Prepovedan madini P°“ D. & Predvčerajšnjim se je v Rimu sestala medparlamentarna komisija za izvajanje osimskih sporazumov, ki naj bi proučila tri osnutke zakonskih dekretov, in sicer osnutek, ki zadeva gradnjo jeza na Soči pri Solkanu, osnutek, ki se nanaša na kulturne dejavnosti italijanske etnične skupnosti v Istri in osnutek, kj zadeva infrastrukture industrijske proste cone. Ker seja ni bila sklepčna ni bilo sklepov, razvila pa se je razprava, v katero so med drugimi posegli podpredsednik komisije posl. Cuffaro, senatorka Gerb-čeva in poslanec Tombesi. Komisija naj bi v septembru izvedla vrsto oosvetovanj z raznimi političnimi in družbenogospodarskimi dejavniki na Tržaškem. To je bila namreč osnovna zahteva KPI, ki je tudi napovedala, da bo njeno glasovanje o dekretu za prosto in-drustijsko cono pogojeno ravno od izida posvetovanj s krajevnimi dejavniki. Med predsinočnjo razpravo je poslanec Cuffaro med drugim poudaril, da ni mogoče izrekati mnenj tja v en dan, temveč, ja je treba MAJA IN JUNIJA V OTROŠKI BOLNIŠNICI BURL0 l ' V «Zenska in zdravje» vabljiva tema izobraževalnega tečaja 150 ur Tečaja, ki ga je organiziral sindikat CGIL, se je udeležilo nad 300 delavk, študentk in gospodinj V zadnjih treh letih so se po vsej I nepravilen odnos med žensko in aliii izredno rpzširiii irnhi-aževnini I zdravnikom, ki v številnih primerih Italiji izredno razširili izobraževalni tečaji, znani kot tečaji 150 ur. Število delavcev, gospodinj, brezposelnih, ki bi radi te tečaje obiskovalo, se iz leta v leto veča in ni čudno, da je skoro že vsaka večja tovarna ali krajevni sindikat organiziral tečaj 150 ur. Starejši ljudje in pa tudi mlajši se zavedajo, da je šolska izobrazba za današnje razmere nezadostna, da potrebuje človek v današnji družbi veliko več. Tudi v Trstu so v zadnjih treh letih organizirali več izobraževalnih tečajev, zadnji izmgd teh pa je potekal v mesecu maju in juniju v tržaški otroški bolnišnici «Burlo Garofalo*. Pobudo za tečaj 150 ur na temo «Ženska in zdravje* so dale delavke, ki so včlanjene v sindikat CGIL. Kljub temu, da je imel tečaj premalo reklame in pa, da mu je krajevno časopisje posvetilo premalo pozornosti, je tečaj izredno uspel, saj se ga je udeležilo več kot 300 žensk, ki so s polnoštevilno prisotnostjo potrdile živo aktualnost ženskih problemov. Zaradi številne udeležbe so tečaj razdelili v 5 delovnih skupin, vsaki delovni skupini pa so priključili animatorja. Skupino animatorjev, ki so imeli vlogo vodenja delovnih skupin so sestavljali psiholog, psihiater, sociolog in dve zdravnici. Na začetku tečaja so se udeleženke srečale s problemom starosti obiskovalk, saj je najmlaj.ša imela 15 let, najstarejša pa 60, kot tudi s problemom pripadnosti različnim socialnim položajem. Oboje so še kar najbolje rešile in pokazajo se je, da je obravnavanje ženskih problemov nedvomno povezano z življenjskimi izkušnjami, ki jih mlade ženske nimajo preveč še posebno tiste, ki izhajajo iz premožnejših družin. Omembe vredno je, da se je tečaja udeležilo poleg študentk in uradnic veliko število delavk, gospodinj, starejših žensk in pa tudi nekaj obiskovalk centrov za umsko zdravje iz Nabrežine in iz Barkovelj. Po mnenju organizatorjev so na tečaju največ pridobile gospodinje, ki večji del svojega življenja preživljajo v družini, med štirimi zidovi in ki so morda od vseh žensk najmanj občutljive za žensko emancipacijo kot tudi za socialne probleme. Obravnavane teme so se v glavnem omejevale na problem splava, kontracepcije, na socialno vlogo materinstva, na ženski organizem, na vlogo zdravstvenih ustanov in zdravniškega osebja. V diskusijah je prišel predvsem do izraza največkrat prav gotovo najbolj rizadene žensko. Udeleženke so tudi temeljito a-nalizirale vlogo ženske v družini in v odnosih z njenim partnerjem. Za strokovne informacije so poskrbeli, kot smo že omenili, animatorji, z lastnimi življenjskimi izkušnjami, brez katerih tečaj prav gotovo ne bi bil popoln, dopolnile pa so jih u-deleženke same. Cilji, ki so si jih organizatorji tečaja zadali, so bili prav gotovo doseženi. Ženske, ki so se tečaja udeležile, niso le pridobile na znanju, niso le spoznale svojega telesa, temveč, kar je važneje, pridobile so si zavest o lastnem položaju v družbi, na delovnem mestu kot tudi v dru žini. Vse ' deleženke so ob koncu tečaja tudi izrazile željo, da bi se podobni tečaji v prihodnjih letih še nadaljevali, tako da bi se jih tudi druge ženske lahko udeležile in, da bi se obravnavano temo letošnjega tečaja poglobilo in jo prilagodilo razmeram, s katerimi se ženska najpogosteje srečuje na delovnem mestu. Tečaj 150 ur je za naše mesto in za vse ženske prav gotovo velika pridobitev, ki jo bomo morali v bližnji prihodnosti tudi mi Slovenci izkoristiti in jo razširiti. predhodno preveriti, kakšna so mnenja in predlogi zainteresiranega prebivalstva, sindikalnih in podjetniških organizacij, predvsem pa krajevnih uprav, in med temi sta dežela in tržaška občina. Glede predvidenih finančnih sredstev, ki bodo dodeljena za namestitev infrastruktur v industrijski coni, je Cuffaro poudaril, da mora biti komisija seznanjena s podrobnostmi, tako o programih investicij, kot o vseh ostalih načrtih, kj zadevajo uresničevanje industrijske cone. S tem v zvezi bi bilo treba po mnenju komunističnega poslanca izmenjati informacije in mnenja s sorodno jugoslovansko parlamentarno komisijo. Namen posvetovanj v Trstu bj moral biti tudi ta, meni poslanec Cuffaro, da bi se komisija pobliže. seznanila z načrtom za območje znanstvene razi:'.ave, ki bo delno finansiran s skladom za izvajanje osimskih sporazumov. Za KPI je pomembno tudi finansirnje dejavnosti pristaniške ustanove, vendar je mnenja,, da je treba vzporedno to ustanovo tudi ustrezno pre-osnoviti za nadaljnje naloge. Komisija se bo ^ponovno sestala prihodnjo sredo. Razpis štipendij« laboratorija za morsko biologijo Laboratorij za morsko biologijo v Nabrežini razpisuje štipendijo v znesku 900.000 lir, ki je namenjena študentom tržaške univerze, ki se zanimajo za biološko raziskovanje morja. Štipendija velja za obdobje od 10. septembra tega leta do 10 marca 1979, podelili pa jo bodo po posebni prioritetni lestvici, glede na prijave, ki jo bo izdelal znanstveni komite laboratorija. Interesenti naj naslovijo prošnjo na kolkovanem papirju na ravnatelja laboratorija za morsko biologijo do 31. tm., prošnja pa mora biti dopolnjena z vsemi ustreznimi dokumenti, in sicer s potrdilom o vpisu na univerzo za akademsko leto 1977-1978 ter ostalimi morebitnimi šolskimi diplomami. Vse ostale informacije nudi ravnateljstvo laboratorija, Obalna cesta 336 (tel. 224400). letom. Excelsior 17.00 «Suggestionata»-Ferzetti, E. Giorgi. Prepoveir mladini pod 18. letom. ^ Ritz 17.00 «Appuntamento con 0 R. Harris, C. Nee. j* Eden 17,00 «Ridendo e scher«‘n“ VValter Chiari, Gin0 Bramieri. ^ vni film. Prepovedan mladi11' 18. letom. m Cristallo 17.00 «11 figlio della r, (II bacio della pantera)*-Simon. , j Filcdrammatieo 16.00—22.00 »Viri jj bosi*. Prepovedan mladini P0" Moderno 16.00-21.30 »Dove osan« aquile*. Richard Burton. ^ Aurora 17.00-22.00 «Le colline 1,8 j gli occhi*. Prepovedan mlad'nl 14, letom. Barvni film. , -p Capilol 16.30 «Frankenstein Ju Mel Brooks. Komični film. . Vittorio Veneto 17.00 «Quel mot®^, cino alla palude*. Prepovedan dini pod 18. letom. Ideale 16.30 »Le grandi vacan***' Defunes. Astra 16.30 - 21.30 «Quo vadiš-*' Taylor, D, Kerr. Izleti SPOT prireja v nedeljo, 3 $ gusta, avtobusni izlet v Ribcev ob Bohinjskem jezeru na os> proslavo 200-letnice prvega Prl\ na Triglav. Vpisovanje na ZSŠDI vsak dan od 11. do 12- ll( i Društvo slovenskih upokojen®8^ Italiji priredi 13. avgusta ce izlet v Dobrovo, kjer bo sre\^(, slovenskih primorskih upok°J8 ^ Pred srečanjem bomo obiskali > • 5rclC* bon10 pri rojstno Ijišo pesnika S, Gregor postankom v Kobaridu, kjer meli kosilo. Nato nadaljujemo Dobrovo — po možnosti še v „ tr no. rojstno hišo A. Gradnika; žaške člane je vpisovanje °° (i) 5. avgusta, od 10. do 12. Ure J 1 Cicerone 8. Združenje Union priredi 13-, ' 15. avgusta »Avtobus prijatelji'' ^ Sloveniji, Hrvatski in Bosni* 0 j liki bratske turneje Tržaškega ^ tizanskega pevskega zbora. Ob'- ^ nimivih zgodovinskih in kulturnih^ dišč v notranjosti države in ^ Informacije in prijave na Sgjjjl združenja v Ul. Valdirivo 30, tel- j vsak delavnik razen ponedeljk^j! 10.30 do 12.00 in od 17.00 do ob četrtkih od 17.00 do 19.30 sobotah od 10.30 do 12. ure. Razna obvestil Narodna in študijska knji*®* j), Trstu obvešča, da bo zaprta avgusta. • Drevi ob 20.30 bodo na sedežu tržaškega esperantskega združenja v Ul. Trento 1 predvajali film o Venezueli Film je: posnel Sergio Nodus in prikazuje življenje v tej latinskoameriški državi, poleg tega pa prinaša tudi zanimiva pričevanja o življenju domačinov, predvsem tistih iz plemena Yanoama. nepo- Prispevki V spomin na dragega Borisa Ma šero daruje D.K. 50.