i Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi ii Objavljeno v knjižni zbirki Politika Razvoj slovenskih zelenih Simona Kustec Lipicer (ur.) Politične vsebine in volilna kampanja strank v primerjalni Alenka Krašovec (ur.) perspektivi Volitve v Evropski parlament 2009 Tomaž Deželan Nasproti evropskemu federalizmu? Danica Fink Hafner, Meta Novak in Matej Knep Simona Kustec Lipicer, Samo Kropivnik, Tomaž Deželan, Alem Maksuti Volilni programi in stališča Drago Zajc, Samo Kropivnik, Simona Kustec Lipicer Od volilnih programov do koalicijskih pogodb Janko Prunk, Metka Rangus Sto let življenja slovenskih političnih strank: 1890–1990 Danica Fink Hafner (ed.) The Development of Civil Society in the Countries on the Territory of the Former Yugoslavia since 1980s Danica Fink-Hafner, Matej Knep, Meta Novak The Slovenian Greens: From Early Success to Long-Term Failure Damjan Lajh, Meta Novak Organizirana civilna družba v procesih odločanja na ravni Evropske Unije Meta Novak Izražanje političnih mnenj v anketah Kazalo Danica Fink Hafner, Meta Novak in Matej Knep Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Knjižna zbirka: POLITIKA Kratice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .ix Urednica knjižne zbirke: prof. dr. Alenka Krašovec O avtorjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . xv Izdajatelj: Fakulteta za družbene vede Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . xvii Za založbo: Hermina Krajnc 1 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 Copyright © po delih in v celoti FDV 2017, Ljubljana. 2 Raziskovalno vprašanje in metodologija . . . . . . . . . . . . . . . 7 Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. 3 Teoretični vidiki: dejavniki razvoja zelenih strank . . . . . . 11 Politično okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11 Recenzenta: prof. dr. Ladislav Cabada in izr. prof. dr. Drago Zajc Značilnosti subjektivnih dejavnikov zelenih strank Jezikovni pregled: Tadeja Rozman in Barbara Korun v času razvoja strank . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Prevod delov iz angleškega izvirnika: Iztok Kosem Naslovnica: Janko Testen Gospodarska kriza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14 Prelom: Leon Beton 4 Razvoj zelenih strank v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Tisk: Cicero d. o. o. Od družbenega gibanja do strankarske politike . . . . . . . . . . . . . . .17 Naklada: 100 izvodov Zelene stranke na volitvah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 Frakcije in koalicije zelenih strank . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24 Ljubljana, 2017 Zeleni v vladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 5 Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji . . . . . . . . . . . 31 Politično okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 Subjektivni dejavniki v razvoju strank . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46 Organizacijski razvoj zelenih strank v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Ideološka razhajanja in notranji spori med zelenimi . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Vpliv gospodarske krize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Sklepne misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60 329.63:502/504(497.4)(0.034.2) 6 Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne FINK-Hafner, Danica FINRazvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi [Elektronski vir] / Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Danica Fink Hafner, Meta Novak in Matej Knep ; [prevod delov iz angleškega Pregled razvoja zelenih strank v državah srednje izvirnika Iztok Kosem]. - El. knjiga. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 2017. in vzhodne Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .64 - (Knjižna zbirka Politika) Zelene stranke na demokratičnih volitvah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 ISBN 978-961-235-817-4 (pdf) Dejavniki razvoja zelenih strank v srednji 1. Novak, Meta 2. Knep, Matej in vzhodni Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 290358272 vi vii Politično okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78 Priloga 11: Zagotavljanje večje zaščite okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Subjektivni dejavniki pri zelenih strankah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Priloga 12: Rezultati zelenih političnih strank, ki so članice Evropske zelene stranke na zadnjih nacionalnih volitvah . . . . . . . . . . . . . . . . 131 7 Zaključek: slovenske zelene stranke v primerjalni Priloga 13: Seznam poslancev v Skupini Zelenih/ perspektivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu v mandatu 2014–2019 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 8 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Index . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .133 Priloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121 Priloga 1: Seznam registriranih političnih strank v Sloveniji na dan 23. novembra 2017 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Priloga 2: Delež vprašanih na vprašanje ‘Za katere od naštetih stvari je po vašem mnenju vredno tvegati in tudi nekaj žrtvovati’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Priloga 3: Zadovoljstvo z življenjskim okoljem, EUROSTAT 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 Priloga 4: Delež odgovorov na vprašanje ‘Kateri cilj je po vašem mnenju v Sloveniji najbolj zaželen? Kateri cilj je drugi najbolj? Kateri cilj je najmanj pomemben?’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 Priloga 5: Podpora okoljskim gibanjem. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 Priloga 6: Okoljske prakse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Priloga 7: Delež odgovorov ‘vlada bi morala zagotoviti ‘veliko več’ + ‘nekaj več denarja’ na vprašanje ‘Prosimo vas, da nam za spodaj našteta področja poveste, ali bi po vaši sodbi morala slovenska vlada zagotoviti zanje manj, enako ali več denarja kot doslej. Pri tem pomislite na to, da bi povečani izdatki na enih področjih terjali zmanjšanje na drugih oz. zvišanje davkov in prispevkov?’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Priloga 8: Delež odgovorov na vprašanji ‘Katera od navedenih tem je v Sloveniji danes najbolj pereča? In katera je naslednja najbolj pereča tematika?’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 Priloga 9: Delež odgovorov na vprašanji ‘Kateri od navedenih problemov (če sploh kateri), je po vašem mnenju najbolj pomemben za Slovenijo kot celoto? In kateri od navedenih problemov (če sploh kateri), najbolj prizadene vas in vašo družino?’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 Priloga 10: Delež odgovorov na vprašanje: ‘Našteli vam bomo nekaj področij vsakdanjega življenja, vi pa ocenite, ali bi se razmere na naštetih področjih izboljšale ali poslabšale, če bi Slovenija postala članica EU?’. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 viii ix Kratice ALDE Skupina Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (Group of the Alliance of Liberals and Democrats for Europe) ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ČSSD Češka socialdemokratska stranka DEMOS Demokratična opozicija Slovenije DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije DLGV Državljanska lista Gregorja Viranta EFGP Evropska federacija zelenih strank (European Federation of Green Parties) EG Evropski Zeleni (European Greens) EP Evropski parlament EPP Evropska ljudska stranka (Krščanski demokrati) (European People’s Party [Christian Democrats]) EPP-ED Evropska ljudska stranka – Evropski demokrati (European People’s Party – European Democrats) EU Evropska unija HE hidro elektrarna HZDS Gibanje za Demokratično Slovaško IDS Iniciativa za demokratični socializem KDU-ČSL Krščansko-demokratska unija – Češko-slovaška ljudska stranka LDS Liberalna demokracija Slovenije x xi LMP Politika je lahko drugačna (Lehet Más a Politika) ZK Zelena koalicija LSU Liberalna socialna unija ZL Združena levica LZČPV Lista za čisto pitno vodo ZS Zeleni Slovenije ODS Državljanska demokratska stranka ZSMS Zveza socialistične mladine Slovenije PES Stranka evropskih socialistov (Party of European Socialists) REG Romunsko ekološko gibanje (Miscarea Ecologistă din România RES Romunska ekološka stranka (Partidul Ecologist Român) RS Republika Slovenija S&D Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov (Group of the Progressive Alliance of Socialists and Democrats) SDL Stranka demokratične levice SDS Slovenska demokratska stranka SEG Stranka ekoloških gibanj Slovenije SF Svobodni forum (Svobodné forum) SJM Slovensko javno mnenje SKD Slovenski krščanski demokrati SLS Slovenska ljudska stranka SMC Stranka modernega centra SMS- Zeleni Stranka mladih – Zeleni Evrope SMS Stranka mladih Slovenije SZ Stranka zelenih SZA Slovaška zelena alternativa (Slovenská zelená alternatíva) SZOPK Slovaška unija zaščitnikov okolja (Slovenský zväz ochrancov prírody a krajiny) SZS Stranka zelenih na Slovaškem (Strana zelených na Slovensku) TRS Stranka za trajnostni razvoj Slovenije VPN Javnost proti nasilju (Verejnosť proti násiliu) xii xiii Seznam tabel Seznam slik Tabela 1: Seznam slovenskih zelenih strank, ki so kandidirale na Slika 1: Kumulativni delež volilnih glasov za zelene stranke na državnih parlamentarnih volitvah in na volitvah v Evropski parlamentarnih volitvah v Sloveniji od leta 1990 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 parlament (EP), in njihovi rezultati na volitvah (delež glasov Slika 2: Ali vas v vašem življenjskem in delovnem okolju spodaj in v oklepaju število zagotovljenih sedežev v parlamentu) . . . . . 21 navedeni pojavi ogrožajo, motijo ali pa jih sploh ni? Tabela 2: Seznam slovenskih političnih strank s predstavniki v Skupni delež odgovorov ‘Življenjsko me ogroža’ in Evropskem parlamentu, njihove povezave s strankami na ‘Mi škoduje, me zelo moti’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 evropski ravni in število evropskih poslancev v obdobju Slika 3: Delež odgovorov na vprašanja ‘Pomislite na čas volitev v 2004–2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 Državni zbor septembra lani [2008]. Kaj je bila za vas osebno Tabela 3: Rezultati slovenskih zelenih strank na lokalnih volitvah v najpomembnejša tema v predvolilnem času? In katera je mestnih občinah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 bila druga najpomembnejša tema za vas osebno? Sedaj pa Tabela 4: Člani zelenih strank v slovenskih koalicijskih vladah pomislite na današnje razmere. Kateri je po vašem mnenju (1990–2015). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 najbolj pereč politični problem, s katerim se Slovenija sooča danes? In kateri je drugi najpomembnejši politični Tabela 5: Značilnosti strankarskih sistemov takoj po državnih problem v Sloveniji danes?’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 volitvah (obdobje 1990–2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Tabela 6: Politične osebnosti in njihov ugled. Kumulativni deleži prvega, drugega, tretjega in četrtega politika po ugledu v odstotkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 Tabela 7: Odnos do naravne lepote v gorah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Tabela 8: Vodilne in obrobne stranke parlamentarnega strankarskega sistema v Sloveniji takoj po volitvah (1992–2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Tabela 9: Delež pritrdilnih odgovorov na vprašanja ekološkega aktivizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Tabela 10: Rezultati zelenih političnih strank, ki so članice Evropske zelene stranke na zadnjih nacionalnih volitvah v državah srednje in vzhodne Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Tabela 11: Volilni sistem v državah srednje in vzhodne Evrope . . . . . . . . . . . . . 