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Angele Bandi darujeta Livia in Marjučo Cen, tazzo 10.000 Ur za PD Valentin Vodnik, / V spomin na pok, Josipa Cerkveniča daruje Anton 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Majhna neprevidnost lahko drago stane Tudi majhna, navidezno membna neprevidnost, lahko včasih drago stane. O tem ve kaj več povedati 17-letna jugoslovanska državljanka Dubravka Dragišič, ki se je včeraj okoli 5.30 peljala z avtobusom od Fernetičev proti Trstu. L,-da bi se prepričala o prometu je stegnila roko skozi okno, prav v tistem trenutku pa je iz nasprotne smeri privozil drugi avtobus in zadel Dragišičevo v prste. Zaradi zlo ma kazalca in sredinca leve roke se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice od 10 do 30 dni. Miro Žigon iz Zgonika 36, loči črno in belo vino. MATURANTI IZ BAZOVICE priredijo v soboto in nedeljo, 5. in 6. avgusta ŠAGRO vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. V nedeljo ples z ansamblom «POMLAD». Na razpolago bodo specialitete na žaru in dobro vino. Včeraj-danes Danes, PETEK, 4. avg'1*1* DOMINIK i Sonce vzide ob 5.51 in zato”6 ^ 20.30 — Dolžina dneva 14.39 na vzide ob 6.17 in zatone Jutri, SOBOTA, 5. avgust* MARINKA „ 1» Vreme včeraj: Najvišja dnevna pt peratura 28 stopinj, najnižja ^ i ratura 21,5 stopinje, ob 13- jjt* stopinj, zračni tlak 1016,3 mb llSs sl»' vlaga 62-odstotna, nebo jasno bo vidljivostjo, veter zahodnih ^ rozahodnik 12 km na uro, morie ^l-raj mirno, temperatura mori* stopinje. ROJSTVA in SMRTI |f os«6; Dne 3. avgusta se je v Trs0. dilo 6 otrok, umrlo pa je 13 ® ) r',J vri? RODILI SO SE: Kristina dalgisa La Corte, Danijel 0 Eriča Raganato, Dean Perniri1-lio Taccheo. - UMKU SO: 96-letni Giuseprt J stellan, 76-letni Carl0 BoniveD dm stara Cheryl Mancini. $ Concetta Im Presti vd. Profri*-jL i' na Giovanna Gregoretti vd. letni Andrea Genzo, 81-letni J1 Parenzan, 8C-letni Giuseppe ” ^ 79-letna Alba Fonda. 72-lctna, # Smoli por, Buttiro, 83-letni Ef'sl Ion, 67-Ietni Viktor Čuk. DNEVNA SLUŽBA LEKA^ (od 8.30 do 20.30) „ d Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz Soncini 179, Ul. Revoltella (od 8.30 do 13. in od 16. d« * 0 Trg S. Giovanni 5, Čampo » como 1. .j NOČNA SLUŽBA LEKA*“ (od 20.30 dalje) „ 0 Trg S. Giovanni 5, Čampo ?■ como 1. i ZDRAVSTVENA DEŽURNA S^iJ Nočna služba za zavarovano* in ENPAS od 22. do 7. ure1 št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI zovio l; t’1 IV' Boljunec: te). 228-124; Bazov'*8 326-165; Opčine: tel 211001; tel 225141; Božje polje Zgori1! 225 596; Nabrežina: tel. 200-sljan; tel. 209-197: Zavije: tel. * Milje: tel. 271-124. PO PREDVIDEVANJIH TEHNIČNIH IZVEDENCEV Svetovna kriza v ladjedelstvu Zelo draga a zelo pomanjkljiva služba bo trajala še najmanj pet let Odbor tržaške trgovinske zbornice ocenil položaj v tržaškem pristanišču - Spodbuden porast prometa s kontejnerji • °^'30r tržaške trgovinske nil j.e na svoji zadnji seji oce-tašiJ!? -J’ v katerem se nahaja tr-Svoin *)r'stanišče. Odbor je izrazil zaskrbljenos‘: nad krizo itr.li-ega ladjedelsta, ki izhaja iz P&noSSVetOVne krize te industrijske ladii , 'r' & vedno večjega števila teCj^.^Pnemi. Po predvidevanjih ložaiCn i *z.ve,I|I1I| ||, || H ,, ,11,,,, I,,,,,,, I, l,,|,,||„,|||,||| I,, ,,,,,,,,,, ,,,,,, V SOPARNIH AVGUSTOVSKIH DNEH ^abrežinski in kriški por tie Pravi izjemi v našem zalivu ^kdanje «ščife» nadomestujejo jadrnice in motorni čolni V ,, kij, rea toplih, soparnih dneh, redko-"JU k3]6 Pre?-ivi popoldne v stanova- Hit ^ Dr) na nlo^i ir* 7nln ni nrav Hiž j‘”\ Pa na plaži in zato ni prav Vltoi °’ da je tržaška obala od »ke j v‘ianske, vse tja do sesljan-Panan Pa tudi do mil.jske, prenatr-Uspg s kopalci. Prava sreča je, da kiraH ^iskovalcu teh kopališč par-Pš avto v bližini kopališča ali Sotine 0 zasesti primeren prostor za vj* ob morju. ti „ ,1 teh nevšečnosti pa obiskoval-tj ^ežinskega in kriškega porti-Hv (.PPznajo. Parkiranje avtomo-iih k ilrn ne povzroča preglavic, ker Pt5v r Pustijo na obalni cesti, čeka; T0rajo •’ zameno pešačiti ne-sp vj. *Put po strmih stopnicah, ki tem zavod Banca Anto-niana di Padova e Trieste, ki u pravlja kapital 641 milijard lir. Na splošno se je povečal zaupani kapital v italijanskih bankah v zadnjem letu za 23 odstotkov in sicer so v nekem smislu bolje gospodarile manjše in srednje banke kot pa velike. Dobro so poslovale tudi ljudske banke ter kmečke in obrtniške hranilnice. V primerjavi z ostalim« državami EGS je v Italiji razmeroma več denarja na prebivalca naloženega v bankah, večji pa je primanjkljaj državnih ustanov. To pa daje misliti, da v Italiji veliko ljudi ne plačuje dovolj davkov (gre predvsem za svobodne poklice, trgovce in obrtnike, katerih dohodke je bolj težko nadzirati), čeprav plačujejo odvisni delavci sorazmerno visoke davke že pri izvoru. (- ss-) ZAMEJSKI MLADINCI PO POTEH SLOVENSKE DELEGACIJE NA II. ZASEDANJE AVNOJ Pohodni le hoja po zgodovinskih krajih pač pa tadi šola bratstva in enotnosti Prvi stiki z znanci in drugimi člani brigade - Tone Fajfar o nekdanji poti v Jajce - Na Bazi 20 - V Kočevju, v zgodovinskem Sokolskem domu Letos je že osmič odšla na pohod po poteh slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ mladinska pohodna brigada. Organizator akcije je komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri Republiški konferenci ZSMS, ki tudi sicer skrbi za prenašanje tradicij NOB na mlade generacije in za uveljavljanje med mladimi koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite z najrazličnejšimi pobudami. Letošnjega pohoda smo se po nekajletni odsotnosti udeležili tudi predstavniki iz zamejstva kot delegati Mladinskega odbora SKGZ, ki je letos še posebno popestril stike z mladimi v matični domovini. Pričujoči spis je dnevnik pohodnika z nekaterimi vtisi s hoje in brigadirskega življenja, s pričevanji borcev, ki so nam ob raznih etapah pripovedovali o svojem kraju ter o boju ljudstva proti okupatorju in domačim izdajalcem. Ker smo pač hodili po poteh slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ v Jajce, so marsikje zabeleženi spomini tedanjih delegatov in njih spremljevalcev. I. DAN Prišli smo iz vseh slovenskih občin, iz zamejstva, iz ostalih ju- goslovanskih republik; mladinke, mladinci, vojaki. Zbrali smo se v Ljubljani. Po kosilu smo z avtobusi krenili v Dobrepolje, tu smo prvič postavili tata. Tržačani smo si za šotorskega sostanovalca izbrali Savinjčana, ki smo ga bili malo prej spoznali pri kosilu. Prvi dan se je iztekal v pripravah na pohode in na dvanajstdnevno brigadirsko življenje. Ta dan smo dobili prvo številko že prej natisnjenega biltena s programom in skico poti. Prihodnje številke biltena bomo med tajo sami pisali, tipkali, razmnoževali, spenjali. V uvodnem članku biltena je komandant obrazložil pomen letošnjega, 8. pohoda po poteh slovenske delegacije na II. zasedan.je AVNOJ. Pohod ni samo hoja po krajih, znanih iz NOB, ampak tudi kadrovska šola ter šola bratstva in enotnosti, .je zapisano v uvodniku. Nadalje: imena krajev, ki jih poznamo iz knjig in filmov, nam bodo ob neposrednem stiku pomenila vse več kot doslej. Naloga pohodnikov pa je, da vtise, pričevanja posredujejo v svojih sredinah naprej. Zvečer smo spoznali že nekatere tovariše iz tretje čete, kateri smo pripadali Tržačani (brigado sicer sestavljajo štiri čete; tri po hodne in tehnična s kuharji, šoferji in drugimi). Pogovoril sem se z mladim delavcem iz tovarne TAM iz Slovenske Bistrice, novi- narjem RTV Mirom iz Kranja ter Kamničanom, ki ga je zanimal najnovejši razvoj v Italiji ter položaj naše manjšine. Že prej smo se bili seznanili s komisarjem brigade Tonetom, ki je kot Kočevar pobraten z našo Dolino. 2. DAN Današnje jutro je potekalo v znamenju proslave Dneva borca. Obvezna je bila uniforma, ki je razen našitka z jugoslovanskim grbom in napisom AVNOJ 78 ter kapo s peterokrako zvezdo, ista kot na vseh letošnjih MDA. Pred odhodom smo se postroji-li po četah. Sledila sc običajna povelja: Desno ravnaj se! Mirno! Na mestu voljno! V vrsto po dva! Naprej! Ob cesti je bilo avtobusov in avtomobilov že izredno veliko. Za odrom so stale Dostroje-ne nekatere delovne brigade. Komandant ene izmed teh je bil nam Tržačanom dobro znani Janez iz Kopra. Njegova brkinska skunina je bila izredno živa 'n glasna Po nekajminutnem čakanju smo šli na obširen prostor pred oder, kjer je pričakovala začetek Dro-siave izjemno številna množica. Slavnostni govornik je bil Janez Vipotnik. Pred zaključkom je bilo na sporedu še petje, recitacije, pred tem pa je naša pohodna e-nota prejela pokroviteljski trak skupščine SRS. Popoldne smo pohodniki sede v polkrogu poslušali pripovedovanje delegata na II. zasedanju AVNOJ Toneta Fajfarja, enega takratnih voditeljev krščansko socialnega " 'n T:' ^ 'a' , CA. ^ ' > ^ . r ~ - - • Prehod čez Kolpo v bližini Damlja delavstva. Njegovi spomini na pot v Jajce, ki jih vsebuje njegova knjiga Odločitev, so za nas priprava na pot, ki jo bomo prehodili, in opis tedanje situacije v krajih, ki jih bomo videli. Pred spanjem je bil na sporedu še taborni ogenj. Ob njem smo peli, plesali kolo; narodni heroj Albinca Hočevar - Mali, ki že osmič po vrsti spremlja mlade po poteh slovenske delegacije v Jajce, nam je recitirala pesmi, ,ki jih je bila zložila v času NOB, stihi ene so bili posvečeni padli borki - prijateljici. 3. DAN Zgodaj zjutraj smo se odpeljali z avtobusi v Kočevsko Reko in se ustavili pred obeležjem na hiši, kjer je bil med NOV I, kongres Zveze slovenske mladine. Spregovorila nam je delegatka tega kongresa. V Kočevju smo si ogledali sokolsko dvorano, kjer je oktobra 1943 zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda. Tu je bil ustanovljen SNOO, ki je predstavljal zakonodajno in izvršno oblast slovenskega naroda v okviru Jugoslavije. Izvoljena je bila tudi 40-članska delegacija za TL zasedanje AVNOJ. Dvorana je še taka kot v času zbora. Nad odrom izstopa napis- NAROD SI BO PISAL SODBO SAM. Kustos muzeja, ki ima prav tu svoj sedež, nam je govoril o kočevskem zboru in o osvobojenem ozemlju. Predvojna zgodovina Kočevja je posebno zanimiva zaradi prisotnosti nemških Kočevarjev. Po podatkih ljudskega štetja 'gr. I. 1931 jih je bilo 11 tisoč. Organizirani so bili predvsem v Kultur-bundu. ki ie bil v stari Jugoslaviji nekajkrat prepovedan. Vsekakor so Nemci, ki so tu živeli, prenašali na slovensko prebivalstvo ideologijo nacizma vse do razdelitve Slovenije na okupacijske cono, ko so se po prihodu Italijanov odselili. Vozili smo se nato dalj, časa po Kočevskem Rogu in .si ogledali Bazo 20. Nekaj več o Bazi, o bljižnih partizanskih bolnišnicah Jelendol in Zgornji Hrastnik, nam je povedal Janko Gregorič, udeleženec pohoda leta 43, kot borec zaščitne čete, ki nas bo spremljal po vsej poti in nam posredoval svoje dragocene izkušnje in doživetja. Baza 20 nam v tem trenutku pomeni predvsem izhodišče za pot slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ. Novica o II. zasedanju AVNOJ je prišla takoj po končani nemški ofenzivi oktobra 1943. Tedaj so mislili, da bo zasedanje nekje na Hrvaškem. Ker pa po komaj končani ofenzivi niso bile še vzpostavljene vse kurirske zveze, je bilo težko zbrati delegate za zasedanje. Nekate- ri delegati so ostali doma. ker bi težko prenesli naporno pot, Edvard Kardelj je bil pri vrhovnem štabu, Franc Leskošek je bil na Primorskem, vojaške dolžnosti pa so 'zadržale doma Staneta Rozmana in Ivana Mačka. Komandant Stane je delegaciji dodelil -/,a spremstvo izbrano četo pod poveljstvom Albina Grajzerja, enega najbolj hrabrih slovenskih partizanov. Ob pripovedovanju tovariša Janka nas je presenetil dež. Nekateri smo tedaj prvič preizkušali šotorska krila. Po suhi malici smo sc odpeljali prek Bele krajine vse do Vinice, nato po beli cesti do Sinjega vrha. kjer se je začel marš. Do te vasice so se, po Fajfarje-vem pripovedovanju, pripeljali z vozovi tudi leta 4,3. Na Sinjem vrhu nas je sprejela mladina iz tega kraja in nas po bregu prek doline vodilo do Damlja vasice nad Kolpo. Ob starem mlinu sta nas že čakala čolnarja, ki sta s še tremi tovariši med vojno prevažala na hrvaško stran kolono delegatov, nerede koga prevažata, pa čeprav je bil starejši odposlanec na kočevskem zboru. Kolpo so tudi sicer uporabljale enote NOV za prehod na hrvaško stran in hrvaške za prehod v Belo krajino. Tudi zveze glavnega štaba NOV in POS z vrhovnim štabom NOV in POS so potekale čez Kolpo. Prešli smo reko v manjših skupinah na mestu, kjer se ta deli v tri rokave, izmed katerih sta dva mirna in tako laljšata prehod. Na Hrvaškem striči' nadaljevali marš do Bosiljevega. Na cilj smo dospeli v mraku po več ko 3 urnem maršu brez postanka. To noč sva bila s tovarišem požarna do ene ure, ker je najina četa tega dne dežurala. Ponoči je skupina tovarišev urejeno številko biltena ciklostilirala in razmnoževala. Nekaj minut pred eno sva prebudila požarna za nadaljnji dve uri. Legla sva v spalne vreče, do vstajanja ni bilo več dolgo, ciklostil je še naprej drdral... BRANKO JAZBEC (Nadaljevanje sledi) TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam u-gaja jazz?; 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica; 11.00 Radijski oder; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Z naših festivalov; 13.15 Primorska poje; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Resno, a ne preresno; 15.35 Izbor novih plošč; 16.30 Na počitnicah; 17.05 300-let-nica Vivaldijevega rojstva; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Zgodovina filmske umetnosti; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 18.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Par korakov; 9.32 Emme-elle; 10.00, 11.32, 12.50, 16.15 Z nami je. . .; 10.15 Plošče; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Mala diskoteka; 14.45 Orkester; 15.(K) Pojejo zbori; 15.15 Čast komur čast; 15.32 Orkester lahke glasbe; 15.45 La vera Ro magna; 16.00 Popevke; 16.40 Gla sbeni flash; 16.45 Marcarecords; 17.00 Ekskurzionist; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Melodije na tekočem traku; 19.35 Naši zbori pojo; 20.30 Crash; 21.00 Glas in zvok; 21.32 Nedeljsko jutro; 22.17 Saksofonisti; 22.30 Sim fonični koncert; 23.45 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Jutranja glasba; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.40 Jutranje popevke; 9.00 Radio ancIVio; 11.30 Kalabri ja; 12.05, 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Jazz 78; 14.30 Veš, kako govori?; 15.00 E. . .State con noi; 16.40 33 o-bratov; 17.05 Turandot; 18.30 Srečanje; 19.10 Večerni program; 19.15 Jazz 78; 20.25 Raziskave in pogovori; 21.05 Simfonični program; 22.45 Orkestri; 23.15 Lahko noč vošči. . . RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drugi glasbeni dan; 8.45 Vedno lažje; 9.32 I Beati Paoli; 10.12 Sala F; 11.32 Carta d’identitalia; 12.45 Petkova pripoved; 13.00 Diskosfida; 13.40 Romanza; 15.00 Discoslida; 16.37 Četrta pravica; 17.30 Monologi in skeči; 17.55 Spazio X. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00, Poročila; 7.20 Rekreacija, 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08, Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Zabaval vas bo Fausto Papetti; 10.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Znano in priljubljeno; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam. . .; 14.50 človek in zdravje; 15.05 Gla sbena pravljica; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni jntermezzo; 16.45 Naš gost; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Glasbeni pro gram; 19.05 Z opernih odrov; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Lorka škoberneta; 21.00 Stop pops 20; 2330 Besede in zvoki; 00.05 Literarni nokturno; ITALIJANSKA TV, Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 Cannon — TV film 19.05 Čarobne zgodbe mačka I®3-dora ^ 19.20 Silvia treh brestov — 1 19.45 Almanah in Vremenska slft0 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping-pong , Razgovor o aktualnih godkih 21.35 ČAROVNIŠKA HIŠA . , V ciklusu oddaj «Nella cit vampira* bo danes na spoR du nadaljevanje, ki ga stavijajo trije prizori iz Pf ljivke Hovvarda Phjlippa vereraft*. , Ob koncu DNEVNIK, D«"* v parlamentu in Vremensk slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. 18.15 Kako so živeli primita ljudje 18.15 Program ;.a mladino IL TRUCCO C’E’ 18.45 Velika korida —■ risanka 18.50 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT 19.10 Jlatman — risanka Vremenska slika ,„iri 19.45 DNEVNIK 2 — ODFR‘ STUDIO 20.40 POLDARK - šesto vanje 22.25 Na prvi strani Vsakdanja informacija Ob koncu DNEVNIK * ZADNJE VESTI jugoslovanska tV Ljubljana 17.40 SKOKI V VODO ,tv0 17.55 BALKANSKO PRVENSD V PLAVANJU 19.05 Obzornik 19.15 Viking Viki - risanka ' 19.45 Pevski tabor 78 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Jadranska srečanja 22.10 Propagandna oddaja 22.15 Detektiv Shaft - TV 23.25 DNEVNIK nadalje 23.40 Kontrapunkt Jehudija nuhina (K).OO šahovski komentar oddaja Koper . 19.55 BALKANSKO PRVENSTV V PLAVANJU 21.(X) Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK ,-.m 21.35 Hijene četrte oblasti ?, ho' področje Sahela pa bi bi_l° uvesti divjo rast te line. Tod živi v glavnem ® t h prebivalstvo, ki se okvari* bi torei bil * . vinorejo m m torej on - jo način pridelovanja »jojob®* nemogoč, vsaj odveč. Fr°‘- ^ je v svojem referatu v prikazal tudi sovražnike nit’[ # . V' V nekaterih predelih Južne ^ ke so opazili, da «jojobi* škoduje določen mrčes. Toda »jojoba* ne zanimanj razvoin oziroma P® žel v razvoju oziroma pu‘' slabo ekonomijo, pač P* ,s in'-11]) zanimajo tudi Izraelci, kl pa ‘r zelo malo nafte, ne inore.l® g a kitov, ki naj bi jih oskrbe jo tolščo. Zato Izraelci r da bi začeli doma gojil' Kd. Birnbaum. ki F kA lega v Kaliforniji. °u 5f S tem se specifično t. Elliot nedavnega v namui....... s* , se je preselil v Izrael, že v ZDA ukvarjal z vpr^ fJeP kako puščavsko podrcčJ posejati z ustreznim' rj. va mi ge ..»muvout značilne za Ncgev. p? b9» j vem mnenju bi bila «.lj™ bj ^ ki bi prenesle sušo ^ klimatske razmer®. 4 vendar meni. d® to rastlino prej ^ nalašč, treba preučiti v Kaliforniji 1,1 preden bi jo presadil' v • se kajti vprašanje je, kako M. trava tu obnesla in ali R j, j,, ja nevarnost, da bi m ,,»10 / glim razmnoževanjem P11!,-.?!0 šiti ali celo zadušiti cm° jjcg®' lenja, kar ga je sedaj v ^avanje 10. BALKANSKO PRVENSTVO V KRANJU BOLGARI DOSLEJ NAJUSPEŠNEJŠI Jugoslovani tretji - Nov balkanski in državni rekord Rodičeve ~ Prvi dan 10. članskemu jg ans^eSa prvenstva v plava- (gnj^P^kal brez večjih presene-?*Sari prepričljivo vodijo na vici po točkah, pred Ro-,lCe- Jugoslavijo. Domačini so ^akovS me-stom izpolnili pri- šiennD3' zaostanek za drugouvr-(17 g t^njuny° Pa je le prevelik lifj^eraj, so podelili prvih osem od B«i- sbri prva mesta so osvojili Bol, ptv?ar‘; Romunija je bila trikrat ?lata i '4g°slavija pa enkrat. Prav dose„,„ lajna Jugoslavije, ki jo je 4a],|a rulada Maja Rodič na raz-Vem a m Prsno pa je bila v pr-čeVa ■ vu najpomembnejša. Rodi-gla ,namreč poleg zmage dose-feknM'l n°v državni rekord in pa bil, « balkanskih iger. Sicer pa so cei ,uSovn' izidi prvega dneva preše j,i.Krorl}n'- Med Jugoslovani so dal« ?5?