79 Tabela 12: Seznam poslancev v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu v mandatu 2014–2019 v državah srednje in vzhodne Evrope. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84 Tabela 13: Učinki treh dejavnikov na razvoj zelenih strank v Sloveniji in državah srednje in vzhodne Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .94 xiv xv O avtorjih Danica FINK HAFNER je redna profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, vodja raziskovalnega programa P5–0136 Politološke raziskave in vodja raziskovalnega projekta N5–0023 Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja nacionalnih interesnih skupin v Evropi, ki ga skupaj s flamsko razisko- valno agencijo sofinancira ARRS (www.cigsurvey.eu). Meta NOVAK je docentka na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Sodelovala je pri raziskovalnem programu P5–0136 Politološke raziskave, evropskem raziskovalnem projektu 10-ECPR-008 ARRS-N5–0014 Com- parative Research on Interest Group Politics in Europe – INTEREURO (www.intereuro.eu) in raziskovalnem projektu ARRS N5–0023 Primerjalno raziskovanje organizacijskega razvoja nacionalnih interesnih skupin v Evropi (www.cigsurvey.eu). Matej KNEP je pri prvi monografiji o zelenih strankah v Sloveniji (2015) sodeloval kot asistent na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, član razisko- valnega programa P5–0136 Politološke raziskave in sodelavec pri evropskem raziskovalnem projektu na področju družbenih ved 10-ECPR-008 ARRS-N5–0014 Comparative Research on Interest Group Politics in Europe – INTEREURO (www.intereuro.eu). xvi xvii Zahvala Monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa P5–0136 Politološke raziskave, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Razširjena monografija v slovenskem jeziku deloma temelji na znanstveni monografiji v angleškem jeziku The Slovenian Greens: From Early Success to Long-Term Failure. V njej so nekateri podatki osveženi, dodani pa sta tudi dve novi poglavji: Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope in Zaključek: slovenske zelene stranke v primerjalni perspektivi. Zahvaljujemo se profesorju Stanetu Kranjcu za pomoč pri zbira- nju gradiva o zelenih strankah v Sloveniji. Zahvaljujemo se dr. Ladislavu Cabadi, dr. Dragu Zajcu in dr. Alenki Krašovec za kolegialno kritiko prvotnega besedila, ki je pri- spevala h končni različici besedila te knjige. Danica Fink Hafner Meta Novak Matej Knep Ljubljana, november 2017 xviii 1 1 UVOD Zelene stranke se pri uspešnem zagotavljanju (zlasti dolgoročne) ude- ležbe v parlamentu srečujejo s številnimi izzivi. Tako so si npr. irski in češki zeleni uspeli zagotoviti sedeže v parlamentu, a so izgubili legitimnost zaradi vstopa v šibko vladno koalicijo z desnico (Jepps, 2010). V Romuniji so zeleni dosegli prve uspehe, ko so izkoristili na- čin glasovanja, ki je zmedel volivce1, s čimer so si zagotovili sedeže v parlamentu, a je bila njihova legitimnost vprašljiva (Pavlínek in Pickles, 2000: 190–191). Ravno nasprotno so zeleni na Nizozemskem že dolga leta redni člani parlamenta, čeprav je strankarski sistem od- visen predvsem od nizozemskega konsociativnega političnega siste- ma. Zeleni Anglije in Walesa so prvič postali člani spodnjega doma britanskega parlamenta leta 2010; stranka je dobila več kot milijon glasov po vsej državi, a je zaradi volilnega sistema relativne večine dobila samo en sedež v parlamentu (Crossley, 2015). Čeprav mnogi trdijo, da se je podpora zelenim povečala po prehodu iz moderne industrijske družbe v postmoderno postindustrijsko družbo ( Bürklin, 1985), pa to drži predvsem za posocialistične vzhodnoevropske dr- žave (zaradi posocialističnih tranzicij) in manj za zahodnoevropske države. Pri prvem vstopu v parlament igrajo ključno vlogo strukturni in subjektivni dejavniki2 (Bolleyer, 2013), redke pa so raziskave o tem, 1 Po navedbah Pavlínka in Picklesa (Pavlínek in Pickles, 2000: 190–191) so mnogi volivci volili Romunsko ekološko stranko (Partidul Ecologist Român – RES) namesto stranke Romunsko ekološko gibanje (Mișcarea Ecologistă din România – REG). RES je bila tesno povezana z vladajočo stranko, ustanovlje- na pa naj bi bila zato, da bi razbila opozicijo. Na volilnem listku, kjer je bilo nanizanih osemdeset strank, je bila RES pozicionirana bolje kot REG. 2 Izraz subjektivni dejavniki (ang. agency factors) se v tej monografiji nanaša na delovanje članov stranke, še posebej vodstva stranke. 2 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Uvod 3 kako nove stranke in zlasti nove zelene stranke svoje parlamentarne postajajo središče razlage in vrednotenja politične arene (Balmas in sedeže ohranijo (Fink Hafner in Krašovec, 2013). Sheafer, 2016). Volilni uspeh političnih strank (tudi zelenih) tako po- Kateri dejavniki so torej odločilnega pomena za uspeh zelenih staja vedno bolj odvisen od tega, ali imajo prepričljive, karizmatične strank na volitvah? Raziskave so se doslej osredotočale na omejen voditelje, s katerimi se lahko volivci identificirajo, in ali so ti voditelji nabor dejavnikov, ki jih lahko delimo na zunanje (strukturne) in notranje zanimivi za množične medije. (subjektivne) . Med pogosto omenjenima zunanjima dejavnikoma, ki V času nastajanja knjige se je zaradi gospodarske krize zelenim odločata o uspehu zelenih strank na volitvah, sta strankarski sistem in ponudila priložnost za uspeh na volitvah tako v zahodnih državah volilna pravila, kot jasno ponazarja primer iz Velike Britanije. Po dru- (Hernández in Kriesi, 2015) kot v Grčiji (Botetzagias in Vasilopous, gi strani romunski primer kaže na to, da je uspeh zelenih strank pri 2015). Naša analiza pa ponuja vpogled v možne strateške izrabe kri- vstopu v parlament lahko posledica manipuliranja z volilnimi pravili, ze (npr. upada legitimnosti ‘ideoloških’ strank na oblasti), ki bi zele- zeleni na Nizozemskem pa so uspeli kljub neugodnim zunanjim in- nim omogočile volilni uspeh v posocialističnem kontekstu. stitucionalnim pravilom v državi. Ferdinand Müller-Rommel (1985) V tej monografiji torej preverjamo pogosto spregledano tezo, da je tudi opazil, da so v nekaterih zahodnih državah na uspeh zelenih so subjektivni dejavniki v danem nacionalnem strankarskem siste- pomembno vplivale njihove politične odločitve, vendar pa z izjemo mu lahko ključni za dolgoročni uspeh ali neuspeh zelenih strank v nekaterih opažanj (kot to velja za irske, češke in romunske zelene) ti tem sistemu. Monografija je pomembna tudi zato, ker večina zelenih subjektivni dejavniki še niso bili sistematično analizirani. Sub jektivni strank v Evropi ni sposobna izkoristiti krize legitimnosti, s katero se dejavniki so še posebej pomembni pri analizi razvoja strankarstva v soočajo glavne politične stranke tako v posameznih državah kot v mladih demokracijah posocialističnih držav, kjer so stranke dinamič- Evropskem parlamentu, in praviloma ne uspejo zapolniti nastalih no nastajale, se spreminjale in tudi izginjale s strankarskega prizori- vrzeli v politični zastopanosti. šča. V teh državah še posebej velja, da so zelene stranke organizacij- Lahko bi rekli, da zelene stranke praviloma niso polno izkoristile sko razdrobljene že od samih začetkov (Rüdig, 1985; Kitschelt, 1989; priložnosti, da bi se uveljavile kot nišne stranke v evropskih stran- O’Neil, 2012). karskih sistemih. Nišne stranke se od glavnih strank v strankarskih Ključnega pomena za uspeh zelenih na volitvah je verjetno prav sistemih razlikujejo po tem, da poudarjajo javnopolitična področja, vloga subjektivnih dejavnikov. Notranji konflikti znotraj evropskih ki jih glavne stranke zanemarjajo (Meyer in Miller, 2015). Zelene zelenih strank so namreč pripeljali do razdorov v strankah, zlasti v stranke pa te priložnosti praviloma niso izrabile na nobeni od teri- zgodnjih fazah njihovega organizacijskega razvoja (O’Neil, 2012: torialnopolitičnih ravni, pa naj gre za nacionalno, subnacionalno ali 174–175). Poleg tega so konflikti med zelenimi strankami pripeljali nadnacionalno raven. Svojega nišnega potenciala prav tako večino- do medsebojnih strankarskih tekmovanj, ta pa so imela za posledico ma niso izkoristile v krizi strankarskih sistemov, ko so volivci postali slabo zastopanost zelenih v parlamentu, npr. v 90. letih na Nizo- zelo nezadovoljni zaradi socialno-ekonomskih učinkov gospodarske zemskem (Lucardie in Vorman, 2008). Kljub temu so ponekod ze- krize in so hkrati izrazili veliko nezaupanje v etablirane stranke. leni uspeli združiti moči in dobiti položaje v vladi, kot se je zgodilo Tezo o pomembnosti subjektivnih dejavnikov pri razvoju zelenih npr. leta 1999 v Belgiji (Buelens in Deschouwer, 2002). Ker obstajajo strank preverjamo na primeru Slovenije. Osredotočamo se na po- različni vzorci političnega ravnanja zelenih, je pri raziskovanju to socialistično družbo, glede katere je še vedno aktualno vprašanje, v potrebno upoštevati (Blühdorn in Szarka, 2004). Delovanje članov kolikšni meri posocialistični kontekst vpliva na razvoj zelenih strank. strank oz. njihovih vodstev je še posebej pomembno v okoliščinah Naša teza je, da je možnih odgovorov več. Od leta 1989 so se ob težnje k personalizaciji politike. Gre za premik od kolektivnih k in- nizu tranzicij v demokracijo razvili različni posocialistični strankarski dividualnim akterjem in institucijam, pa naj gre za volilno obnaša- sistemi; v nekaterih primerih se je strankarski sistem počasi utrdil, v nje, delovanje vlade, volilno kampanjo ali strankarsko organizacijo drugih primerih je ostal nespremenjen, v določenih primerih pa je bil ( Calise, 2010). Z zornega kota političnega komuniciranja personali- celo destabiliziran (Enyedi in Casal Bértoa, 2011). Poleg tega so po- zacija politike tako pomeni pojav oziroma proces, v katerem politiki socialistične države doživele različne stopnje ustavnega in volilnega 4 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Uvod 5 inženiringa (Fink Hafner in Hafner Fink, 2009), hkrati pa se posocia- V monografiji najprej predstavimo pregled dejavnikov, ki so jih listične države v primerjavi z zahodnoevropskimi državami pa tudi obstoječe raziskave prepoznale kot relevantne za razvoj zelenih med seboj močno razlikujejo v dominantnih vrednotah (Listhaug in strank, sledi analiza razvoja zelenih strank v Sloveniji, nato pa še Ringdal, 2006). mednarodnoprimerjalno poglavje in zaključek, v katerem povzame- Čeprav je evropeizacija do neke mere odraz dogajanja znotraj dr- mo glavne ugotovitve monografije. žave, je ne upoštevamo kot relevanten dejavnik vpliva na strankarski sistem v državi. Raziskovalci so namreč našli zelo malo dokazov o tem, da bi evropeizacija pomembno vplivala na politiko nacionalnih strank nasploh (Mair, 2000; Ladrech, 2002; Lewis in Mansfeldova, ur., 2006; Poguntke et al., ur., 2007) ali konkretno na slovensko stran- karsko politiko (Krašovec in Lajh, 2008 in 2009). Slovenija je iz več razlogov dober primer za preučevanje vpliva političnega delovanja članov zelenih strank oz. njihovih vodstev: slovenska volilna pravila niso stroga3 in omogočajo, da je slovenski strankarski sistem odprt, za slovensko družbo pa so značilne precej bolj izrazite postmoderne vrednote in postmoderno postnacional- no državljanstvo kot za druge posocialistične države (Inglehart in Welzel, 2005: 60–63; Hafner Fink, Malnar in Uhan, 2013). Dokaz za to je med drugim velika postmoderna zavest o zelenih med slo- venskimi volivci že v 80. letih 20. stoletja (Toš et al., 1987; Malnar in Šinko, 2012). Še več argumentov, ki govorijo v prid izbire Slovenije za poglobljeno študijo primera, predstavljamo v naslednjem poglavju o raziskovalnem vprašanju in metodologiji. Analizo študija slovenskega primera dopolnjujemo z mednarodno- primerjalnim pogledom. Primerjava razvoja zelenih strank v Sloveni- ji in posocialističnih državah srednje in vzhodne Evrope (na Madžar- skem, Poljskem, Češkoslovaškem in kasneje na Češkem in Slovaškem ter v baltskih državah) je z metodološkega vidika smiselna iz več ra- zlogov. Značilnosti prehoda v demokracijo v Sloveniji so nam reč bolj podobne tem državam kot državam na območju nekdanje Jugosla- vije. Ključna točka razlikovanja je vpliv vojne na področju nekdanje Jugoslavije, ki je v Sloveniji ostala le na ravni kratkega in manj obsež- nega spopada, znanega pod imenom ‘desetdnevna vojna’. 