*i še Popovič, ki je na raz-drun„ m Prosto zasedel odlično aiesto, in pa Mitrovič, ki je 2. Dongolokova (Bol.) roroi 3. Cinkova (Bol.) 1*01’'33 5. Šepa rovi č (Jug.) 1’02”47 7. Černe (Jug.) 1’03"71 100 m prosto moški: 1. Georgi je v (Bol.) 54 ”88 2. Enčev (Rom.) 55* * 18 2. Popovič (Jug.) 55”18 4. Petrič (Jug.) 55”49 200 m prsno ženske: 1. Rodič Maja (Jug.) 2*45 ”27 2. Anastazesku (Rom.) 2’47”85 3. Bogomilova (Bol.) 2’51 ”09 5. Brumen (Jug.) 2’54”00 SKUPNA LESTVICA PO PRVEM DNEVU 1. Bolgarija 108,0 2. Romunija 89,5 3. Jugoslavija 72,5 4. Grči ja 56,0 5. Turčija 12,0 je j. . Prijetno presenetil. Slabše Des n, a?-al Borut Petrič, ki je da-Prj bayal kar v treh disciplinah; '»oval U pa ie treba, da ie tek' prav na tazdaljah,' ki mu pravza-100 Ustrezajo (100 m prosto in Jugo,]* ./*")■ T' ■ Pa je tudi, da je «1 „H,.a.VIJi Proboril v štafeti 4x200 TJcno 2. mesto. VeOj^Pvanja so sicer potekala brez tli (jji Zastojev, organizacija pa le rtoj.brezhibna. V tekmovanju na Pr®.!«) m prosto je pri moških tekmovanju . . • je pri moš Baje namreč do čudnega razpleta. V.f.................... Sku skojj]?1°v nekateri plavalci pri startu H se ip"'5 razveljavil tek. Zgodilo pa stranski sodnik ni snnsfil l°m“|‘ ^ v°d° pred sodnikovim stre Sni, Pa je (vsaj tako kaže) ne- Vrvi'ua Stranski sodnik, ni spustil bil sc k' opozarja plavalce, da je tbovji . ne.veljaven, tako da so tek-tetitanCI. pr'Plavali do konca. Represij Cl Romunije in Jugoslavije g, aePiudoma vložili priziv, katere-jlaK?>rija ni sprejela. Vsekakor cer! | a to edina temna točka si-UsPOšnega tekmovanja. Pji; raJšnji izidi pa so bili nasled- 10ft 1. p., 1,1 Prosto ženske: ralu '“Pešcu (Rom.) 1’00”85 juni ja j' “»Igarija Jugoslavija Grčija MOŠKI {' Bolgarija ifiss*"1* Romunija ŽENSKE 70.5 64.0 49.5 35.0 44.0 23.0 21.0 19,0 200 m prsno moški: 1. Dangalakov (Bol.) 2’28”61 2. Bobev (Bol.) 2’31”59 3. Morfis (Gr.) 2’32”78 4. Mitrovič (Jug.) 2’36”34 8. Rodič (Jug.) 2’43”64 100 m delfin ženske: 1. Miklavs (Rom.) 1’05”50 2. Pantelimon (Rom.) 1’07”00 3. Sankeva (Bol.) 1’07”63 4. Efendičeva (Jug.) 1'07”79 8. Minič (Jug.) 112”52 100 m delfin moški: 1. Vasiljev (Bol.) 58”81 2. Kosinas (Gr.) 59 ’15 3. Petrič (Jug.) 1’00”29 štafeta 4x100 m prosto ženske: 1. Romunija 4’03”59 2. Bolgarija 4'06”01 3. Grčija 4*14 *30 4. Jugoslavija 4’15”24 štafeta 4x200 m prosto moški: 1. Bolgarija 7’57”81 2. Jugoslavija 8’06”80 3. Grčija 8’13**94 ZA NOVEGA PREDSEDNIKA CONI Carraro glavni kandidat Nadomestil bo Onestija, ki je predsedoval tej organizaciji že od leta 1946 RIM — Danes bodo v palači na Foru Italicu izvolili novega predsednika CONI. Kot je znano, je do tega prišlo, ker je moral 7. julija Giulio Onesti odstopiti po odločbi deželneg.. upravnega sodišča Lacija. Onesti je bil 17. aprila izvoljen devetič, kajti prvič je stopil na čelo najvažnejše italijanske športne organizacije v daljnem 27. juliju 1946. Člen 32. zakona o poldržavnih službah z dne 20. marca 1975 pa OBVESTILO ŠD Primorje sklicuje danes, 4. avgusta, ob 21. url v športnem krožku na Proseku vse nogometaše, ki pridejo v poštev za prvo ekipo in za prvenstvo kadetov. Pogovorili se bodo o novi nogometni sezoni. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMitiiiiiiiii nmH DVOBOJ ZA SVETOVNO PRVENSTVO Prva zmaga v Bogata (za Karpova) V samih 28 potezah je strl odpor svojega nasprotnika V osmi partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Korčnojem je padla prva odločitev: Karpov je z belimi figurami v lepem napadalnem slogu premagal izzivalca Korčnoja v samih 28 potezah. Karpov je partijo odprl z dvojnim skokom kraljevega kmeta, izzivalec pa je odgovoril, že tretjič v tem dvoboju, s špansko otvoritvijo. Prvi del partije sta šahista igrala še kar drzno, vendar pa ni kazalo, da bo kateri ob obeh pridobil izrazito prednost. Tedaj pa je Karpov začel napadati in je z natančnimi manevri svojih lahkih figur popolnoma razbil pozicijo Korčnoja. Vse Karpove figure so bile v napadu, Korčnoj pa se je predal le potezo pred matom. Le kako si lahko razlagamo tak izzivalčev polom? Res, šahovski strokovnjaki trdijo, da je Karpov to partijo odigral mojstrsko, vendar pa je Korčnoj le prehitro popustil in podlegel nasprotnikovim napadom. Morda je Korčnoj v prejšnjih partijah porabil preveč psihičnih, pa tudi telesnih moči, saj je vedno igral zelo srčno in napadalno, rezultatov pa ni žel; NA PRVENSTVU ZDA Zvrstni dosežki v v začetku je padlo več svetovnih rekordov Wava?DLANDS — I'a državnem V tačof,111 Prvenstvu v ZDA so že u dosegli več zelo dobrih °V' kar je bilo, seveda, tudi l>Wri°V?ti- p'Mli so celo svetovni Ninah bo tudi v ženskih disci-ričari, * kar jasno kaže, da se Ame-bih n>kakor niso ustrašile vzhod-SJ*. zato lahko v prihodnjih [bedj,". Pričakujemo zelo zanimive 'Hc t““lne b°je ženskih reprezen- dveh držav. vne rekoma so na prvenstvu “segli v teh disciplinah: 2’04”39 , 20« m MOŠKI ' Btcv jaeOano: h bundn Lundcluist ‘ - ““ i t Je posamezne proge 5o ,!a' v teh časih: 50 * Metuljček: 26”57 50 ? hrbtno: 29**37 h 50 £ Prsno: 34*13 NC'prosto: 30”39 SoviLSVet?vni rek°rd je pripadal 0. iL.b Sidorenku od letošnjega JUIlla (2’05”24) , 40« ŽENSKE Kimmrprosto: 1 200 mL,nehan S SSK. 4’07”66 2’15"09 KOŠARKA V CORTINI DAMPKZZO «Azzurri» na pripravah CORTINA D’AMPEZZO - V teh dneh se v Cortini nadaljujejo priprave italijanske košarkarske reprezentance za prihodnja tekmovanja, med katerimi bo nedvomno najvažnejše svetovno prvenstvo. Priprav se ne udeležujeta Mala goli in Tom-bolato, ki sta se poškodovala, a bosta verjetno nastopila že 12. septembra na turnirju v Bologni, katerega se bodo udeležile še reprezentance SZ, češkostovsške in Jugoslavije. SKOKI V VODO RiM — V soboto m nedelju bo na plavalnem stadion,, v tem mestu moško in žensko državno prvenstvo v skokih v vodo; v Rimu bodo tekmovali vsi najboljši italijanski skakalci, med katerimi izstopata Giorgio Cagnotto in novi evropski mladinski prvak Piero Italiani. stari šahovski «lisjak> pa je izkoristil pravi trenutek, oziroma pravo partijo, da je dobil naspi-otnika psihološko popolnoma nepripravljenega. Seveda, pa se tudi nadaljuje psihološka vojna. Na protest Korčnoja so organizatorji dosegli, da je parapsiholog in član sovjetskega štaba Vladimir Zuchar sedel v peto vrsto med gledalce v dvorani in ne več v drugo. Kot je že znano, je Korčnoj obtožil sovjetskega parapsihologa, da ga skuša hipnotizirati in torej tako oškodovati pri igri. Ko je Korčnoj videl, da je Zuchar v peti vrsti, se je oddahnil, vendar pa si je vseeno nadel temna očala, da mu ne bi škodovali «hipnotični žarki*. Karpov pa je na smešno Korčnojevo zahtevo o parapsihologu odgovoril tako, da se ni hotel pred osmo partijo rokovati z nasprotnikom. Izjavil je, da so Korč-nojevi napadi na sovjetsko delegacijo neosnovani in žaljivi ter se bo torej znal v bodoče ravnati. Prihodnja partija bo na sporedu jutri, vprašanje pa je ali si bo Korčnoj opomogel po šoku prvega (in tudi zelo hudega) poraza. D. J. BOLOGNA — V okviru priprav na bližnje prvenstvo italijanske A lige se bo prvoligaš Bologna srečal 13. septembra s kitajsko nogometno reprezentanco. Srečanje, ki ga bodo odigrali v nočnih urah, bo na občinskem stadionu. • • • MILAN — Organizacijski odbor je sporočil pare nogometnih tekem, ki veljajo za prvi mednarodni turnir Drena. Spored srečanj je naslednji: sobota, 19. avgusta: Herta Berlin - Inter nedelja. 20. avgusta: Fiorentina - LR Vicenza ponedeljek, 21. avgusta: srečanje za 3. in 4. mesto torek, 22. avgusta: finalna tekma za 1. in 2. mesto. NOGOMET IZ ŠEJKOVFG' ŽEPA Milijarde za Rivelina RIAD — Roberto Rivelino zapušča Brazilijo in odhaja v Saudsko Arabijo. Kaže namreč, da je slavni «carioca» našel premožnega arabskega šejka, ki se izredno navdušuje za nogomet. Princ Hazloul Ibn Abdul Aziz, predsednik nogometnega kluba Al Hilal iz Riada je za vsako ceno hotel kupiti od Flumi-nenseja Rivelina in mu je na koncu to tudi uspelo. Denarni znesak za preston Brazilca v arabsko ekipo je po zadnjih vesteh zelo visok. Princ Aziz je sam izjavil, da je vsota nekje med petimi in desetimi milijoni dolarjev (štiri do osem milijard lir!). Roberto Rivelino, katerega so vsi imeli za naslednika Peleja, je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Argentini dokaj razočaral, saj ga je selektor Coutinho po prvih dveh tekmah izključil iz prve postave. Nekoliko čudno se sedaj zdi, da so ga tako neverjetno visoko ocenili, saj so bile že kotacije najboljših italijanskih igralcev astronomske. Dejstvo pa je, da je za ta denar v sredo Roberto Rivelino podpisal dveletno pogodbo v glavnem mestu Saudske Arabije, Le še to ni jasno koliko denarja bo šlo v žepe nogometaša, koliko pa matičnemu klubu. Po svetovnem prvenstvu v Argentini se torej nadaljujejo senzacije na mednarodni nogometni borzi. Najprej je Bonhof prestopil k Valencii, nato pa Argentinci Bertoni k Avellanidi iz Seville, Ardiles in Villa pa k angleški ekipi Tottenham Tlotspur. Po zadnjih vesteh pa se ne bo princ Aziz ustavil le pri nakupu Rivelina, kajti, kot je sam izjavil, se bo sedaj potegoval še za drugega brazilskega asa Žica. KOLESARSTVO CKNALA (Piza) — V tem kraju je v sredo bila ria sporedu kolesarska dirka, katere so se udeležili skoraj vsi najboljši italijanski kolesarji. Zmaga je na koncu nepričakovano pripadla estaremu* Gimondi-ju, ki je v sprintu premagal Ricco-mija, Simonettija in Mazzantinija, s katerimi je ušel iz glavnine na polovici dirke. VRSTNI RED: 1. Felice Gimondi, ki je prevozil 116 km s poprečno hitrostjo 40,110 km na uro 2. Walter Riccomi 3. Mauro Simonetti 4. Leonardo Mazzantini, vsi v času zmagovalca. pravi, da so lahko člani glavnega odbora javnih ustanov potrjeni le enkrat in je zato moral Onesti odstopiti. Po teh dogodkih so sklicali skupščino CONI, ki bo danes izvolila