3 Pred prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji tako stare kot opozicijske stranke niso bile prepričane v svoj uspeh na volitvah. Zato so se odločile spre- jeti proporcionalni sistem za Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije (kot se je še imenovala v tistih časih). Kasnejše spremembe volilnih pravil so bile dokaj majhne in niso pripeljale do zaprtega parlamen- tarnega strankarskega sistema. 6 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 7 2 RAZISKOVALNO VPRAšANjE IN MEtODOLOgIjA Naša teza je, da so zunanji dejavniki, kot so volilna pravila, značilnosti tekmovanja med strankami in vrednote volivcev, pomembni. Vendar pa zunanji dejavniki niso edini dejavniki, ki odločajo o tem, ali si ze- lene stranke uspejo pridobiti sedeže v parlamentu in jih tudi dolgo- ročno obdržati. Gospodarski krizi v Sloveniji na začetku 90. let in leta 2011 (mednarodna finančna in gospodarska kriza leta 2008 je Slove- nijo prizadela z rahlim zamikom) sami na sebi ne moreta pojasniti nenehnih slabih rezultatov na volitvah bodisi obstoječih bodisi novo- ustanovljenih zelenih strank. Kot so potrdila zgodnja 90. leta 20. sto- letja, lahko gospodarska kriza obstoječim in tudi novim strankam celo ponudi priložnost za boljši rezultat na volitvah, če le vodstvo stranke zna izkoristiti nastale okoliščine – prav zaradi takšnih okoliščin novim strankam z novimi voditelji dejansko ni uspelo dobiti le sedežev v slo- venskem parlamentu, temveč so prevzele tudi vodenje vlade. Ravno zaradi tega trdimo, da notranji dejavniki najbolje pojasnijo uspeh ali zaton zelenih v določeni državi, seveda pod pogojem, da zunanji de- javniki omogočajo uveljavitev novim strankam in da se naklonjenost volivcev zelenim strankam tekom let bistveno ne spremeni. Odkar so se v času družbenih in političnih sprememb v 70. in 80. letih 20. stoletja zelene stranke prvič pojavile v zahodni Evropi (zlasti v Nemčiji), raziskovalci analizirajo različne dejavnike, ki so pripeljali do njihove ustanovitve in razvoja v tem delu sveta. Zunanje dejav- nike so, kot smo že omenili, ponavadi povezovali z raznimi značil- nostmi nacionalne politike, med notranje dejavnike pa so praviloma šteli organizacijsko fragmentiranost zelenih, ne pa tudi značilnosti in ravnanja vodstva. Čeprav se v naši raziskavi osredotočamo na post socializem, tudi mi analiziramo medsebojno delovanje vseh treh 8 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Raziskovalno vprašanje in metodologija 9 omenjenih dejavnikov: dinamiko med (1) nacionalno politiko in (2) vse generacije, tudi zaradi vključitve okoljske vzgoje v izobraževalni subjektivnimi značilnostmi zelenih strank v času njihovega razvoja, sistem (Malnar in Šinko, 2012: 489–490). Od leta 2011 so oblike skr- upoštevamo pa tudi (3) gospodarsko krizo kot dodaten dejavnik. bi za okolje v ožjem pomenu besede (mnenja o določenih okoljskih Metodološko gledano, je Slovenija dober primer za študijo, saj vprašanjih) postale manj izrazite, vendar pa tega upada javnega di- njena preteklost ponuja priložnost za preučevanje politike zelenih skurza o okolju ne smemo interpretirati kot kazalca upada okoljskih strank v dokaj stabilnem in vključujočem posocialističnem kontekstu, vrednot (Anderson, 1997; Malnar in Šinko, 2012: 488). Dejansko je za katerega je značilna odprtost strankarskega sistema. Poleg tega so red na množična mobilizacija državljanov za reševanje okoljskih težav okoljevarstvene vrednote, ki so se prvič pojavile v 80. letih 20. sto- dokaz, da večini okoljske vrednote ostajajo pomembne. Kot primer letja, kljub nekaterim vzponom in padcem (kar predstavljamo v na- navedimo iniciativo Očistimo Slovenijo, ki poteka od leta 2010 in v slednjih poglavjih) ohranile pomemben status med volivci. Slovenija katero so vključeni prostovoljci iz celotne Slovenije (Geopedia, 2013); torej predstavlja ‘naravni laboratorij’ za preučevanje vloge subjektiv- leta 2012 je v iniciativi sodelovalo približno 270.000 prostovoljcev, tj. nih dejavnikov v razvoju zelenih strank. več kot 13 % prebivalcev Slovenije (Statistični urad Republike Slove- Posebnost Slovenije v primerjavi z drugimi posocialističnimi drža- nije, 2012; Društvo Ekologi brez meja, 2012). vami je ta, da je po nekaterih političnih kazalnikih bolj podobna zaho- dnoevropskim državam kot druge posocialistične države. Po podatkih Slika 1: Kumulativni delež volilnih glasov za zelene stranke na par- o indeksu postnacionalnega državljanstva iz leta 2008 (sestavljenega lamentarnih volitvah v Sloveniji od leta 1990 iz protestnega potenciala, univerzalizma, zaupanja mednarodnim in- stitucijam, politične participacije, nadnacionalne identitete in samou- smeritve) je bila Slovenija blizu povprečja 21 držav EU, na katerih je bila narejena analiza1 (Hafner Fink, Malnar in Uhan, 2013: 879). Ko so bile države razdeljene v skupine glede na skupne indikatorje novega (postnacionalnega) državljanstva, se je Slovenija znašla v isti skupini kot Portugalska in Španija (Hafner Fink, Malnar in Uhan, 2013: 880). Vrednote Slovencev se v smeri postnacionalnega državljanstva in okoljevarstva sicer niso spremenile čez noč. Vrednotne sremembe so postale vidne že v 80. letih, ko so slovenski volivci podprli novo zeleno družbeno gibanje. Konec 80. let je več odraslih državljanov meni- lo, da bo leta 2000 onesnaženost okolja predstavljala večjo grožnjo svetu kot gospodarska kriza (47 % vprašanih proti 44 % vprašanih, ki so menili obratno) (Malnar, 1992: 37). 67,1 % vprašanih je bilo Vir: Podatki iz Tabele 1 (volilni rezultati zelenih strank na državnih in evropskih volitvah) pripravljenih sodelovati v prostovoljnih akcijah čiščenja, 54,5 % var- Opomba: Na volitvah leta 2014 so Zeleni Slovenije prejeli 0,35 % glasov in ostali zunaj parlamenta. čevati z energijo (bencin, elektrika), 50,6 % jih je bilo pripravljenih Stranka TRS je na volitvah nastopila kot del koalicije Združena levica, skupaj z radikalnima levima prispevati k čistejšemu okolju s sodelovanjem v političnih organiza-strankama. Koalicija je prejela 5,97 % glasov. cijah s takšnimi političnimi cilji oziroma s podpiranjem tovrstnih or- ganizacij, 33,6 % pa jih je bilo pripravljenih za čisto okolje plačevati Na prvih slovenskih večstrankarskih volitvah aprila 1990 so Zeleni zelene davke (Kos, 1993: 46). Okoljska ozaveščenost v 80. letih je bila Slovenije dosegli velik uspeh: dobili so 8,8 % glasov in 8 od 80 sede- značilna predvsem za bolj izobražene, kmalu pa se je razširila med žev v parlamentu. Kljub temu da sta bila nacionalno institucionalno in širše politično okolje vključujoča, pa so bili Zeleni neuspešni na 1 Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Velika Bri- volitvah leta 1992, ki so bile organizirane zaradi nove ustave, sprejete tanija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Latvija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska. decembra 1991. Uspeli so pridobiti manj glasov in le 5 poslanskih 10 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 11 sedežev, dobili pa so tudi tri ministrske resorje (za znanost, okolje in 3 teoReTični vidiki: zdravje). Vendar so leta 1993 poslanci Zelenih Slovenije izstopili iz stranke ter ustanovili novo stranko, ki so jo poimenovali Zeleni – eko- DEjAVNIKI RAZVOjA ZELENIH loško socialna stranka. StRANK Od parlamentarnih volitev leta 1996 naprej (na volitvah v letih 1996, 2000, 2004, 2008 in 2011) nobeni od zelenih strank ni uspelo samostojno priti v Državni zbor Republike Slovenije. Podobno pa jim tudi na volitvah v Evropski parlament v letih 2004 in 2009 ni uspelo dobiti sedežev v Evropskem parlamentu, le leta 2014 se je en izvoljeni poslanec vključil v poslansko skupino Zelenih/Evropske svobodne zveze, medtem ko njegova komaj uradno vzpostavljena stranka v javnosti ni več nastopala2. Čeprav so predčasne državnozborske volitve leta 2011, ki so bile med drugim posledica krize, ponudile novo priložnost, je šele na ne- davnih predčasnih volitvah leta 2014 majhni zeleni stranki uspelo priti v parlament, pa tudi takrat so uspeli zgolj zato, ker so bili del koalicije Združena levica. Takšen razvoj dogodkov lahko pojasnimo Politično okolje z značilnostmi delovanja subjektivnih značilnosti zelenih strank v Sloveniji. Opredelitev političnega okolja v politologiji praviloma zajema in- V empirični analizi slovenskega primera se osredotočamo zgolj stitucionalne dejavnike in značilnosti tekmovanja med strankami na nacionalne volitve. Analiza temelji na sledečih metodah: pregle- ( Kriesi, 1995; Rootes, 1995; Faucher 1999; Lucardie 2000; Hino, du raziskav o strankarski politiki v Sloveniji in dokumentov zelenih 2006; Carter, 2007 in 2008). Parlamentarni politični sistem in pro- strank, od katerih so nekateri dostopni preko spleta, drugi pa na voljo porcionalni volilni sistem (oba sta v Sloveniji v veljavi od prehoda zgolj v zasebnih arhivih; sekundarni analizi podatkov raziskav javne- v demokracijo) sta v znanstveni literaturi o politiki prepoznana kot ga mnenja v Sloveniji; intervjujih z uglednimi politiki zelenih strank, ugodna za politične stranke, ki zastopajo posebne, manjšinske inte- objavljenimi v slovenskih medijih (Mladina, Dnevnik, Delo), ter seriji rese, pa tudi za nove stranke, ki skušajo priti v parlament. Volilna intervjujev s predstavniki zelenih strank, opravljenih v letih 2013, pravila mnogi raziskovalci navajajo kot enega izmed odločilnih de- 2014 in 2015. javnikov, ki odločajo o odprtosti strankarskega sistema za nove stran- ke (Pennisi, 1998; Faucher, 1999; Tavits, 2006; Carter, 2007; Selb in Pituctin, 2010). Proporcionalni volilni sistemi brez praga ali z nizkim pragom (pod 5 % glasov) – slednji je v veljavi tudi v Sloveniji – naj bi omogočali odprtost strankarskega sistema. Značilnosti tekmovanja med strankami so dejavnik, ki vpliva tako na stopnjo odprtosti za vstop novih strank v parlament kot na mož- nost nastanka povsem novih strank (Kitschelt, 1988; Kaelberer, 1993; Rootes, 1995; Lago in Martinez, 2011). Kultura in vrednote so bile prepoznane kot neke vrste podaljšek političnega okolja, saj vplivajo na strankarsko politiko na ravni odnosa z volivci (Faucher, 1999). Pojav zelenih strank ponavadi pripisujejo spremembam v druž- 2 Leta 2014 je nekaj dni po državnozborskih volitvah dr. Igor Šoltes celo odstopil beni strukturi in prevladujočih vrednotah, ki so značilne za prehod s položaja predsednika stranke Verjamem. 