novega predsednika. Vse kaže, da bo na to mesto stopil Franco Carraro, ki je trenutno še predsednik italijanske nogometne zveze, a bi moral v primeru današnje izvolitve podati ostavko za to mesto. Franco Carraro, bivši predsednik italijanske smučarske zveze na vodi in nogometne ekipe Milana, bo torej skoraj gotovo novi predsednik CONI, na čelu katerega bo ostal do leta 1981. Danes bodo morali izvoliti tudi nova podpredsednika, najresnejša kandidata pa sta Primo Nebiolo (predsednik italijanske a-tletske zveze in CUS) ter Bruno Gat-tai (predsednik smučarske zveze). Po odstopu Onestija je izgledalo, da bo podal ostavko tudi tajnik Pe-scante, a po zadnjih vesteh bo le-ta ostal na svojem mestu. Nasprotno, pa bodo morali izbrati nove tri o-sebe, ki bodo stopile v glavni odbor CONI, saj bosta avtomatično izločena Gattai in Nebiolo v primeru izvolitve ter zaradi odstopa Celle (predsednik zveze za športni ribolov). ODBOJKA Turnir v Viareggiu VIAREGGIO — Od 7. do 9. avgusta bo v Viareggiu mednarodni ženski odbojkarski turnir, na katerem bodo igrale državne reprezentance Italije, Japonske in Jugoslavije: Razpored tekem bo tak: ponedeljek, 7. avgusta: Italija - Jugoslavija torek, 8. avgusta: Jugoslavija - Japonska sreda, 9. avgusta: Italija - Japonska Prvo mesto na tem turnirju bo osvojila ekipa, ki bo zbrala skupno največ točk. Veliki favorit tega turnirja je Japonska, ki tokrat prvič gostuje v Italiji. ATLETIKA VIAREGGIO — 9. avgusta bo v tem kraju mednarodni atletski'miting, na katerem bo konkurenca zelo ostra. Poleg italijanske reprezentance in sovjetske selekcije bodo namreč prisotni tudi atleti iz Češkoslovaške, Poljske, Francije, Anglije, ZDA in nekaterih afriških držav. TENIS V NORIH CONWAYU Rarazzutti premagal Gonzalesa NORTH CONWAY (ZDA) - Tudi v drugem kolu mednarodnega prvenstva je Corrado Barazzutti uspešno premostil še eno oviro. Tokrat je premagal sicer skromnega Por-torikanca Gonzalesa s 6:1, 6:2. Tudi ostala favorita za končno zmago, Eddie Dibbs in Brian Gottfried, sta napredovala v višje kolo. Športne prireditve v Ronkah V okviru ronskega avgusta bo danes zvečer, ob 20.30, srečanje med namiznoteniškimi ekipami Ronk, Metlike in Wagne. Ob 20.45 pa bo kotalkarska prireditev na kateri nastopajo člani Associazione Pattinaggio v Ronkah. Ta prireditev tx> riA kotalkališču v Selcah. Lonjerska Adria se razvija v pomembno tržaško kolesarsko društvo in tudi njeni spremljevalni avtomobili se vedno pogosteje pojavljajo na cestah naše dežele, pa tudi drugod iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiimniiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiininitiiiiiimiiiiiiniiiHiiHiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiniiiiiifiimiuiivm« KOŠARKA ZA NOVO SEZONO No vos ti pri Pagnossinu Ekipo sestavljajo dokaj poprečni igralci V torek opolnoči se je zaključil «trg» tudi za košarkarje prve zvezne lige. Velikih sprememb tudi letos ni bilo, čeprav se je ob koncu lanskega prvenstva precej govorilo o raznih premestitvah igralcev. Dejstvo obstaja, da je dobrih igralcev v Italiji zelo malo in za te njihovi klubi zahtevajo,astronomske vsote. Zaradi tega pride med klubi le do zamenjav, recimo poprečnih igralcev, ali do nakup;v mladih in večkrat tudi neobetajočih igralcev. Znano je namreč, da je tudi med mladimi vedno težje dobiti talent, ki bi v teku nekaj let postal vodilni igralec v ekipi. Zato tudi mrzlično iskanje vsakega kluba čimboljših tujcev (beri Američanov), ki naj bi napolnili vrzel zaradi pomanjkanja dobrih italijanskih igralcev. Te splošne misli veljajo tudi za goriški Pagnossin, ki (kljub napovedim ojačitve ekipe) je sestavljen iz dokaj poprečnih igralcev in bi lahko celo rekli, da se je letošnja ekipa z odhodom Garretta in Savia (v lanski sezoni najboljših igralcev e-kipe) celo ošibila. Obstaja pa drugo dejstvo. Pagnossin ima letos novega trenerja, Jima McGregor ja, ki je po miselnosti' 'dia- t' •'.; jT.i ; 'A i(Xi U )Vt j t sr l i NOGOMET V PRVENSTVU C-l LIGE TRIESTINA V A SKUPINI Včeraj so objavili sestavo skupin za obe C ligi in D ligo FIRENCE — Vodstvo italijanske polprofesionalne nogometne zveze je objavilo sestavo skupin C-l in C-2 lige za novo prvenstvo. Skupine bodo sestavljene takole: C-1 A SKUPINA: Alessandria, Bielle-se, Como, Cremonese, Forli, Junior-casale, Lecco, Mantova, Modena, Novara, Padova, Parma, Piacenza, Reggiana, Spezia, Trento, Treviso, Triestina. B SKUPINA: Arezzo, Barletta, Be-nevento, Campobasso, Catania, Chie-ti, Empoli, Latina, Livorno, Lucche-se, Matera, Paganese, Piša, Pro Ca-vese, Reggina, Salernitana, Teramo, Turris. C-2 A SKUPINA: Albese, Mal mas Roma, Carrarese, Cerretese, Civita-vecchia, Derthona, Grosseto, Impe-ria, Massese, Montecatini, Monte-varchi, Olbia, Prato, Sangiovannese, Sanremese, Savona, Siena in Via-reggio. B SKUPINA: Adriese, Audace, Bolzano, Capri, Conegliano, Fanful-la, Legnano, Mestrina, Monselice, Omegna, Pavia, Pergocrema, Pro Patria, Pro Vercelli, Rhodense, S. Angelo Lodigiano, Seregno in Vige-vano. C SKUPINA: Anconitana, Avezza-no, Banco di Roma, Brindisi, Civi-tanovese, Fano "ma Juventus, For-mia, Francavilla, Frosinone, Galip-poli, Giulianova, Lanciano, Lupa Frascati, Monopoli, Osimana, Pro Vasto, Riccione, Vis Pesaro. D SKUPINA: Alcamo, Casertana, Cassino, Cosenza, Crotone, Maršala, Messina, Nuova Igea, Palmese, Potenza, Ragusa, Rende, Savoia, Si-racusa, Sorrento, Trapani, Vigor La-mezia, Vittoria. Prvenstvi v C-l in C-2 ligi se bosta začeli v nedeljo, 1. oktobra. V D ligi pa bodo ekipe iz naše dežele igrale v B skupini, ki bo sestavljena takole: Abano Terme, Be-nacense, Casatese, Chievo, Dolo, Je-solo, Merano, Mir\ Monfalcone, Montebelluna, Montello, Palmanova, Pordenone, Pro Tolmezzo, Romane-se, San Dona, Tritium, Venezia. V tej ligi se bo prvenstvo začelo v nedeljo, 17. septembra. metralno drugačen od Benvenutija, ki je treniral ekipo v lanski sezoni. Tudi to bo delno pomagalo, da se igralci vsaj v začetku ne bodo znašli v novem načinu igre, ki jo bo zahteval ameriški vodja (hitra igra z metanjem na koš v času 10-15 sekund). Igra bo z McGregorjem pridobila na «spektaklu»; pokazale pa se bodo nekatere vrzeli: ranljivost ekipe v obrambi ter precej netočnost: pri metanju na koš. Temu smo bili sicer že priča pred leti ,ko je McGregor v Carici treniral Splugen. Kaj pa z igralci? Vodstvo se je odločilo, da obdrži v ekipi le 5 do 10 lanskih igralcev (Ardessi, Bruni, Soro, Antonucci in Laing). V ekipo pa so prišli štirje novi igralci. Za drugega Američana je skoraj gotovo, da bo Pagnossin podpisal pogodbo z Bobom Naglejem. Kljub temu se v mestu govori, da ni izključeno, da bo McGregor prišel v Gorico z drugim, močnejšim centrom, ki je doslej igral med ameriškimi profesionalci. O tem se bomo prepričali konec meseca, ko se bo Pagnossinov trener vrnil iz Long Beacha. Poglejmo sedaj sestavo nove Pa- gnossinove ekipe (v njej smo kot drugega Američana postavili Boba Nagleja): Ardessi 27 let 194 cm Bruni 29 let 193 cm Soro 23 let 195 cm Antonucci 20 let 205 cm Laing 27 let 208 cm Cortinovis 21 let 206 cm Trucco 25 let 204 cm Premier 20 let 196 cm Turel 16 let 183 cm Nagle 23 let 205 cm Iz gornjega seznama je razvidno, da kar 5 igralcev presega 200 cm višine. Poprečna višina vseh 10 i-gralcev pa znaša 198,9 cm, starost pa 23,1 leta. P. R. BOKS BUElNUS AIRES — V soboto bo v glavnem nestu Argentine dvoboj za svetovni naslov srednje kategorije med Američanom Harrisom in Argentincem Corrom. Hugo Corro je osvojil naslov letos spomaldi v San-remu, ko je premagal odličnega Kolumbijca Rodriga Valdeza, in ga bo v soboto prvič branil. • » • CIUDAD MEXICO - Mednarodni boksarski svet (WBC) je v sredo objavil svetovne lestvice za letošnjo sezono. Jugoslovan Mate Parlov je v poltežki kategoriji na prvem mestu, pred Angležem Contehom (katerega je pred mesecem premagal v Beogradu). Tudi Italijan Rocky Mattioli je v svoji kategoriji (super vvelter) na prvem mestu in sicer pred Britancem Hopejem. Ostali italijanski boksarji pa ne zasedajo visokih mest na lestvicah. nogomet MEDICINA IN ŠPORT Nove metode pri merjenju delovanja srčne mišice NORCIA — V Italiji so prvič preizkusili novo metodo kontrole delovanja športnikov kar med njihovo aktivnostjo. Potem ko so ta način kontrole že preizkusili v nekaterih drugih državah, so ga zdaj še pri nogometnem klubu Perugia, ki se na novo prvenstvo pripravlja v Perugii. Vsem nogometašem so namreč pritrdili na prša majhen aparat, ki je imel tudi miniaturni radijski oddajnik. Aparat so s tremi elektrodami povezali s prsi, nato pa so nogometaši opravili običajni trening pod vodstvom svojega trenerja Castagnera. Oddajnik je podatke o delovanju srčne mišice pošiljal do roba nogometnega igrišča, kjer je društveni zdravnik dr. Tomassi-ni na posebnem video - registrator-ju, ki je te podat’.:'’ sprejemal, sledil delovanju src posameznih tekmovalcev. Aparaturo 'zi ta preizkus je izdelala tvrdka OTE - BIOMEDICA iz Firenc in je zelo podobna tisti, ki jo uporabljajo pri medicini dela ter pri zdravljenju rekonvalescentov po infarktu. Doslej so nadzorovali stopnjo napora, kateremu so bili podvrženi nogometaši, le z merjenjem pulza in pritiska, sedanji novi način pa je ves postopek zelo poenostavil, poleg tega pa je še mnogo točnej-ši in predvsem takojšen. NOGOMET MED ŽENSKAMI Italija in Škotska jutri v finalu Jutri bosta na sporedu finalni srečanji «Mednarodnih iger v ženskem nogometu 1978», ki so bile letos v Italiji in sicer v Abrucih. Za prvo mesto se bosta spoprijeli reprezentanci, ki sta osvojili prvo mesto v izločilnih skupinah, tj, Italija, škotska, za tretje pa Jugoslavija in Belgija. Lestvici izločilnih skupin: SKUPINA A. Italija 4 Belgija 2 Wales 0 SKUPINA B: Škotska 3 Jugoslavija 2 Švica 1 NOGOMET V NOVI SEZONI Juiiano pri Rologni BOLOGNA — Bivši kapetan nogometne ekipe Napolija Antonio Juiiano bo prihodnjo sezono igral v vrstah Bologne. V sredo je namreč podpisal pogodbo s tem klubom; po neuradnih vesteh bo Juiiano dobil denarno nagrado skoraj 60 milijonov lir. Emil Frelih 26. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J jaS* Qh W vnodu v najpomembnejši tempelj, posvečen bogi-/Rl®enakshi, stojita kot stražarja večja kamnita kipa. erh koridorju Kambathadi Mandapam je nekaj koleri- V živo skal° vklesanih skulptur, ki s pošastnimi 1 ustvarjajo v mračnem, s svečami, dimom in oljen-Skrivnostno osvetljenem prostoru, kar grozljivo mi-0 v*dušje. ■ ^ hart^ušu)0ča je dvorana tisočerih stebrov. Človek osup-to^ g'gantsko dvorano, kjer vsak granitni steber, teh \ti 0 devetsto petinosemdeset, razodeva veščino umet-diti bujne fantazije. Preseneča predvsem, da nista a stebra enako izklesana, in da je vsak steber iz Sai?Jega kosa skale. Ornamentika in skupine na-f‘gur, so v resnici enkratne. Dolga in prostorna dosti ^ ’e Prava zakladnica madurajske tamilske umet- teto koridorju sta še dva manjša templja in velika a s kamnitimi in bronastimi skulpturami najvišje umetniške zmogljivosti. Zbirki in prostoru zbranega bogastva ne pravijo zaman Tempelj muzeja umetnosti Tamil Nadu kulture. Po lepoti in zračnosti je impresiven pravokotni bazen Zlatih lilij na prostem, ki ga obdajajo hodniki z enako rezljanimi stebri. Na zidovih hodnikov so freske iz hindujske mitologije in verzi tamilske klasike. S hodnikov vodijo proti vodni gladini stopnice, na katerih posedajo in suše svoje perilo hindujski verniki. Samo ti se lahko umivajo in kopajo v bazenu. V nekem kotu vidimo na gladini štiri ali pet, kot zlato bleščečih umetnih lotosovih cvetov. Tudi stopnišče, stebri in dno bazena sevajo v ru-menilu okra, kar daje vtis pozlate. Pobožni hindujci so si lepo uredili svoj «zlati» bazen, v katerem je in okoli njega vzorna čistoča. Od tu je navdušujoč pogled, na veličasten južni stolp, ki se mogočno dviga izza bazena proti sončnemu nebu. Romarjem v vodi verjetno vzbuja mistično hrepenenje po onstranstvu, za katerega se vsakokrat pripravljajo po očiščenju v vodi. V času obrednega kopanja ne sme nihče fotografirati bazena. Vrnil sem se, ko je minil čas kopanja. Posnel sem nekaj prizorov zares čarobnega okolja z visoko go-puro v ozadju. Veličastnost madurajskih templjev iskreno prevzame človeka. Razsežnosti tempeljskega okoliša in imenitnosti grajenih objektov še bolj, kot posamezne podrobnosti v templjih in stolpih. Nič kaj prijeten vzpon v vročem dnevp po visokih stopnicah na vrh južnega stolpa, kamor se povzpneš za- ■: I I $ * 1 1 II: j i x i vl j? gMUooao mo §!P|r ' $ ...s .V. ■- -• \ .. %. -.- > m: -...........I . Bazen zlatih lilij sopljen in premočen, je vendarle vreden truda. Pogled na druge templje, zgradbe in okolico Maduraja, ki ga zapirajo oddaljeni griči, je zares čudovit. Pred očmi se razgrneta lepota in veličastje templjev z mogočnimi, proti nebu kipečimi okrasnimi gopurami. Oddaljene piramidaste gopure, ki se ti zde od tu bliže s svojimi vrhovi, so zgrajene na kvadratni osnovi. Zato so tudi štiri poševno strani, ki gledajo na vse strani neba, enako bogato okrašene s plastičnimi upodobitvami. Zanimivo, nekateri izvedenci pripisujejo gradnje prav zaradi takšne arhitekturna zasnove templjev, dravidskemu slogu. Svojo trditev utemeljujejo, ker so pravokotni prostori drugačni od navadne kitajske škatle, in da so piramidasti stolpi brez lokov ali kupol, delikatna skulpture iz masivnih materialov in stebri s skulpturami v velikih galerijah, izdelki dravidskih graditeljev. Prirodno indijskemu duhovnemu čustvovanju, se ie tudi okoli dveh najpomembnejših templjih na čast bbginii Meenakshi in bogu Sundareswararu Šivi spletla rped pobožnimi Hindujci nenavadna legenda. Med vsemi templji sta si namreč edino ta podobna po obsegu in zunanjosti kot dvojčka. Hindujci verujejo, da se je bog Šiva v obliki Sunda-reswararija poročil s hčerko Pandyjanskega Kralja Ma-layadho Wajano. Po legendi je kralj zaprosil boga šivo naj mu da otroka. In tako je iz božjega ognja prišla na svet majhna deklica s tremi dojkami. Božji glas je velel naj jo kličejo Thadathagai. Bog je oznanil kralju in kraljici, da bo tretja dojka deklici izginila tistega dne ko bo zagledala moškega, ki bo njen mož. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina ža inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številko 3,00 din. ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADI1» DZS 61000 LlubU^ Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 . Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st vlš 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozd 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bese ( Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-Ji^L krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druaih o v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 4. avgusta 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja K in tiska f i Član italiiar»sk«j IZTT zveze časopisnih ■ 1T«I založnikov && PO MNENJU DEMOKRATIČNIH STRANK Posebna komisija naj razkrije ozadje smrti predsednika KD 0;lo parlamentarne komisije bi moralo steči že septembra ali oktobra • Sodna preiskava o delovanju rimske «kolone» rdečih brigad ni zabeležila še bistvenih uspehov Tiger ga je napadel RIM — Pobuda za ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki bi preiskovala ozadje ugrabitve in u-mora Alda Mora in bi začrtala osnutek novega splošnega zakona za boj proti terorizmu, je te dni v središču pozornosti političnih strank. Kot je znano, je pobudo za ustanovitev komisije pred dnevi dala Krščanska demokracija, ki je poverila svojemu podtajniku Galloniju nalogo, da preveri stališča in predloge ostalih demokratičnih strank, ki so že izrazile ugodno mnenje za ustanovitev preiskovalne komisije v okviru parlamenta. Vprašanje pa je sedaj, kateri naj bi bil bistveni cilj te parlamentarne komisije, ali preiskovati zgolj specifično primer Moro ali pa analizirati sp'ošne vzroke terorizma v Italiji in njegove morebitne odnose s tujimi prevratniškimi centralami. V prvem primeru- obstaja nevarnost, da bi parlamentarna komisija morda ovirala preiskavo, ki jo vodi rimsko sodstvo in bi lahko prišlo do spora s sodnimi organi, kot se je sicer že večkrat zgodilo v preteklosti. V primeru pa, da bi posebna preiskovalna komisija analizirala splošno problematiko terorizma in prevratništva v državi in šele nato primer Moro, pa je nevarno, da bi ponovila napake bivše protimafijske komisije, ki je sicer zelo splošno analizirala problem mafije v Italiji, ni pa temeljito posegla za reševanje in odpravo tega pojava in predvsem ni sodelovala s sodstvom in policijo. Problemov za ustanovite” parlamentarne komisije, ki bi preiskovala tragično smrt predsednika KD, je kot vidimo še precej, da ne omenimo vprašanja, ki so tesno vezana s pravnimi in zakonodajnimi pristojnostmi te komisije. Kljub težavam pa so vse demokratične stranke'že pokazale pripravljenost, da se o zadevi razpravlja, saj se dobro zavedajo, da je ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije predvsem v tem trenutku prepotrebna, saj javnost upravičeno zahteva, da se vendar razkrije vse ozadje ugrabitve in umora Alda Mora. Nekatere stran- •IliiifiMMMiliiiliiiiiiliiililililiiililliMiillliiiimiiniinmmiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiil NAJVIŠJI POZITIVNI SALDO ZADNJIH OSEMNAJST MESECEV Italijanska trgovinska bilanca v juniju dosegla prebitek 506 milijard lir V vsem letošnjem polletju sicer 177 milijard primanjkljaja RIM — Po začasnih podatkih državnega statističnega zavoda Istat je italijanska zunanjetrgovinska bilanca v mesecu juniju izkazovala 506 milijard lir prebitka. Vrednost celovitega uvoza je znašala J.438 milijard, medtem ko je v izvozu dosegla 3.944 milijard lir, K izoblikovanju Slki-milijardne^a pozitivnega salda seveda ni pripomogla postavka o nafti in njenih deriva tih, saj je zadevna bilanca izkazovala primanjkljaj 405 milijard, pač pa vse druge blagovne zvrsti z 911-nrlijardnim prebitkom. Gre za najvišji mesečni prebitek ne le v tekočem letu, temveč v vsem oMobju od začetka lanskega januarja pa do konca letošnjega junija. Letos .je bila trgovinska bilanca pozitivna še v aprilu z 11 milijardami 923 mil. lir, preteklo leto pa je izkazovala prebitek v juniju, juliju, avgustu in novem bru — najvišji je bil julija z 238 milijardami in 387 mil. lir. Maja tega leta pa je bil saldo negativen — 295 milijard in pol. Zunanjetrgovinska bilanca za celo prvo polletje 1978 izkazuje seveda primanjkljaj, in sicer v višini 177 milijard — vrednost uvoza je bila 21.243, izvoza pa 21.066 milijard lir. V ustreznem razdobju lanskega le ta je pasiva dosegla kar' 2.279 milijard, (dg) Svojci Ščaranskcga dvomijo v njegovo osvoboditev MOSKVA - SvcJ < Anatolija Šča-ranskega, ki je bil pred kratkim obsojen na trinajst let zapora pod obtožbo izdajstva in protisovjetske dejavnosti, so izrazili dvom o glasovih, po katerih naj oi kaj kmalu prišlo do osvoboditve njihovega sorodnika v okviru izmenjave političnih jetnikov med Vzhodom in Zahodom. Njegov starejši brat