12 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Teoretični vidiki: dejavniki razvoja zelenih strank 13 iz moderne v postmoderno družbo (Inglehart, 1971; Dalton, 1993). vodilne vloge ali pa se je oblikovalo veliko kolektivno vodstvo (Car- Ključni dejavniki, ki so vplivali na razvoj zelenih v Evropi, so pri- ter, 2007: 117). Raziskave o zelenih strankah še naprej podcenjujejo sotnost postmodernih okoljskih vrednot, značilnosti institucional- vlogo vodstva v delovanju strank, čeprav je v literaturi o strankarski nih struktur in oblika medstrankarskega tekmovanja (Rootes, 1995). organiziranosti političnemu vodenju pripisana velika pomembnost Müller-Rommel (1998: 192) meni, da zeleni predstavljajo tudi obliko (gl. Panebianco, 1988). Nekateri avtorji raziskav o zelenih strankah protesta proti uveljavljenim političnim institucijam. Poleg tega so se bežno omenjajo problematiko političnega vodenja kot “dokaj samo- v posocialističnih državah zelena gibanja in zametki zelenih strank umevno kategorijo” (Burchell, 2002: 48). (skupaj z ostalimi opozicijskimi gibanji in strankami) morali najprej Drugi način predstavljajo analize prilagoditev v organizaciji zele- boriti za uveljavitev potrebnih predpogojev za demokracijo, šele nih strank, s katerimi bi pridobili določen delež glasov, potreben za nato so se lahko posvetili uresničevanju svojih političnih ciljev (Fink vstop v parlament, in z njimi povezanih strateških odločitev. Tovrstne Hafner, 1992). analize imajo prednost pred analizami političnega vodstva zelenih Eden od relevantnih dejavnikov za razvoj zelenih strank je strank. Raziskave kažejo, da so frakcije znotraj zelenih strank (po- tudi politično okolje v državi (npr. Burchel , 2002; Carter, 2007; dobno kot tudi pri drugih strankah) zelo pogost pojav, ki za vod- Richardson, 1995 in 2005). Pri raziskavah zelenih strank v posocia- stvo strank predstavlja veliko težavo (Rüdig, 1985; Kitschelt, 1989; lističnih državah so se avtorji na vlogo političnega okolja pogosto Kaelberer, 1993 in 1998; Rootes, 1995; Karamichas in Botetzagia, osredotočili celo do takšne mere, da so zapostavili vlogo ostalih dejav- 2003; Botetzagias in Vasilopous, 2015), zlasti v zgodnjih fazah raz- nikov ( Fagan, 2004; Carmin in Fagan, 2010; Císař, 2010). Tudi v tej voja stranke (O’Neill, 2012). Primeri objav v medijih jasno kažejo, knjigi preučujemo vpliv nacionalnega političnega okolja, pri čemer kako uspeh zelenih strank pogosto povezujejo z močnim političnim upoštevamo predvsem vlogo institucionalnih, zlasti volilnih pravil, vodstvom, npr. nedavni primer v Veliki Britaniji (Martin, 2015). pravil financiranja političnih strank, značilnosti strankarskega siste- Podobno pa ekscentrično vedenje vodje lahko pojasni tudi strankin ma, težnje k poosebitvi politike, vpliva vključevanja v Evropsko unijo neuspeh – dober primer je nekdanji vodja zelenih v Veliki Britaniji, in vrednot volivcev. ki je trdil, da je odrešenik (Hattenstone, 2015). Z izjemo nedavne karizmatične voditeljice zelenih v Veliki Bri- Značilnosti subjektivnih dejavnikov zelenih strank taniji so ženske redko zavzemale vodilne položaje v stranki, kar je v času razvoja strank podobno kot pri mnogih strankah starejših ideoloških strankarskih družin. Vseeno pa je to pri zelenih bolj očitno, saj so nastali iz druž- Pomen subjektivnih dejavnikov pri razvoju zelenih strank je v litera- benih gibanj v 70. in 80. letih 20. stoletja. Za ta gibanja je bil zna- turi redko predmet raziskav, če pa že je, je v večini primerov obrav- čilen precejšen delež žensk (gl. npr. Fink Hafner, 1992: 134–135), a navan na dva načina. ženskam kljub temu ni uspelo priti do vodilnih političnih položajev. Pri prvem načinu je analiza opravljena v okviru politične misli ze- Empirični primeri so pokazali tudi, da je med zelenimi strankami lenih. Pri tovrstnih raziskavah so subjektivni dejavniki zelenih strank konflikt enako pogost kot sodelovanje (Buelens in Deschouwer, 2002; obravnavani kot skupni politični akter v obliki zelenega gibanja. Lucardie in Vorman, 2008; Botetzagias in Vasilopous, 2015). Doslej Nasprotno so zelene stranke razumljene kot zapleteni organizmi, ki so se zelene stranke soočale z dilemo med ‘fundamentalno ideolo- so vsaj do neke mire institucionalizirani, hkrati pa vključujejo tudi škim’ in ‘pragmatičnim’. Pri iskanju ravnovesja med fundamentalisti družbene skupine v obliki gibanj. Te skupine sprejemajo vrednote in pragmatiki je vloga sposobnega političnega vodje ključnega pome- neposredne demokracije in zato pričakujejo, da bodo zelene stranke na. Neuspeh vodstva, da bi ohranilo pravo ravnovesje, je že pripeljal delovale kot kombinacija elementov strankarstva in elementov giba- do propada zelenih strank (Karamichas in Botetzagia, 2003: 65). Po- nja (Goodin, 1992; Talshir, 2002: 3–16). Poosebljenje politike v obliki litično vodstvo, zlasti ko je odtujeno od svojih članov in podpornikov, karizmatičnih voditeljev naj ne bi bilo združljivo s takšnimi vred- lahko sprejme strateške odločitve (npr. priložnostna povezovanja pri notami (Carter, 2007: 117). Namesto tega si je več politikov delilo sestavi koalicije), ki ogrozijo politično preživetje stranke (Jepps, 2010). 14 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Teoretični vidiki: dejavniki razvoja zelenih strank 15 Čeprav je bilo sodelovanje z drugimi strankami v preteklosti pogo- strank v posocialističnih političnih sistemih na nedavno mednarodno sto del uspeha zelenih, pa je uporaba takšne strategije vprašljiva, ne finančno in gospodarsko krizo podobni odzivom zelenih strank v po- zgolj zaradi širših ideoloških in političnih razlik, temveč tudi zaradi litičnih sistemih zahodnih držav. osebnih zamer med voditelji različnih zelenih strank (gl. Nadenichek Okoljska vprašanja in njihovi postmaterialistični temelji so bili Golder, 2006: 79; Linek in Outlý, 2008: 80). dokaj imuni na nedavno mednarodno finančno in gospodarsko kri- Kljub temu da so frakcije znotraj strank mogoče ključni dejav- zo, zato zelene stranke v evropskih državah zaradi krize niso bile nik pri pojasnjevanju razvoja zelenih, so dokaj slabo raziskane v slabšem položaju na volitvah (Bukow in Switek, 2013). Raziska- ( Karamichas in Botetzagia, 2003: 67). Raziskave so razkrile razlike ve (Hernández in Kriesi, 2015) kažejo, da je nedavna recesija še med konzervativnimi (‘purističnimi’) zelenimi strankami in zelenimi povečala število priložnosti za dinamične spremembe strankarskih strankami nove levice (‘mavričnimi’), pa tudi razlike v stopnjah in- sistemov, saj so npr. glavnim političnim strankam začele prevzemati kluzivnosti med zelenimi strankami, razlike med ‘ideologi’ in ‘pra- glasove radikalna populistična desnica, radikalna levica in nevladne gmatiki’ ( Rüdig, 1985; Kitschelt, 1989; Kaelberer, 1993 in 1998; Ro- stranke (od teh predvsem zelene stranke). Kriza je dejansko pospešila otes, 1995) ter razlike med družbenoekonomsko levo usmerjenimi obstoječe dolgoročne trende restrukturiranja strankarskih sistemov in konzervativnimi desno usmerjenimi zelenimi strankami. Strateške držav zahodne Evrope (Hernández in Kriesi, 2015: 26). V tipično odločitve različnih zelenih strank, tako koristne kot škodljive, so po- posocialističnih državah, v katerih so uveljavljene stranke trpele navadi predstavljene kot odločitve stranke in ne kot vprašanje vode- predvsem zaradi naraščajoče korupcije in manj zaradi gospodarskih nja stranke, kot se je na primer zgodilo pri sodelovanju med zelenimi težav (Hernández in Kriesi, 2015: 25), je bilo lažje predvideti volilne strankami iz Vzhodne in Zahodne Nemčije po ponovni združitvi deleže glasov za uveljavljene stranke; uspešnost strank na volitvah v ( Burchel , 2002: 54). Nedavna gospodarska kriza pa je pokazala, kako državah srednje in vzhodne Evrope pa ostaja občutno bolj nepred- pomembne so strateške odločitve vodstva tako za dolgoročni obstoj vidljiva kot v državah zahodne Evrope (Hernández in Kriesi, 2015: zelenih strank kot za postavitev stranke v vlogo, s katero volivcem 26). V posocialističnih državah, kot je Slovenija, kjer še vedno pote- ponudijo trajno politično alternativo, ki je nekoruptivna in odzivna. ka privatizacija javnih podjetij, predstavljajo z njo povezani ‘tajku- nizacija’, naraščajoča brezposelnost, revščina ter izguba zaupanja v gospodarska kriza politične stranke in vlade še dodaten izziv za politične elite. Čeprav bi v takšnih okoliščinah strateška kombinacija okoljskih in družbeno- Gospodarska kriza je prinesla številne izzive, ki so imeli vsaj dva ekonomskih ciljev lahko pritegnila precejšen delež volivcev, pa de- potencialna učinka na razvoj zelenih strank. Po eni strani je kriza janske odzive voditeljev zelenih strank v posocialističnih državah (pa verjetno vplivala na državljane, ki so dali prednost materialističnim tudi v zahodnih državah) lahko razkrije le empirična analiza. (in ne postmaterialističnim) vrednotam, ter negativno vplivala na preference volivcev in javno politiko glede okoljske problematike. Po drugi strani je v nekaterih državah odziv politike na gospodarsko kri- zo verjetno zmanjšal legitimnost glavnih političnih strank na oblasti in posledično odprl nove možnosti opozicijskim in novim strankam. Vsekakor pa je gospodarska kriza povzročila kritično večdimenzio- nalno situacijo, ki zahteva strateški odziv politike. Medtem ko so se zelene stranke, ki so se pojavile v času nestabil- nega gospodarstva in politike v socializmu 80. let 20. stoletja, pri- družile novonastajajočim opozicijskim strankam v boju proti režimu ( Ramet, 1995), se posocialistična družba nič več bistveno ne razli- kuje od modernih političnih sistemov. Ravno zato so odzivi zelenih 16 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 17 4 RAZVOj ZELENIH StRANK V SLOVENIjI od družbenega gibanja do strankarske politike Slovenska civilna družba ima več kot stoletno tradicijo aktivizma za ohranjanje narave, okoljsko gibanje v moderni družbi pa se je poja- vilo šele v 60. letih 20. stoletja. Leta 1971 je bila ustanovljena krovna nacionalna okoljska organizacija Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji. Ključni ljudje v Zvezi društev za varstvo okolja v Sloveniji so bili tudi ugledni člani1 Zveze komunistov. Zveza je uspela nago- voriti širšo javnost in ni bila kritizirana, ko je predstavljala (vsaj za vladajočo stranko) dokaj radikalne poglede na ekologijo (Plut, 2015). Vendar pa je bilo postmoderno okoljsko gibanje (vrsta novega družbenega gibanja 80. let) tisto, ki je konec 80. let ponudilo pri- ložnost za nastanek ene od opozicijskih strank (Fink Hafner, 1992; Knep in Fink Hafner, 2011). Postmoderno okoljsko gibanje je bilo sprva ohlapno organizirano, a v javnosti odmevno protestno gibanje proti industrijskemu razvoju v prvi polovici 80. let. Med najodmev- nejšimi kampanjami so bile zaprtje jedrske elektrarne v Krškem in rudnika urana v Žirovnici, pozivanje k namestitvi čistilnih naprav v več slovenskih elektrarnah na premog in k znižanju cene neosvinče- nega bencina. Gibanje je v političnem prostoru nekaj časa delovalo pod okriljem vse bolj opozicijske Zveze socialistične mladine. Podob- no kot v ostalih delih Evrope so Zeleni Slovenije imeli korenine v novih družbenih gibanjih (Feinstein, 1992; Bomberg, 1998 in 2005; 1 Med njimi so bili Matej Bor, Jelka Kraiger, Avguštin Lah in Aleš Bebler (Plut, 2015). 