Leonid je dejal, da bi resna pogajanja morala potekali bolj diskretno. zum o terorizmu, ki ga je januarja lani podpisalo sedemnajst od skupno devetnajstih držav evropskega sveta. Sporazum je izredno pomemben in predstavlja učinkovito sredstvo v boju proti terorizmu, saj prvič predvideva možnost pregona za hujše prekrške, čeprav naj bi bili storjeni iz političnih nagibov. Do sedaj je namreč veljalo pravilo, po katerem so zavračali ekstradi-cijo v primerih, ko so priznali politični razlog. PARIZ — Nacionalna fronta za osvoboditev Konga, proti kateri so v Zairu nastopili francoski padalci, je objavila poročilo, v Katerem trdi, da bo nadaljevala z borbo proti reakcionarnemu Mobutujevemu režimu, kljub pomiritvi med Angolo in Zairom. ke so že nakazale nekaj konkretnih predlogov za delovanje te komisije, ki absolutno ne bi ovirala sodno preiskavo, v naslednjih dneh pa bo treba te predloge še podrobno razčleniti in nato sestaviti enotno stališče, tako, da bi delovanje parlamentarne komisije steklo mogoče že septembra ali oktobra. Medtem pa se nadaljuje brez večjih uspehov sodna preiskava o tako imenovani rimski »koloni* rdečih brigad, ki naj bi po mnenju preiskovalcev organizirala, če ne izvedla, ugrabitev in umc>- predsednika KD. Načelnik preiskovalnega urada rimskega sodišča Gallucci, ki vodi celotno preiskavo, je pred dnevi ponovno zaslišal domnevnega vodjo rimske »kolone* rdečih brigad Enri-ca Triaco, ki je tudi obtožen, da je vodil tiskarno, kjer naj bi tiskali propagandne letake teroristov. Presenečenje včerajšnjega dne pa gotovo predstavlja pismo domnevnega brigadista Stefana Ceriania rimskemu skrajnolevičarskemu dnevniku «Lotta Continua*. Mladenič, ki sumijo, da je sodeloval z Enricom Triaco pri vodenju ilegalne tiskarne in ki je trenutno skrivač, zavrača v bistvu vse obtožbe na svoj račun in izjavlja, da ni nikoli sodeloval z rdečimi brigadami, (st) Ccauscscu potrdil obisk Hua Kuo-tenga BUKAREŠTA — Romunski pred sednik Ceausescu je uradno potrdil vest, da bo predsednik centralnega komiteja KP Kitajske Hua Kuo-feng obiskal Romunijo v drugi polovici avgusta, najbrž od 16. do 21. Kot smo že poročali, bo Bukarešta prva etapa na njegovem potovanju po Evropi, v okviru katerega bo obiskal tudi Jugoslavijo. V romunskih diplomatskih krogih izključujejo možnost, da bi Hua Kuo-feng obiskal tudi Pariz in Malto. Kntera v Iraku BAGDAD- — Iraški minister za zdravstvo je včeraj sporočil, da so na jugu države zabeležili pet primerov kolere, vendar do sedaj ni bilo smrtnih žrtev. Na istem področju so dva primera ugotovili v začetku tedna, vendar so oblasti, po trditva! ministrstva za zdravstvo, podvzele vse preventivne ukrepe, tako da ni nobenega razloga za zaskrbljenost. Zdravstveno stanje malega Fabia Merenna, ki ga je napadel tiger cirkusa Togni, se izboljšuje. Rane na oprsju, trebuhu in vratu se lepo celijo. Zdravnike pa skrbijo poškodbe na vratu, saj otrok le s težavo drži glavo pokonci (Telefoto ANSA) VČERAJ V BLIŽINI MRIGENTA Absurden umor 6-letne deklice Nesrečno Roso Liotto je ubila lastnica psa, ki je deklico malo prej napadel AGRIGENTO - Vsak umor je že sam po sebi absurden, posebno pa ko je vzrok zločina ugriz psa in je žrtev komaj 6-letna deklica. Ni dolgo od tega ko smo pisali, da je v bližini Grosseta brat ubil bra ta, ker mu slednji ni hotel dati cigaret, včeraj pa je italijanska črna sellova stopila v hišo ii: se vrnila z moževo puško, s katero je ustrelila proti 6-letni deklici m proti babici, streli pa so oplazili tudi Ro-sario Fanaro. Hitro zatem pa je lastnica psa nemudoma zbežala. Streli so nesrečno deklico zadeli v glavo in nič ni pomagal’ ta- kronika zabeležila prav tako neve- kojšen poseg Rdečega križa, saj rjeten umor, katerega žrtev je bila1 je mala Rosa izdihnila takoj po nedolžna deklica. | sprejetju v bolnišnico. Pri strelja- Zgodilo se je v vasi ^'avara, ve-, nju sta bili laže ranjeni tudi murna čjem centru v pokrajini Agrigento, j in babica nesrečne Rose. ki pa ju 6-letna deklica Rosa Liotta se je v niso sprejeli v bolnišnico. Carmelo spremstvu mame, Rosarie Fanare Russellovo pa so karabinjerji kma- in babice, Marie Farulle Aire, napotila na vaški trg, kjer je bil včeraj sejem. Na ulici se je deklici nevarno približal pes, last Carmele Russello, ki je bil brez nagobčnika in planil na malo Roso. Deklica se je pri tem hudo prestrašila, njena babica pa je zapodila nevarnega psa s tem, da mu ie primazala brco. Dogodku je prisostvovala tudi lastnica psa, Carmela Russello in med ženskama je nastal takoj hud prepir nenadoma pa je Rus- ■iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii ATENSKA VLADA UTEGNE SPREMENITI ODNOS DO ZAVEZNIKOV Grčija ostro obsoja ameriški sklep o obnovitvi vojaške pomoči Turčiji Ciprski predsednik Kiprianu napoveduje zaostritev napetosti na otoku - Turki seveda zadovoljni WASHINGTON — Grški politični in vladni krogi so izredno ostro reagirali na sklep ameriškega kongresa, da Carterju dovoli ponovno dobavljanje orožja Turčiji. Splošno prevladuje v njih prepričanje, da utegne la ukrep spraviti v hudo nevarnost strateški) ravnotežje na južnem Sredozemlju, zato naj bi pristojna mešana komisija predstavniške zbornice in senata ZDA na novo proučila problem in noskr-bela za preklicanje sprostitve vojaške pomoči ankarski vladi. Sklep o prekinitvi embarga, ki se je začel brž po turški invaziji Cipra, je predstavniška zbornica sprejela pozno predsinočnjim z 208 glasovi proti 205, torej prav s pičlo večino, senat pa ga je odobril že prejšnji teden. Pripomnili velja si cer, da ne pojde takoj v veijavo: šef Bele hiše mora namreč poprej ....................... Hudi časi za letalske potnike Nemčija podpisala sporazum proti terorizmu BONN — V Zahodni Nemčiji stopi danes v veijavo evropski spora- Vsedržavni tajnik federacije državnih uslužbencev - ClSL je izjavil, da sc bo stanje na italijanskih letališčih v bodočnosti poslabšalo zaradi brezbrižnosti generalnega ravnateljstva civilnega letalstva do zahtev in potreb državnih uslužbencev v civilnem prometu (Telefoto ANSA) . ni,„i,l„,„u„„ii„,„,„i„i,iii„iiiii,i,,i,nii,m,iiiiim,,,i,,i,iiiiii,iiiiii,umnim,imiii,m, V POLNEM RAZMAHU CENENA ZVRST MLADINSKEGA TURIZMA Vedno več mladih se odloča za spalne vreče Anglija in Grčija najbolj obiskani - V Italiji številne organizacijske in birokratske ovire natanko preveriti, če bo ponovno pošiljanje orožja in vojaške opreme Turkom res koristilo interesom Združenih držav (sam je ustrezno zahtevo utemeljil z ugotovitvijo, da ho konec embarga v prid celovitega ravnovesja NATO, kakor tudi Grčije in turško-ameriškiih odnosov), razen tega pa, če je Ecevit zares pripravljen na tvorna pogajanja z atensko vlado za izhod iz ciprske krize. Grški vladni krogi poudarjajo, da niso danes razmere na spornem otoku v ničemer drugačne od onih pred štirimi leti. ko s0 velik del Cipra zasedle turške čete: pod njihovim nadzorstvom je še vedno 40 odst. otoške površine, 200.000 grško-ciprskih beguncev je izgubilo vse svoje premoženje, a med turško in grško skup nosijo še vedno ni mirnega sožitja. Vodja grške sredinske stranke v opoziciji Mavros je označil početje ameriškega kongresa kol «izrazito zločinsko dejanje*, socialistični pr vak Papandreu je očital vvashing-tonski upravi obilno mero cinizma, vsa opozicija pa soglaša s potrebo, da zavzame atenska vlada v zunanji politiki novo, drugačno stališče do zahodnih zaveznikov. Ciprski predsednik Kiprianu ie z druge strani izrazil »globoko razočaranje, užaljenost in zbeganost* nad sklepom ameriškega kongresa ter zatrdil, da se bo napetost na otoku nedvomno zaostrila. Zunanji minister Rolandis .je podobna čustva iznesel ameriškemu veleposlaniku v Nikoziji Stoneu. Voditelj turške skupnosti na Cipru Denktaš je seveda nad ameriškim ukrepom zadovoljen. Tisku je pomirjevalno izjavil, da vnovična vojaška pomoč ZDA Turčiji nikakor ne bo škodovala pogajanjem med ankarsko in atensko vlado. V resnici so se morda že pokazali prvi znaki odjuge. Včeraj se ie namreč zaključilo v Istanbulu štiridnevno zasedanje mešanega odbora tehnikov za rešitev kočljivega vprašanja zračnih koridorjev (po turškem navalu1 na Ciper izpred štirih let je Grčija prepovedala turškim letalom lete nad Egejskim morjem). Načelnik ankarske delegacije Kor-kut je sestanek ocenil pozitivno s pripombo, da utegne kmalu priti do sporazuma, njegov grški kolega pa ni dal nobene izjave, (dg) RIM — Medtem ko milijoni motoriziranih turistov preplavljajo Evropo in sc v neskončnih kolonah pomikajo proti jugu, kjer del svojega dopusta preživijo v mučnem čakanju ob mejah, na avtocestah, pred trajekti, pa vse kaže, da bo letos tudi posebna zvrst turizma, tako imenovani »turizem v spalnih vrečah*, potolkla dosedanje rekorde. Po zadnjih podatkih naj bi se samo v Evropi odpravilo na pot več kot milijon mladih in pr, tem izkoristilo razne ugodnosti in popuste, ki jih nudijo organizacije, včlanjene v »Mednarodno konferenco za študentski turizem*, ki vključuje 32 organizacij tako iz vzhodne kot zahod- ne Evrope in tudi z drugih celin. Letos naj bi se ti mladi, večinoma d.iubitelji* spalnih vreč, zaradi česar mnogi neupravičeno menijo, da so brez sredstev, čeprav bodo porabili okrog štiristo milijard lir, usmerili predvsem v Anglijo (60 od sto) in v Grčijo (25 od sto). Te številke pa bodo brez dvoma narasle, saj niso vanje všteti vsi listi, ki niso včlanjeni v »konferenco*. To potrjujejo tudi podatki o zasedenosti na raznih letališčih in železniških progah, kjer so uvedli