18 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v Sloveniji 19 Burchel , 2002; Mül er-Rommel, 2002; Jehlička et al., 2011). Zele- pravila statuta dovoljevala ustanovitev notranjih frakcij v primeru ni Slovenije so bili edina stranka, ki je nastala iz novega družbene- dolgotrajnih nesoglasij med člani stranke (58. člen). Tudi politika ka- ga gibanja v 80. letih, tj. v času tranzicije Slovenije v demokracijo. drovanja je bila demokratična, saj so vsi organi stranke, organizacije Stranka je bila ustanovljena 11. junija 1989 v Ljubljani, samo nekaj na subnacionalnih ravneh in posamezni člani stranke lahko predla- mesecev pred spremembami ustave takrat Socialistične republike gali kandidate za nacionalne volitve, bodisi s tajnim glasovanjem v Slovenije, ki so omogočile strankarski pluralizem. svetu stranke za izbiro kandidatov za strankarsko listo na nacionalnih Zeleni Slovenije so se javnosti predstavili kot ‘družbeno in politič- volitvah bodisi z avtonomnimi odločitvami subnacionalnih organi- no gibanje’ v skladu z idejo strankarskega gibanja ( bewegungs-partei) zacijskih enot o kandidatih za lokalne volitve. Glavni finančni viri po vzoru zelenih v Nemčiji. Deli statuta Zelenih Slovenije (v veljavi stranke so bili članarine, proračunske subvencije ter prispevki fizičnih od 30. junija 1990) so vključevali nekatera tipično strankarska orga- in pravnih oseb. nizacijska določila. I., II., III. in IV. poglavje tako določajo Zelene Zeleni Slovenije so zahtevali demokratizacijo in so se pridruži- kot politično organizacijo – pravni subjekt s člani, organizacijskimi li nastajajoči skupini opozicijskih političnih zvez (Šešerko, 1990 in enotami in telesi. Opredeljene so bile vse tri organizacijske oblike 1992; Fink Hafner, 1992; Klemenc, 2011). Kmalu po prvih večstran- stranke: parlamentarna, centralna in stranka na terenu. Podobno karskih volitvah, na katerih jim je uspelo priti v parlament in vlado, velja za ‘druge oblike povezovanja’ (V. poglavje) in politične tokove so se soočili s težavami. Dve težavi sta bili znotrajstrankarske narave. znotraj stranke (VI. poglavje). Celo simpatizerji so morali podpisati Prvo težavo so predstavljali nejasno opredeljeni odnosi med organi pristopno izjavo, da so lahko sodelovali pri oblikovanju programa, v stranke, in sicer med predsednikom, programskim svetom in sekreta- strankarskih telesih in na javnih sejah. Notranjepolitične frakcije so riatom, med izvršilnim odborom in ostalimi odbori ter med poslan- dobile ‘pravice politične manjšine’, vključno z omembo manjšinske- sko skupino, izvršilnim odborom in sekretariatom. Druga težava pa ga mnenja v strankarskih sklepih (zastopajoč mnenje manjšine) (25. je bilo neučinkovito upravljanje političnega pluralizma v stranki, ko vrstica v VI. poglavju). Strankarska frakcija je bila lahko ustanovljena so skušali zadovoljiti pričakovanja koalicijskih partnerjev po nadzo- samo v primeru temeljnih nesoglasij, ki jih ni uspela razrešiti niti dalj- rovanem glasovanju poslancev (Plut, 1991a: 3); razlike med odločit- ša diskusija (28. vrstica v VI. poglavju). Dokaz notranje demokracije vami vodstva stranke in poslanci so ogrozili sloves Zelenih kot resne so bila tudi pravila o izbiri kandidatov za nacionalne volitve – teme- in zanesljive stranke2. ljila so na postopku od spodaj navzgor in tajnih glasovanjih (VIII. V prvih dveh letih so se Zeleni Slovenije, tako kot ostale parla- poglavje). V celoti gledano, so pravila statuta odražala organizacijske mentarne stranke tistega časa, ubadali s težavami pri uveljavljanju značilnosti stranke in nekatere elemente politične udeležbe v obliki politične organizacije in premagovanjem številnih zgodovinskih po- družbenega gibanja. litičnih ovir: posegom jugoslovanske vojske, sprejetjem nove ustave, Do leta 1992 so se Zeleni Slovenije razvili v stranko, organizira- ustanovitvijo nove samostojne države z nacionalnimi ustanovami in no na nacionalni ravni in več subnacionalnih ravneh (regijah, obči- vojsko, izbiro modela privatizacije, hitrim porastom gospodarskih te- nah in krajevnih organizacijah). Vodstvo stranke je delovalo ločeno žav, vključno z visoko brezposelnostjo, vpeljavo slovenske valute in od parlamentarnega dela Zelenih. Notranja demokracija stranke je številnimi socialnimi učinki vojne v sosednji regiji. Vsi našteti glavni imela podoben model kot druge slovenske stranke tistega časa in je politični problemi so bili velik izziv tudi za bolj uveljavljene stranke, vključevala pravice in dolžnosti članov, kongres, svet stranke, izvršil- vendar so Zelene prizadeli še bolj, saj so zasenčili okoljske probleme, ni odbor, programski svet, nadzorno komisijo in komisijo za statut tako v medijih kot pri odločitvah vlade. Notranje ideološke razlike in pritožbe, predsednika in podpredsednika, generalnega sekretarja, Zelenih med levimi in desnimi frakcijami so povzročile spore o tem, poslansko skupino, sekretariat in pravila ravnanja v nujnih primerih 2 Glej npr. dokument Dušana Pluta, predsednika Zelenih Slovenije, Za Zelene kot (Zeleni Slovenije, 1992c). Ostanki prvotnega navdušenja nad gibanju resno in zanesljivo stranko (odnos stranka – poslanski klub), Ptuj, 13. 6. 1992, in doku- podobno organizacijo so opazni v številnih pravilih, ki članom stran- ment Boža Flajšmana Kako do učinkovite zelene stranke? Tekst za razpravo na Skupščini ke dajejo precejšnjo avtonomijo in svobodo. Pravzaprav so ravno ta Zelenih Slovenije, Ptuj, 13. 6. 1992. 20 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v Sloveniji 21 kako pristopiti k tem pomembnejšim vprašanjem, in so vplivale na Tabela 1: Seznam slovenskih zelenih strank, ki so kandidirale na dr- enotnost stranke, podobno kot se je zgodilo tudi v ostalih novih slo- žavnih parlamentarnih volitvah in na volitvah v Evropski venskih strankah. Kljub temu je bilo v času, ko so bili Zeleni del parlament (EP), in njihovi rezultati na volitvah (delež glasov vlade, sprejetih nekaj okoljskih ukrepov. in v oklepaju število zagotovljenih sedežev v parlamentu)1 Lahko rečemo, da so nesoglasja v stranki in neuspehi na volitvah v zadnjih dveh desetletjih pripeljali do ustanavljanja novih zelenih Leto volitev / 1990 1992 1996 2000 2004 EP 2004 2008 2009 2011 2014 2014 zelene politične EP EP strank, od katerih pa še nobena ni dosegla uspeha, kot so ga Zeleni stranke Slovenije v času tranzicije. Zeleni Slovenije 8,84 % 3,7 % 1,76 % --- 2,3 % 0,69 % 0,51 % --- 0,36 % 0,83 % 0,53 % (8) (5) (0) (0)5 (0) (0) (0) (0) (0) Zelena alternativa --- --- 0,52 % --- --- --- --- --- --- --- --- Zelene stranke na volitvah (0) Združeni Zeleni2 --- --- --- 0,90 % --- --- --- 0,73 % --- --- --- (0) (0) Zeleni Slovenije so dosegli izjemen uspeh na izrednih volitvah aprila Zelena koalicija3 --- --- --- --- --- --- 0,21 % --- --- --- 1990, ko so tudi vstopili v notranje dokaj ideološko heterogeno vla- (0) Stranka za --- --- --- --- --- --- --- --- 1,22 % gl. gl. do Demosa3, ki ji je predsedoval Lojze Peterle (Slovenski krščanski ekosocializem in (0) Koalicija Koalicija demokrati). Uspeh so dosegli pred utrditvijo notranje organizacije. trajnostni razvoj Združena Združena Slovenije – TRS levica levica Vane Gošnik, takratni podpredsednik Zelenih Slovenije, je bil celo iz- Državljanska 1,99 % 0,62 % --- --- 0,59 % 0,41 % ---6 ---6 ---6 --- voljen za podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Na zelena lista/ (0) (0) (0) (0) volitvah za predsednika Republike Slovenije 8. aprila 1990 je ugledni Slovensko ekološko gibanje/ aktivist Zelenih Dušan Plut postal član skupnega predsedstva. Zeleni Stranka ekoloških gibanj Slovenije so zasedli pomembne položaje v vladi, med drugim so vodili mini- Stranka mladih --- --- --- 4,33 % 2,3 % 2,08 % --- 7 1,96 % 0,86 % --- --- strstva za varstvo okolja, zdravje in energijo, s čimer so lahko vpli- Slovenije – (4) 4 (0) 5 (0) (0) (0)8 vali na ključne politične odločitve. Hkrati so se soočili z nekaterimi Evropski Zeleni Koalicija Združena --- ---- --- --- --- --- --- --- --- 5,47 % 5,97 % pomembnimi makropolitičnimi problemi tistega časa, med katerimi levica9 (0) (6) so bili sprejetje nove gospodarske in politične ureditve, ustanovitev Skupaj 10,83 % 4,32 % 2,28 % 0.9 % 2,89 % 3,18 % 0,72 % 2,69 % 2,44 % 0,83 % 0,53 %+9 neodvisne države Slovenije in priprava države za vstop v EU. (8) (5) (0) (0)4 (0)5 (0) (0) (0) (0) + (0) n/a Opombe: Zeleni Slovenije so ponovno uspeli dobiti sedeže v parlamentu na 1 Več strank, večinoma lokalnih, ki so se na državni ravni pojavile po naključju, ni bilo vključenih volitvah leta 1992, ki so bile potrebne zaradi nove ustave, sprejete de-v seznam (Zeleno gibanje občine Moste-Polje v Ljubljani, ki je kandidiralo na parlamentarnih cembra 1991. Od splošnih volitev leta 1996 pa nobeni zeleni stranki volitvah leta 1992 in prejelo 0,06 % glasov; Lista za čisto pitno vodo, ki je nastopila na parlamentarnih volitvah leta 2008 in prejela 0,39 % glasov ter se za volitve v Evropski parlament leta 2009 ni več uspelo vstopiti v Državni zbor Republike Slovenije; to jim ni pridružila Združenim Zelenim; in stranka Akacija, ki je nastopila na parlamentarnih volitvah leta uspelo ne na rednih volitvah v letih 1996, 2000, 2004 in 2008 ne na 1996 in leta 2004 kot neodvisna lista Marka Breclja ter prejela 0,11 % oz. 0,05 % glasov, in na parlamentarnih volitvah v letih 2008 in 2011 ter obakrat prejela 0,02 % glasov). predčasnih volitvah v letih 2011 in 2014 (Tabela 1). 2 Različna zavezništva frakcij Zelenih Slovenije so nastopila pod imenom Združeni Zeleni. Na parlamentarnih volitvah leta 2000 sta zavezništvo sklenili stranki Zelenih Slovenije in Zelena alternativa (Trampuš, 2000), na volitvah v Evropski parlament leta 2009 pa Zeleni Slovenije, Zeleni progres, Zelena stranka in Stranka za čisto pitno vodo (MMC RTV SLO/ STA 2009). 3 Zelena koalicija je zavezništvo med dvema frakcijama nekdanjih članov Zelenih Slovenije, ki je bilo ustanovljeno zaradi kandidiranja na paramentarnih volitvah. Vsaka od frakcij je ustanovila lastno politično stranko, Zeleni progres oz. Zeleno stranko, ki sta bili aktivni predvsem na lokalni ravni. 4 Pred volitvami leta 2004 Stranka mladih Slovenije ni bila uvrščena med zelene stranke. 5 Zeleni Slovenije in Stranka mladih Slovenije sta nastopili s skupno listo kandidatov na volitvah v Evropski parlament leta 2004. Volilni rezultati v tabeli veljajo za skupno listo. 6 Stranka ekoloških gibanj Slovenije vse od parlamentarnih volitev leta 2008 nastopa na volitvah s skupno listo s parlamentarno stranko Socialnih demokratov, vendar pa zaenkrat nobeden od kan-3 Demos je vodil Jože Pučnik, ki pa se je odrekel položaju predsednika vlade didatov Stranke ekoloških gibanj še ni zasedel sedeža v parlamentu. (opomba iz Plut, 2015). 22 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v Sloveniji 23 7 Stranka mladih Slovenije je nastopila na državnih parlamentarnih volitvah leta 2008 s skupno Tabela 2: Seznam slovenskih političnih strank s predstavniki v listo s parlamentarno Slovensko ljudsko stranko. Skupna lista je prejela 5,21 % glasov in pet sede- žev v parlamentu, vendar pa nobenemu od kandidatov Stranke mladih ni uspelo zasesti sedeža v Evropskem parlamentu, njihove povezave s strankami na parlamentu. evropski ravni in število evropskih poslancev v obdobju 8 Na parlamentarnih volitvah leta 2011 je Stranka mladih sklenila zeleno zavezništvo, imenovano 2004–2014 Stranka mladih Slovenije – Zeleni, v kateri so bile neparlamentarne politične stranke (Zeleni Evro-pe, Zelena koalicija, Krščanski socialisti Slovenije, Slovenski demokrati in Zveza za Primorsko) (Mavsar, 2011). Število evropskih po- Število evropskih po- Število evropskih po- 9 Koalicija Stranke za trajnostni razvoj Slovenije in radikalne leve stranke. Stranka slancev po volitvah v EP slancev po volitvah v EP slancev po volitvah v EP leta 2004 leta 2009 leta 2014 Viri: Krašovec in Boh, 2002; Državna volilna komisija, 2004a; 2004b; 2008; 2009; 2011; Stranka za Socialni demokrati; do pomladi trajnostni razvoj Slovenije, 2014. 