posebne popuste za mladino. Železniške uprave, včlanjene v »Mednarodno železniško zvezo*, so se odločile, da bo- do ne san^ ohranile v veljavi izkaznico «Rail Junior*, ki zagotavlja mednarodna potovanja po nižjih cenah, ampak bodo celo razširile obseg tistih, ki se tega lahko poslužijo. Večina mladih (60 od sto) se odloči za vlak, bodisi zaradi nižjih stroškov kot možnosti, ki jih njegova kapilarna mreža nudi. Okrog 30 od sto jih potuje z letalom, predvsem na daljših progah, ostali pa z ladjo, predvsem po Sredozemlju. Na prihodnjem zasedanju izvršnega odbora «konference» v Zuerichu bodo med drugim razpravljali 0 razširitvi in obogatitvi teh možnosti, bodisi glede na nenehno naraščanje števila mla- dih, ki potujejo (zadnja leta je ta po. rastek dosegel 15-18 od sto) kot tudi na turistično zamenjavo z državami, ki so pomembne tako z zgodovinskega, geografskega in kulturnega vidika in kamor se v vedno večji meri usmerja zanimanje mladih. Italijanska študentska zveza pri tem poudarja potrebo po čim večjem razvoju mladinskega in študentskega turizma. Pobude v tej smeri, ki vključujejo tudi pomembne vzgojne in kulturne komponente, v Italiji slonijo predvsem na mladinskih organizacijah samih, ki jih na žalost prepogosto o-virajo organizacijske in birokratske težave, (db) Protest v Bretanji PARIZ — Francoski predsednik Giscard D’Estaing je dopotoval včeraj v pokrajino Finestere, kjer so tamkajšnji kmetje že dajj časa o-klicali stavkovno gibanje. Tokrat so se znesli nad helikopterjem francoskega predsednika, ki so ga popisali s protestnimi gesli. Giscard D'Estaing je prispel v Finestere, da bi obiskal pomorsko oporišče v Landivisiauju, Stvari so se zapletle ko si je francoski predsednik ogledal obalo, ki jo je onesnažila nafta iz tankarja «Amoco Cadiz*. Predsednik bi se moral sestati z župani občin, ki so utrpele škodo, zaradi onesnaženja, takrat pa so sporočili, da so kmetje blokirali vse ceste in so zato morali organizirati prevoz s helikopterji. Nemški teroristi delujejo v Španiji? IVfADRID — Madridski dnevnik «ABC» trdi v svoji včerajšnji številki, da je v umor generala Juana Sancheza Ramoza Izquierda in njegovega pomočnika pblkovnika Jua- na Pereza Rodrigueza bila vpletena tudi ena od pripadnic skupine «Baa-der - Meinhof*. Šlo naj bi za Moniko Helbing, ki jo madridski dnevnik označuje kot eno najbolj nevarnih predstavnic zahodnonemškega terorizma, tako zaradi njenih skrajnih nazorov, kot zaradi hladnokrvnosti, ki jo je pokazala med svojimi terorističnimi dejanji. «ABC» objavlja sliko Monike Helbing ter Guadalupe Munoz, za katero trdijo nekateri o-čividci, da še je udeležila atentata ter ugotavlja, da sta si ženski podobni in da bi priče morda lahko prepoznale tudi Nemko. V uradnih krogih pa vlada o preiskavi o umoru obeh častnikov popoln molk. TARANTO — Včeraj zjutraj je strmoglavil v morje lovski bombnik tipa «F 104», ki ga je upravljal pilot poročnik Bruno Benzi, Slednji je bil v nesreči ubit. lu nato izsledili in jo aretirali; pred karabinjersko postajo se je nato zbrala množica vaščanov, ki je hotela vdreti v poslopje in linčati morilko male Rose, zaradi česar so jo morali nemudoma premestiti v zapor v Agrigento. (st) Mali vrgla skozi okno svojih sedem otrok NEW YORK - Rachel David, 39-letna Američanka je včeraj zjutraj vrgla drugega za drugim svojih sedem otrok z balkona v devetem nadstropju nekega hotela v Salt Lake Cityju, nakar je še sama skočila skozi okno. Pet otrok je bilo pri priči mrtvih, druga dva pa sta v zelo hudem zdravstvenem stanju in so zdravniki mnenja, da je zelo malo možnosti, da bi preživela. Umrla je tudi Davidova. Kaže, da je Davidovo močno pretresel samomor njenega moža, ki je pred časom ustanovil mormonsko versko ločino. Manuel David si je vzel življenje tako, da se je zadušil z izpušnim plinom lastnega avta. Našli truplo ugrabljenca posestnika CAGLIARI — Včeraj so približno 35 kilometrov od Cagliarija našli truplo ali bolje okostnjak pred letom dni ugrabljenega posestnika Battista Zucchedduja. Preiskovalce je na tisto področje napotilo več anonimnih telefonskih pozivov. Pokojnik je i-mel na sebi še vedno iste hlače in srajco kot pred letom, na lobanji pa so ugotovili sledove udarcev. Preiskovalci so bili že dalj časa prepričani, da je bil mož umorjen. TOKIO — Po 33 letih od eksplozije atomske bombe nad Hirošimo je po dolgem trpljenju umrl duhovnik Wilhelm Kleinsorge, ki je eksplozijo preživel. •iiiiiimiiiiiHiiMiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimtuiiiiiiiiHiiniiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prikupna Stefania v neobičajni vlogi Česa vsega si ne omislijo maskerji, če jim domišljija ne šepa! V pripravi je dolgometražni italijanski film «Le vacanze sono belle in set-tembrc»: v njem bo igrala tudi znana Stefania Casini, vendar je tokrat moška publika ne bo požirala z očmi spričo njene brhkosti in ljubkosti, ampak bodo vanjo zrli z mučnimi občutki, ko jo bodo zagledali takšno-lc, kot je na sliki: grozno pohabljeno, pa še z mošH odsekano glavo v rbki na vrh ... (Telefoto ANSA) ŠTIRI LETA PO ATENTATU «ltalicus»: krivci pokola nekaznovani BOLOGNA — Natanko pred f p« rimi leti so fašisti v polnem vratniškem naletu izvršili bo® atentat na brzec Rim - Breo Obračun je bil srhljiv: 12 P0™., ubitih ter 48 ranjenih. To j« den najbolj krvavih členov e 0 ■ verigi skrajnodesničarskih stičnih operacij s ciljem zruši'(< lijansko demokracijo in tako on* gočiti napredovanje k boljši ij> vičnejši družbeni ureditvi, oz,flZ ustvariti idealne pogoje za reafZ nami preobrat, pa naj se ta 1 Tj Ije s pravim državnim udarom z uvedbo predsedniške repubhK* li pa v blažji obliki, se Prot! ^ preokretom politične osi v drža® Najširši del javnosti s sindik^ mi organizacijami, naprednimi r Uličnimi strankami, kulturnimi -lavci in razumniki ter delo^ kadri je že neštetokrat izpriča . jo demokratično, protifašistično ( vest; žal tega ni mogoče trdil dobršnem delu javnih upraviVr in tistih državnih teles, katerim^ poverjena skrb za spoštovanje ^ publiške ustave, ki je izšla d .. porniškega gibanja. Od tistego',. gičnega 12. decembra 1969, r t fašistični bombni napad na m*“| sko Kmečko banko povzročiL smrtnih žrtev, je bilo vse preP°i, sto čuti visokodoneče izjave *jjj $vetljenih» državnikov o veizp^ j nem desničarsko - prevratnih, pečatu terorističnega nasilja L, v resnici so preiskave sistemej1 J. ubirale povsem nasprotno P0’’ j. cer pod pretvezo komunistične varnosti. > že tedaj smo trdili, da v orS® t mih, ki imajo nalogo zatreti lo netenja politične mržnje z Ijem, nekaj ni v redu, det f sodstvo premalo odločnosti v h stopkih zoper novo fašistične or9j zacije, da policijska telesa (L novoustanovljenemu nadzorni , za boj proti terorizmu delujejo 0 j prave koordinacije in da odjavne varnosti prepogosto ne oPLj Ijajo poverjenih, jim funkcij■ fj: $ se je od tedaj spremenilo, Prts!:p na dan očitne odgovornosti vof.J-obveščevalne službe, nekateri r g. cionarji so bili odstavljeni dh meščeni, toda političnih odpov°\, sli ni nihče javno razkril. Deja" ^ so torej danes razmere na laSS}| dobne tedanjim, čeprav je govor o trdečih brigadah» ,,ani0 o «ordine nero» ali tordine nU°latf _ Krivci za pokol na Trgu še niso bili kaznovani, a Prfclis> va o atentatu na brzec tC v je celo še v teku. Vodi j°. Vella, ki je ustrezno gradiv0 nedavnim izročil javnemu Luigiju Peršiču, da bi /orn“L sprožil sodni postopek proti %jj tatorjem, toda dr. Persico je vrnil preiskovalnemu sodniku, .m-da je potreben dodatek k Pre%i vi. Na novo je bil zaslišan odvetnik» Basile, ki je bil vP.‘j-v poizkus fašističnega kolovodi j talijanskega socialnega 0'°%-(MSI) Almiranteja, da bi odg0 J nost za pokol na brzovlaku na levičarje, prav tako je .Lrf pred dr. Vello nekaj funkd0,‘ jev tajne službe. Pozitivno je le to, da so v.un iskovalnem uradu zavrnili 2anvjt po izpustitvi iz ječe obtožencu * tra Malentacchija va tudi na Francija zaradi nekega na ,tr Ijenega pomanjkanja indicov Lj prta sta pod obtožbo pokola)-, "ji tem je potekel rok preventiv't pripora, toda fašista ostaneta ^ eno za rešetkami, ker sta b,lfl.fft sojena m 5 oziroma 17 let zar t kazni zaradi množičnega Terentoli. Ko bi pa jima voljeno na prostost zaradi lZ ,-1 roka preventivnega pripora tem primeru, bodo prevratnikaJjji ......'............. 'X da jima cvaruhh ne bi d°Mfl bega, kot so ga te dni brigadistoman, Guagliardu *» tovanijevi. ./ Kaj pa zloglasni «črni stali na prisilno bivanje na (Malentacchi) oz. Sardinijo y..niči). Tedaj bi bilo kajpak zazrli ter» Mario Tuti, ki velja za U'J. nizatorja atentata na ^ Na zatožno klop nikakor še ne ■ it re: res je, da so ga Francoz ročili italijanskim oblastem, ^jj-dar le zaradi umora dveh P°, t1 skih agentov v Empoliju, tudi spričo pokola z dne d. 0 sta 1974 ... tš Štiriletno čakanje na Pr°ceS. o? gotovo bridko odjeknilo 11. uri, ko bo odposlanstvo šnje pokrajinske uprave venec k pomniku ob šelcZn tirih blizu kolodvora v San D $ dettu Val di Sambro, kjer je gusta 1974 fašistična bombaj.sf dvanajst nedolžnih ljudi. P0* ,# ski odbor je dal nalepiti P°urgf vih v mestu in okoliških 'jf' letake, v katerih izraža zaVre\ff nost in ogorčenje, ker so kola in njih mandanti še nekaznovani ft «Italicus» je zapustil vims^v j, lezniško postajo ob 20.40 (**V avgusta. Namenjen je bil J* f logno, kjer bi se en del * zicije moral odcepiti v smeri uif Riminiju, drugi pa bi nad„!a^(, vožnjo do Bočna. Ko je U0.^f ob 1.23 brzec privozil iz pred kolodvorom v San