2005 Združena lista socialnih 1 (PES) 2 (S&D) 1 (S&D) demokratov Zeleni Slovenije so še naprej najbolj vztrajen in reden predstavnik Demokratska stranka 2 skupna evropska poslanca zelenih strank na nacionalnih volitvah. Vendar pa so od leta 1996 upokojencev z Liberalno demokracijo 1 (ALDE) Slovenije (ALDE) uspeli pridobiti podporo zgolj med 0,51 % in 1,76 % volivcev. Ne- 2 skupna evropska poslanca Liberalna demokracija Slovenije z Demokratsko stranko 1 (ALDE) davni uspeh Stranke za ekosocializem in trajnostni razvoj Sloveni- upokojencev (ALDE) je (TRS) na predčasnih volitvah leta 2014, ko so kot člani koalicije Slovenska demokratska stranka; prej Slovenska social- 2 (EPP-ED) 2 (EPP) Združene levice dobili 5,97 % glasov, je težko primerjati z uspehom demokratska stranka 3 (EPP) določene zelene stranke, saj je v tem primeru Stranka za ekosocia- Nova Slovenija- krščanska lizem in trajnostni razvoj Slovenije4 zasedla enega od šestih parla- ljudska stranka 2 (EPP-ED) 1 (EPP) Nova Slovenija- krščanski mentarnih sedežev Združene levice. Trenutno samo Matjaž Hanžek demokrati in Slovenska ljudska zastopa zelene v parlamentu. Iniciativa za demokratični socializem5, stranka 2 (EPP) ki jo vodi Luka Mesec, je dobila tri od šestih sedežev, enega pa je Zares-nova politika stranka ni obstajala 1 (ALDE) zasedel predstavnik ‘civilnodružbenih gibanj in posameznikov’. Luka Verjamem! Lista dr. Igorja Šoltesa 1 (Skupina Zelenih/Evropska svobodna zveza) Mesec je tudi tisti, ki v javnosti nastopa kot vodja Združene levice6. Viri: Državna volilna komisija, 2017 in Fink Hafner in Deželan, 2016. Zelene stranke so bile neuspešne tudi na volitvah v Evropski par- lament v letih 2004, 2009 in 2014 (Tabela 2). Praviloma se slovenske politične stranke s poslanci v Evropskem Od slovenskih zelenih strank so se le Zeleni Slovenije potego- parlamentu nagibajo k trem glavnim ideološkim in strankarskim sku- vali za glasove volivcev na več kot enih volitvah v Evropski parla- pinam. Drugače pa se je Stranka mladih Slovenije, ki do leta 2003 ni ment. Na prvih volitvah leta 2004 so v koaliciji s Stranko mladih imela neke jasne ideološke pripadnosti (bila je osredotočena na inte- Slovenije (SMS) prejeli 2,3 % glasov. Leta 2009 so Združeni Zeleni rese mladih in določene liberalne tematike), preusmerila na okoljska prejeli 0,73 % glasov, SMS pa je kandidaral samostojno in dosegel vprašanja med kampanjo leta 2004. Od leta 2003 se na evropski 1,86 % glasov. Še istega leta se je stranka na rednem volilnem kon- ravni povezuje in sodeluje z Evropsko federacijo zelenih strank/Zele- gresu preimenovala v Stranko mladih – Zeleni Evrope (SMS-Zeleni). nimi Evrope (EFGP/EG). Vendar pa je bil edini slovenski poslanec v Leta 2014 so na volitvah zopet sodelovali Zeleni Slovenije in prejeli Evropskem parlamentu, ki je postal član poslanske skupine Zelenih/ 0,83 % volilnih glasov. Noben od teh volilnih rezultatov ni zadostoval Evropske svobodne zveze, Igor Šoltes. Stranka Verjamem! Lista dr. niti za en sedež v parlamentu. Igorja Šoltesa, ki jo je ustanovil in ji tudi predsedoval, je bila ustanov- ljena tik pred zadnjimi volitvami v Evropski parlament. Stranka je dobila pravico do sedeža v EP, Igor Šoltes je postal evropski poslanec 4 Glej Stranka za trajnostni razvoj Slovenije, 2014. in večino svojih aktivnosti preselil v Bruselj, stranka pa je prenehala 5 Glej Iniciativa za demokratični socializem, 2017. javno delovati, preden se je sploh uspela organizacijsko utrditi. Slove- 6 Junija 2017 sta se stranki Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Sloveni- nija ima tako trenutno enega evropskega zelenega poslanca, ki pa ni je ter Iniciativa za demokratični socializem združili v enotno stranko LEVICA. 24 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v Sloveniji 25 povezan z nobeno zeleno stranko ali sploh katero koli drugo stranko Tabela 3: Rezultati slovenskih zelenih strank na lokalnih volitvah v v državi. mestnih občinah Zgolj nekatere zelene stranke so uspele tako na nacionalnem kot lokalnem nivoju, vendar pa v lokalni politiki zelene stranke nikoli a niso igrale pomembne vloge (Tabela 3). a o aribor venj Zelene stranke so pogosto lokalne pobude z nenavadnimi politič- Stranka Celje Koper Kranj Ljubljana M Mursk Sobota Nova Goric Novo mest Ptuj Slo Gradec Velenje nimi cilji. Nekatere so oblika protesta proti hrupu ali drugim obli- Zeleni Slovenije 1998: 1998: 1998: 1998: 1998: 1998: 1998: 1998: 3,11 % 0,41 % 2,15 % 9,00 % 1,74 % 9,04 % 3,28 % 2,06 % kam onesnaževanja, kot je npr. Againstnoise.si v Novi Gorici, druge 2002: se predstavljajo kot podporniki izrabe zemlje za pridelavo zelenjave, 2,31 %(1) kot velja za Listo za čisto pitno vodo v Ljubljani (Redakcija Financ, 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: 2,98 % 2,49 % 1,75 % 3,19 % 0,79 % 4,24 % 2004). Na takšnih pobudah temelječe stranke se razlikujejo v ideolo- 2010: 2006: 1998: 2010: 2010: 2010: 2010: 2010: 2010: giji. Nekatere so levosredinske, npr. Zeleni Slovenije med tranzicijo 2,92 % 1,85 % 3,39 % 4,18 % 4,11 % 1,05 % 4,94 % 2,34 % 1,13 % in Slovensko ekološko gibanje oz. Stranka ekoloških gibanj Sloveni- Zelena alternativa 1998: 1998: Slovenije 0,41 % 0,56 % je. Druge stranke so odkrito dajale prednost desnim politikam. To Slovensko ekološko 2002: je bilo sploh razvidno iz njihove nestrpnosti do določenih etničnih gibanje/Stranka 1,79 % ekoloških gibanj 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: manjšin (kar velja npr. za Listo za čisto pitno vodo). Slovenije 1,88 % 0,41 % 0,49 % 2,79 % 1,38 % 0,41 % 1,14 % 1.28 % 2010: 2010: 2010: 2010: Frakcije in koalicije zelenih strank 0,65 % 1,36 % 1,39 % 2,02 % Stranka mladih 2002: 2002: 2002: 2002: 2002: 2002: 2002: 2002: 2002: 2002: 2002: Slovenije/Stranka 4,53 % 1,41 % 3,61 % 3,49 % 3,2 % 5,04 % 4,69 % 3,56 % 6,63 % 8,90 % 6,92% Niz neuspehov na volitvah od leta 1992 je botroval nastanku novih mladih – Evropski (1) zeleni 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: 2006: zelenih strank, oblikovanju koalicij zelenih strank pred volitvami in 4,82 % 1,21 % 3,57 % 2,01 % 1,36 % 8,49 % 4,05 % poskusom zelenih strank, da bi sklenile nova zavezništva z uveljav- 2010: 2010: 2010: 2010: 2010: 2010: ljenimi parlamentarnimi, pa tudi neparlamentarnimi strankami. 1,20 % 1,00 % 2,61 % 4,26 % 1,16 % 4,18 % Lista za čisto pitno 2002: Do prvih večjih razhajanj v stranki Zeleni Slovenije je prišlo že ob vodo 2,39 % vprašanju nezaupnice vladi Lojzeta Peterleta leta 1992. Del stranke (1) se namreč ni strinjal z nezaupnico, medtem ko je preostali del želel 2006: 2006: 1,85 % 1,68 % sodelovati z novim mandatarjem. Razhajanja so se s časom krepila in 2010: leta 1993 je nekaj poslancev iz stranke izstopilo ter ustanovilo stranko 1,50 % Za okolju prijazen 2006: pod imenom Zeleni – ekološko socialna stranka, ki se je pozneje z Maribor 1,11 % drugimi strankami združila v LDS. Leo Šešerko, nekdanji član Zele- Protihrupu.si* 2006: nih Slovenije, pa je s somišljeniki ustanovil stranko Zelena alternativa 0,54 % Upokojenska in 2010: Slovenije7. ekološka lista Celje 2,24 % Na splošnih volitvah leta 1996 je frakcija Zelenih Slovenije, ki je * Nova Gorica, bojevniki za mir in tišino. ustanovila novo stranko Zelena alternativa8, nastopila samostojno. Vir: Statistični urad RS, 2017. Zaradi poraza na volitvah leta 1996 sta frakciji Zelenih Slovenije (Zeleni Slovenije in Zelena alternativa) pred splošnimi volitvami leta 2000 oblikovali koalicijo, imenovano Združeni Zeleni. Kljub temu so bili na volitvah neuspešni. Na splošnih volitvah leta 2004 (pod 7 Podrobneje o organizacijskih cepitvah v nadaljevanju besedila pod naslovom vplivom volitev v Evropski parlament in predstavnikov iz Evropske Organizacijski razvoj zelenih strank v Sloveniji. federacije zelenih strank/Zelenih Evrope) so se tri zelene stranke (Ze- 8 Zelena alternativa Slovenije ni aktivna že od leta 2000 (Lipič, 2003). leni Slovenije, Stranka mladih Slovenije in Stranka ekoloških gibanj) 26 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v Sloveniji 27 pogajale za združeno listo zelenih na volitvah v EP. Ker se niso uspeli Zeleni v vladi uskladiti o listi kandidatov, je Stranka ekoloških gibanj odstopila od pogajanj (Lipič, 2013). Na koncu so vse tri stranke na volitvah nasto- Na volitvah za predsednika Republike Slovenije, ki so potekale 8. pile ločeno in jim ni uspelo zagotoviti niti enega sedeža v parlamentu. aprila 1990, je Dušan Plut postal član Predsedstva Republike Slove- Po dolgotrajnem obdobju porazov na volitvah, so zeleni začeli nije. Po prvih slovenskih večstrankarskih volitvah leta 1990 so Zeleni iskati nova zavezništva z bolj uveljavljenimi političnimi strankami Slovenije vstopili v vladno koalicijo Demosa. in oblikovati nova zavezništva med zelenimi strankami. Na parla- Zeleni so dobili tudi štiri ministrske položaje, ki so jih zasedli Miha mentarnih volitvah leta 2008 so Zeleni Slovenije nastopili ločeno, Jazbinšek, Peter Tancig, Božidar Voljč in Miha Tomšič (Tabela 4). dve frakciji stranke, ki sta pred tem ustanovili lokalno aktivni zeleni Leo Šešerko je postal celo podpredsednik vlade, ki je bil zadolžen za stranki (Zeleni progres in Zeleno stranko), pa sta sklenili zavezništvo, varstvo okolja in regionalni razvoj. Ko je Demos zaradi nepremost- imenovano Zelena koalicija (Ogrin, 2013). Poleg tega je Stranka mla- ljivih ideoloških razlik razpadel, so se trije ministri Zelenih (Miha dih Slovenije sklenila zavezništvo z desnosredinsko Slovensko ljudsko Jazbinšek, Božidar Voljč in Peter Tancig) pridružili prvi Drnovškovi stranko, Stranka ekoloških gibanj pa z levosredinskimi Socialnimi vladi (ustanovljeni po glasovanju o zaupnici leta 1992). demokrati. Čeprav sta združeni listi zavezništev z uveljavljenima Potem ko so po splošnih volitvah leta 1992 dobili pet sedežev v strankama dobili dovolj glasov za vstop v Državni zbor Republike parlamentu, so Zeleni podprli tudi drugo Drnovškovo vlado in dobili Slovenije, pa nobenemu od kandidatov iz vrst zelenih ni uspelo dobiti dva ministrska položaja (Božidar Voljč in Miha Jazbinšek). Jazbinšek poslanskega sedeža. Pred volitvami v EP leta 2009 so zeleni sklenili je na začetku leta 1994 zapustil položaj ministra, a je ostal politično novo zavezništvo, ki se je spet imenovalo Združeni Zeleni in so ga aktiven na lokalni ravni v slovenski prestolnici, Mestni občini Ljub- sestavljali Zeleni Slovenije, Zeleni progres, Zelena stranka in Stranka ljana. Voljč je ostal minister za zdravje tudi po razpadu Zelenih. za čisto pitno vodo, a tudi to zavezništvo ni uspelo na volitvah. Pred evropskimi volitvami leta 2009 je Stranka mladih Slovenije svojemu Tabela 4: Člani zelenih strank v slovenskih koalicijskih vladah imenu dodala »Zeleni Evrope« in je na volitvah nastopila samostoj- (1990–2015)* no, a vseeno ni uspela dobiti sedeža v EP. Pred predčasnimi splošni- Mandat 1990–1992 1992–1992 1993–1996 mi volitvami leta 2011 je Stranka mladih sklenila zavezništvo z več Predsednik vlade Peterle Drnovšek Drnovšek manjšimi neparlamentarnimi strankami, med katerimi so bile tudi Ministri iz vrst zelenih okolje in prostor okolje in prostor okolje in prostor (Miha Jazbinšek); nekatere manjše zelene stranke. O zavezništvu so se pogajali tudi (Miha Jazbinšek) (Miha Jazbinšek) odstopil / končal mandat 1. februarja 1994 z Zelenimi Slovenije, a so pogajanja propadla in Zeleni Slovenije znanost in tehnologija znanost in tehnologija so se odločili na volitvah nastopiti ločeno. V obdobju destabilizacije (Peter Tancig) (Peter Tancig) / slovenskega strankarskega sistema leta 2011 so pomembni aktivisti, zdravstvo, družina in socialno zdravstvo, družina in socialno zdravje varstvo varstvo (Božidar Voljč) med katerimi so bili tudi nekdanji člani Zelenih Slovenije in Liberal- (Božidar Voljč) (Božidar Voljč) ne demokracije Slovenije, ustanovili novo zeleno stranko – Stranko energija (Miha Tomšič) za trajnostni razvoj Slovenije. Čeprav je bila nova stranka v javnosti Namestnik ministra iz ekologija in regionalni razvoj deležna velike pozornosti in je med vsemi zelenimi strankami dosegla vrst zelenih (Leo Šešerko) / / najboljši rezultat na volitvah, vseeno ni uspela dobiti dovolj glasov za * V nobeni vladi od leta 1996 naprej ni bilo ministrov iz vrst zelenih. vstop v parlament. Na predčasnih volitvah leta 2014 je koaliciji med Vir: Vlada RS, 2015. Stranko za trajnostni razvoj Slovenije in strankami nove levice uspelo dobiti 5,97 % glasov in šest sedežev v parlamentu, kljub temu pa v Ker so imeli precej poslancev in položajev v vladi pod vodstvom zastopanosti zelenih v parlamentu ni opaziti bistvenih razlik. Lojzeta Peterleta, so Zeleni Slovenije prispevali k levosredinski usme- ritvi v ideološki strukturi vlade. Podpirali so samostojnost Slovenije, a so bili proti lustraciji. 28 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v Sloveniji 29 Kljub političnem vplivu, ki so ga imeli v času Peterletove vlade, in tehnologijo (Tancig, 1991). Podobno je Jazbinšek poročal o mno- so se Zeleni Slovenije pritoževali, da v prvi vladni koaliciji niso imeli gih zelenih ukrepih v okviru Ministrstva za okolje in prostor ter o veliko podpore pri ekoloških vprašanjih, kot sta biokmetijstvo in za- nadzorovanju njihovega izvajanja (Jazbinšek, brez datuma). časno zaprtje z okoljskega in ekonomskega vidika najmanj uspešnih O dosežkih zelenih ukrepov sta poročala tudi zeleni namestnik podjetij (Plut, 1991b: 6). Tudi obljuba Demosove koalicije, da bodo ministra (Šešerko, 1991) in vodja poslanske skupine Zelenih (Šavli, do leta 1995 zaprli jedrsko elektrarno v Krškem, ni bila izpolnje- 1991). Šavli je zapisal, da je bila v tistem času udeležba poslancev na9. Precej povedno je, da se dokument o dosežkih Zelenih v prvih Zelenih na parlamentarnih sejah med najvišjimi od vseh poslancev. dveh letih v vlogi parlamentarne in vladne stranke (Zeleni Slovenije, Analiza pobud in poslanskih vprašanj med majem 1990 in oktobrom 1992b)10 začne s sledečim stavkom: 1991 razkriva, da so bili poslanci Zelenih tretja najaktivnejša skupina v parlamentu, čeprav so bili člani vladne stranke (Fink Hafner, 1991). »Res je, da ZELENI v Sloveniji nismo (zaradi preglasovanja v Za razliko od Zelenih na nacionalnih volitvah med tranzicijo se je skupščini!) uspeli realizirati prav vseh projektov, med drugim tudi Združena levica (v kateri so bile leva zelena stranka in dve radikalni ne uveljavitve zakona o referendumu za zaprtje jedrske elektrarne levi stranki) po volitvah 2014 odločila, da pri svojem prvem vstopu Krško, pričakovanega očiščenja Save in preprečitev nadaljevanja v parlament ne bo sodelovala pri oblikovanju vladne koalicije, in je gradnje HE Golica; …« raje ostala v opoziciji. Po drugi strani pa je v istem dokumentu naštetih zelo veliko na- tančno opisanih političnih ukrepov in projektov, ki so bili sprejeti oz. izvedeni v teh dveh letih. Med najpomembnejšimi so bili: ‘zeleni- tev’ nove ustave (sprejete decembra 1991), sprejetje zakona o zaprtju rudnika urana Žirovski vrh, znižanje davkov na nekatere naprave za shranjevanje energije in gradbene materiale za gradnjo okolju prijaznih zgradb, ukrepi za zmanjšanje nevarnih industrijskih emi- sij in čiščenje več slovenskih rek, podpiranje projektov na področju ravnanja z odpadki, zagotovitev povečanja proizvodnje recikliranega papirja in njegove uporabe v Sloveniji, namestitev čistilnih naprav v več kemičnih tovarn, vodenje številnih ‘manjših’ zelenih projek- tov, npr. projektov, namenjenih zaščiti določenih vrst ptic (npr. ptici zlatovranki), promoviranje nakupa plastičnih božičnih dreves, zbira- nje in pošiljanje zdravil prebivalcem Ukrajine, katerih zdravje je bilo ogroženo zaradi jedrske nesreče v Černobilu, in odprtje zavetišča za begunce z območja nekdanje Jugoslavije. Zeleni minister Peter Tancig je poročal o 23 projektih na področju ekologije, ki jih je financiralo ali sofinanciralo Ministrstvo za znanost 9 Kot je trdil Šešerko, ki je med poslanci iz različnih parlamentarnih strank uspešno zbral dovolj podpisov za referendum o zaprtju jedrske elektrarne Krško, so nekateri umaknili podpise po osebnem posredovanju predsednika vlade Janeza Drnovška večer pred načrtovano javno predstavitvijo referendu- ma v parlamentu (Šešerko, 2015.) 10 Glej tudi Plut, 1992. 30 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 31 5 POjASNItEV RAZVOjA ZELENIH StRANK V SLOVENIjI Politično okolje Institucionalna pravila . V Sloveniji od obdobja tranzicije vlada ugodno institucionalno okolje za ustanovitev političnih strank (za več gl. Fink Hafner, 2001). Dejansko je v Sloveniji trenutno precej enostavno ustanoviti novo stranko. Po zakonu iz leta 1989 je bilo za ustanovi- tev stranke potrebnih 20 slovenskih državljanov, po uvedbi novega zakona leta 1994 pa je za ustanovitev in registracijo nove politične stranke potrebnih 200 ustanovnih članov. Če upoštevamo število vo- livcev v Sloveniji (1.713.067 na zadnjih nacionalnih volitvah), je tak minimum dokaj zmeren. Pravilo se do danes ni spremenilo, čeprav ves čas potekajo diskusije o morebitnih mehanizmih za zmanjšanje razdrobljenosti in stabilizacijo strankarskega sistema v Sloveniji. Poleg tega je po novi ustavi, sprejeti decembra 1991, Slovenija parlamentarna demokracija. Od leta 1989 je v veljavi proporcionalni volilni sistem, ki je doživel zgolj majhne spremembe (Fink Hafner, 2010). Tudi po uvedbi štiriodstotnega parlamentarnega volilnega praga leta 2004 je novim strankam uspelo dobiti sedeže v parlamen- tu, prav tako so nekatere nove stranke takoj prevzele vodenje koali- cijskih vlad (Fink Hafner in Krašovec, 2013). Financiranje stranke . V obdobju tranzicije so nekdanje preobliko- vane družbenopolitične organizacije imele prednost pred novou- stanovljenimi strankami zaradi svojih utrjenih organizacijskih mrež in razpoložljivih virov. Ko je novi strankarski sistem (stranke nasle- dnice preoblikovanih družbenopolitičnih organizacij in naslednice novih strank) dozorel, je število političnih strank, ki so kandidirale 32 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 33 na nacionalnih volitvah, upadlo na 17. Kljub temu so štiri največje Financiranje zelenih strank v Sloveniji je postalo problematično stranke po vsakih volitvah skupaj dobivale vse večji delež glasov (Fink tudi zaradi notranjih razhajanj med Zelenimi Slovenije. Ko so se Hafner et al., 2011: 14). Stranke, ki so uspele dolgoročno ohranjati marca 1994 vsi poslanci Zelenih pridružili Liberalni demokraciji Slo- svoje parlamentarne položaje, so delovale kot kartel in so z odloča- venije (in pri tem ustanovili ekološki forum LDS), so kot poslanci na njem o politiki financiranja strank prikrajšale neparlamentarne stran- sedežih Zelenih v parlamentu še naprej uživali vse finančne koristi ke za precej proračunskih sredstev (Krašovec in Haughton, 2011). do konca mandata decembra 1996. Ta dogodek je razdelil Zelene Leta 1999 je Ustavno sodišče razsodilo, da je dodeljevanje jav- Slovenije in tudi zastrupil odnose med zelenimi strankami, kar vidi- nih subvencij zgolj parlamentarnim strankam neustavno. Na podlagi mo še danes. te razsodbe je leta 2000 Državni zbor Republike Slovenije potrdil Značilnosti strankarskega sistema. Polarizacija slovenskega strankar- spremembe Zakona o političnih strankah, s katerimi so bile javne skega sistema je bila zmernejša kot v mnogih drugih postkomunistič- subvencije dodeljene vsem strankam, ki so na zadnjih volitvah prejele nih državah, ki so se pridružile tretjemu valu demokratizacije (Enye- vsaj odstotek glasov in so s svojimi kandidati kandidirale v najmanj di in Casal Bértoa, 2011). Dejansko bi razvoj strankarskega sistema treh četrtinah volilnih enot. Vendar pa je leta 2002 Ustavno sodišče prvo desetletje po tranziciji, ki je sledilo kratkemu tranzicijskemu ovrglo odločitev Državnega zbora Republike Slovenije z utemeljitvi- bipolarnemu obdobju, lahko označili kot tripolarno. V razdeljenem jo, da kandidiranje v treh čertinah volilnih enot (poleg enoodstotne desnem (konzervativnem) polu sta bili protikomunistična Social- podpore) kot pogoj za dodelitev javne subvencije ni v skladu z ustavo demokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati. Levi pol je (za več gl. Krašovec in Haughton, 2011). Ta pogoj bi namreč diskri- predstavljala naslednica reformirane Zveze komunistov, ki se je pre- miniral regionalne stranke. Leta 2005 so bile sprejete spremembe oblikovala v socialdemokratsko stranko2 s povezavami z mednarod- Zakona o političnih strankah (ZPolS-UPB1, 2005), ki so enoodstotni nimi socialdemokratskimi strankami. ZSMS – Liberalna stranka (po- prag dvignile na 1,2 % za primer, ko imata dve stranki skupno listo zneje Liberalno demokratska stranka), naslednica reformirane Zveze kandidatov, in na 1,5 % za primer, če imajo tri stranke ali več skupno socialistične mladine Slovenije, je zastopala sredinski del, ponujala je listo. Zakon je vključeval tudi dodatna določila, na podlagi katerih so liberalno politiko, ni pa se lotevala reformiranja socialne države. Obe stranke dobile proračunska sredstva glede na število prejetih glasov stranki levega pola sta se v 90. letih razširili s pridružitvijo majhnih v vseh volilnih enotah. Zadnje tri spremembe Zakona o političnih političnih skupin (tudi zelenih). Liberalno demokratska stranka se je strankah (ZPolS-F, 2007, 2013, 2014) so bile namenjene predvsem preimenovala v Liberalno demokracijo Slovenije. Po letu 2000, ko je zagotovitvi transparentnosti financiranja strank in nadzoru izvajanja Liberalna demokracija Slovenije dosegla največjo volilno podporo zakona. in je hkrati izgubila svojo strankarsko identiteto, javnost pa ji je ved- Številne zelene skupine na subnacionalni ravni niso mogle ra- no bolj zamerila vse pogostejše politične škandale, je začela podpo- čunati na znatna sredstva. Subnacionalna raven je namreč močno ro hitro izgubljati, strankarsko tekmovanje pa je postalo bipolarno. razdrobljena (trenutno je v Sloveniji kar 212 lokalnih skupnosti)1. Z volitvami 2004 je Liberalna demokracije Slovenije izgubila svoj Mnoge, še posebej majhne lokalne skupnosti imajo finančne težave osrednji položaj na oblasti, zmagala pa je desnica. Od takrat naprej (Statistični urad Republike Slovenije, 2013). Poleg tega v Sloveniji še vztraja dvopolno strankarsko tekmovanje med levosredinskimi in de- vedno nimamo državne organizacije na regionalnem nivoju, čeprav snosredinskimi strankami. Pri tem se obujajo tudi nekatera ideološka so spremembe 121., 140. in 143. člena ustave iz leta 2006 dovoljevale vprašanja iz obdobja velikih razhajanj med konzervativci in liberalci regionalizacijo Slovenije. Ker pa se parlamentarne stranke še niso iz druge polovice 19. in z začetka 20. stoletja (Kos, 1996: 85–86). Po- uspele dogovoriti o zakonu za ustanovitev regij, Slovenija ostaja bolj leg tega se razhajanja prekrivajo s še vedno močnim razkolom med ali manj centralizirana. komunisti in antikomunisti, ki je tesno povezan z nasprotujočimi si 1 Več o statistiki lokalnih skupnosti je na voljo na vladni spletni strani, namenjeni lokalni samoupravi in regionalni politiki (glej Služba vlade Republike Slovenije 2 Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove se je preimeno- za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2016). vala v Združeno listo socialnih demokratov. 34 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 35 ocenami 2. svetovne vojne in povojne domače politike. Razkol se vse 10,52 % v letu 2011, leta 2014 pa je znašal samo 5,98 %. Po drugi pogosteje pojavlja tudi v razpravah o socialni proti vitki državi (Fink strani je delež glasov za parlamentarne stranke (tudi povsem nove) Hafner, 2010 in 2012). nenadoma s 56,69 % v letu 2008 narasel na malo nad 81 % v letih Medtem ko je ta razkol predstavljal izziv zelenim strankam, so 2011 in 2014. Kljub spremenjeni strankarski strukturi v parlamentu druge stranke ozelenjevale svoje strankarske programe. To ni bi- je v njem še vedno sedem strank, kot jih je bilo že leta 2004. Od leta stveno ogrozilo števila podpornikov zelenih. Kot so pokazali Zajc, 1996 se skupni delež štirih največjih strank v parlamentu giblje med Kropivnik in Kustec Lipicer (2012: 90–91), so sporazumi vladnih 71,36 % in 74,29 %, a šele po volitvah leta 2014 je vladi, sestavljeni iz koalicij vključevali okoljske ukrepe samo v primerih, ko je vlada le treh strank, uspelo zagotoviti večino v parlamentu. Vodilna stranka vključevala predstavnike zelenih strank. Pa tudi takrat so bili okoljski v parlamentu je trenutno Stranka modernega centra (prej Stranka ukrepi združeni s prostorskimi, stanovanjskimi in vodnimi. Od leta Mira Cerarja), ki zaseda 36 od 90 parlamentarnih sedežev in ima 2004 so okoljski in prostorski cilji redno sestavni del koalicijskih spo- 16 ministrov3 ter predsednika vlade. Po mnenju mnogih sta glavna razumov, ampak bolj zaradi temeljnih strategij EU kot zaradi notra- aduta stranke osebna moralna integriteta Mira Cerarja in moralna njepolitičnih usmeritev (Knep in Fink Hafner, 2011). integriteta novih obrazov, ki so vstopili v politiko s kandidiranjem na Po slabem upravljanju finančne krize v Sloveniji se je strankarski listi Cerarjeve stranke. sistem porušil. Na predčasnih volitvah v letih 2011 in 2014 so v par- Naraščajoča poosebitev politike. Največja politična osebnost tranzicij- lament vstopile novoustanovljene stranke, ki so izrinile do takrat že skega obdobja je bil brez dvoma Milan Kučan, ki je sredi 80. let dolgo uveljavljene stranke (Tabela 5). zmagal v spopadu med konzervativci in liberalci v okviru Zveze ko- munistov Slovenije ter po tem uspešno vodil prilagoditev Zveze pro- Tabela 5: Značilnosti strankarskih sistemov takoj po državnih volit- cesu demokratizacije. Pod njegovim vodstvom je reformirana Zveza vah (obdobje 1990–2014) komunistov kot samostojna stranka, imenovana Zveza komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove, na prvih večstrankarskih Značilnosti 1990 1992 1996 2000 2004 2008 2011 2014 volitvah dobila najvišji delež glasov. Zaradi svoje liberalne politi- Število strank in list na volitvah 17 33 18 16 23 17 20 17 ke je postal državni voditelj, in sicer je na prvih direktnih volitvah Število parlamentarnih strank 9 8 7 8 7 71 7 7 predsednika Republike Slovenije (leta 1992), izvedenih na podlagi Odstotek veljavnih glasov za stare stranke (naslednice transformiranih nove ustave (1991), zmagal že po prvem krogu. Po prevzemu funkci- družbenopolitičnih organizacij), ki so bile 37,1 37,0 36,0 48,3 33,0 35,66 10,52 5,98 je predsednika je ‘zamrznil’ članstvo v stranki. Ker ima predsednik zastopane v parlamentu Odstotek veljavnih glasov za Republike Slovenije omejena pooblastila, Kučan ni tesneje sodeloval parlamentarne stranke, ki niso izvirale iz 54,8 45,3 52,7 47,9 55,3 56,69 81,75 81,32 v vsakodnevni institucionalni politiki. Po dveh mandatih se je leta nekdanjih družbenopolitičnih organizacij (ne glede na ideološko usmeritev) 2002 upokojil in naznanil svojo odločitev, da se ne bo vrnil v politiko, Odstotek veljavnih glasov za štiri največje čeprav mnogi menijo, da še vedno deluje iz ozadja. parlamentarne stranke 57,4 61,6 72,1 73,7 71,14 74,29 73,52 71,36 Kot v številnih drugih državah je tudi v Sloveniji utrditev strankar- Število strank v vladni koaliciji takoj po volitvah 6 4 3 4(+1)2 4 4 5 3 skega sistema potekala skupaj s krepitvijo vloge vodilnih strankarskih 1 Slovenska ljudska stranka in Stranka mladih Slovenije (SMS) sta skupaj nastopili na volitvah leta osebnosti. Liberalno demokracijo Slovenije (naslednico reformirane 2008, vendar si SMS ni zagotovila nobenega sedeža v parlamentu. Če bi SMS šteli za parlamen- Zveze socialistične mladine) so dolgo poznali predvsem zaradi nje- tarno stranko, bi bilo vseh parlamentarnih strank osem. 2 nega predsednika Janeza Drnovška. Dejansko je reformirana Zveza Liberalna demokracija Slovenije, Združena lista socialnih demokratov, Slovenska ljudska stranka, Demokratska stranka upokojencev Slovenija in posebni dogovor o sodelovanju med Liberalno de- socialistične mladine po tranziciji v demokracijo iskala pravega vod- mokracijo Slovenije in Stranko mladih Slovenije. jo. Našla ga je v Janezu Drnovšku, ki je uspešno vodil stranko tudi po združitvi Liberalno demokratske stranke, Demokratske stranke Delež glasov za stranke, ki so nasledile preoblikovane nekdanje družbenopolitične organizacije, je s 35,66 % v letu 2008 padel na 3 Dva od 16 ministrov sta brez listnice (glej Vlada RS, 2017). 36 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 37 Slovenije, Socialistične stranke Slovenije in Zelenih – ekološko so- cialne stranke v Liberalno demokracijo Slovenije leta 1994. Po raz- SJM 8,8 6,4 5,9 6,6 5,9 2011/2 12,3 16,7 11,8 41,8 12,8 iskavah javnega mnenja noben predsednik vlade še ni dosegel ravni verodostojnosti Janeza Drnovška, čeprav so se mnogi pritoževali nad ega rt SJM 8,3 9,1 6,7 2006/2 49,5 49,2 36,1 20,0 27,4 njegovimi osebnimi značilnostmi in nenavadnim obnašanjem. Ko je Drnovšek postal predsednik Republike Slovenije, ga nihče ni uspel SJM 7,9 15 2003/1 55,4 71,9 16,2 et al., 2006, 2011. uspešno zamenjati na čelu stranke. Po popolnem porazu na volitvah leta 2011 je tako stranka bolj ali manj prenehala z javnim delova- ga in čet SJM 6,1 2002/1 68,3 60,9 13,1 21,8 12,8 njem, Drnovšek pa se je dokazal kot karizmatični vodja Gibanja za etje pravičnost in razvoj4. SJM 2001/2 76,3 73,9 20,9 10,5 Najprepoznavnejši voditelj socialdemokratskega5 dela stranke po ga, tr Kučanovem imenovanju na mesto predsednika je bil Borut Pahor. SJM 8,3 2000/1 68,2 70,6 15,7 Pahor je tako intenzivno razvijal svojo osebno politično podobo, da je bil njegov status v javnosti ločen od strankarskega. To je postalo SJM 5,7 1998/2 74,7 59,4 13,3 zlasti očitno po njegovi odločitvi, da bo kandidiral za predsednika na ega, druge volitvah leta 2012, ko je tudi zmagal. Od Pahorjevega odhoda stran- , 2000a, 2001a, 2002, 2003; Malnar SJM 9,2 1997/1 72,0 56,0 19,9 33,2 31,2 11,9 ka Socialnih demokratov še ni uspela najti karizmatičnega voditelja. ži prv Samo Janez Janša, poosebljenje konzervativne/antikomunistične le SJM 5,4 5,8 1996/1 73,0 60,1 23,4 11,5 21,3 politike v Sloveniji, je uspel dolgo časa ostati vidna politična oseb- nost. Janša si zasluži posebno omembo v nedavni zgodovini Sloveni- tivni de SJM 5,7 1995/3 73,0 60,9 16,5 11,6 je, ker je kot novinar sodeloval pri opozicijskih aktivnostih in ker se , 1996, 1997, 1998b je v 80. letih 20. stoletja znašel pred vojaškim sodiščem. Po kratkem ula SJM 5,3 6,4 1995/1 72,9 64,3 16,6 obdobju na začetku 90. let, ko je Socialdemokratsko stranko vodil um Jože Pučnik, je vodenje stranke prevzel Janša. Pod vodstvom Janše d. K SJM 6,1 1994/4 58,5 47,5 31,6 16,6 14,8 12,4 je stranka postala desnosredinska in se je preimenovala v Slovensko le demokratsko stranko (SDS). Kot predsedniku SDS so Janši pogosto SJM 1994/2 60,0 48,2 38,6 11,7 16,4 5,1 , 1994c, 1995a, 1995b pripisovali vlogo vodje desnosredinskih strank, kljub kritikam s stra- v ug kihot ni ostalih desnosredinskih strank in konfliktom med temi strankami. SJM 9,3 6,2 1994/1 55,4 42,6 31,5 13,7 Čeprav je bil vpleten v korupcijsko afero Patria, Janša ostaja vodja svoje stranke, vendar pa je njegova vloga v skupini desnosredinskih i in njiho SJM 5,5 1993/1 74,9 59,9 17,9 14,0 strank omajana. du v odst bnost le SJM 9,3 1992/3 83,9 66,3 24,8 22,4 12,6 24,3 ose SJM 5,6 1991/2 88,6 55,5 16,8 33,1 27,5 25,9 26,5 4 Za več podatkov o gibanju in Drnovškovi vlogi v njem glej Gibanje za ične ika po ug pravičnost in razvoj, 2017. SJM 1990 84,9 56,6 57,9 33,2 11,7 17,7 5,4 Polit polit 5 Stranka Zveze komunistov Slovenije – Stranka demokratične prenove se je leta v 1993 združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo in dvema skupina- 6: vnik an všek ošec ar igelnik esal erja vnik et al., 1990, 1991, 1992, 1993, 1994a, 1994b ma članov iz Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev v ela očnik vec tano uč ulc or erle uč odobnik rhar mole rno avčar et acin haler odobnik ahor ot ürk rja aho oš Združeno listo socialnih demokratov. Leta 2005 se je stranka preimenovala v z S z D o B z Janša e P e B z P e A z P van Ž ilan K že S o K an T ut P el E tej L Socialni demokrati. Tab Politična osebnost Jane M Jo Jane Igor B Mark Štefan K Dimitrij Rupel Jane Lojz Franc Jelk Marjan P Herman R Zmago Jelinčič Zor Jane Bor Franc Anton Rop Jane Danilo T Katarina Kr Kar Rado Ma iri: TV 38 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 39 Vodilni državni politični osebnosti z nekoliko krajšim obdobjem idejam Sirize v Grčiji, zaenkrat še ni jasno izrazil svojih pogledov aktivnega delovanja sta bila Lojze Peterle (vodja Krščanskih demo- na ekologijo ali trajnostni razvoj. Številne osebnosti, ki so sodelovale kratov) in Marjan Podobnik (vodja konzervativne Slovenske ljudske pri nastanku TRS in so bile poznane kot levičarski aktivisti in inte- stranke). Peterle je ostal v politiki kot član Evropskega parlamenta6 lektualci (zlasti Matjaž Hanžek, ki je bil varuh človekovih pravic), in je, kot vsi ostali slovenski evropski poslanci, redko omenjen v vsa- niso imele karizme, potrebne za takšno politično vlogo, kar so jasno kodnevnem političnem dogajanju v Sloveniji, Podobnik pa se kljub pokazali njihovi nastopi na predvolilnih televizijskih soočenjih leta nekaterim poskusom ni uspel vrniti v politiko. 2014. Tako Hanžek kot Mesec sta se osredotočila predvsem na druž- Po ustanovitvi Slovenske nacionalne stranke in njenem uspehu na benoekonomske probleme in z njimi povezana politična vprašanja, parlamentarnih volitvah leta 1992 je Zmago Jelinčič Plemeniti izsto- manj pa sta se posvečala okoljskim platem teh problemov. pal kot karizmatični voditelj te majhne nacionalistične stranke. Slo- Podobno kot v času socializma je bilo tudi med vodilnimi politiki venska nacionalna stranka je leta 2011 izgubila parlamentarni status zelenih strank v Sloveniji od začetka 21. stoletja zelo malo žensk. V in po Jelinčičevi upokojitvi izginila s političnega zemljevida. Sloveniji ženske praviloma prevzamejo vodenje političnih strank med Podobno kot Jelinčičeva tudi javna podoba Karla Erjavca, še njihovim upadom, kar se je zgodilo z Liberalno demokracijo Slove- enega voditelja majhne politične stranke (Demokratične stranke nije in Novo Slovenijo. V zelenih strankah so le redke ženske postale upokojencev Slovenije), presega pričakovanja, sploh če upoštevamo znane javne osebnosti. Dušan Plut (2015) omenja Manco Košir kot število podpornikov stranke. Erjavec lahko izstopa predvsem zato, aktivno akterko v času uveljavljanja Zelenih Slovenije (med drugim ker je vodja stranke, ki je po letu 2004 odločilni akter pri sestavljanju je bila kandidatka Zelenih na predsedniških volitvah) in uveljavljanja vladne koalicije (Fink Hafner in Krašovec, 2013). gibanja TRS. Vendar pa zaenkrat nobena ženska ni postala znana Nedavna značilnost slovenske politike je prihod povsem novih politična osebnost zelene stranke7. strank, ki so poznane predvsem po svojih voditeljih in so v večini Šibak učinek evropeizacije. Obstoječe raziskave (Fink Hafner in primerov po njih tudi poimenovane. Takšne stranke so npr. Držav- Krašovec, 2006; Krašovec, Lajh in Kustec Lipicer, 2006; Krašovec ljanska lista Gregorja Viranta, Lista Zorana Jankoviča – Pozitivna in Lajh, 2008 in 2009) niso pokazale, da bi imeli procesi evropskega Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek, Lista Igorja Šoltesa in Stran- povezovanja kakšen bistven učinek na slovenske stranke kot organi- ka Mira Cerarja (trenutno stranka predsednika vlade, preimenovana zacije ali na njihovo medsebojno tekmovanje. Poleg tega so se par- v Stranko modernega centra). lamentarne stranke dogovorile o izogibanju političnim spopadom v Voditelja zelene stranke s takšno prepoznavnostjo je težko naj- zvezi s povezovanjem Slovenije in Evropske unije ter omejile stran- ti. Z izjemo Dušana Pluta, okoljskega aktivista v 80. letih in prvega karske spopade v času slovenskega predsedovanja EU. Zaradi tega voditelja Zelenih Slovenije, zelene stranke niso imele prepoznavnih evropeizacija ni vključena v našo analizo. vodij. Plut je med zelenimi politiki izstopal zaradi osebne vpletenosti Volivci . Raziskave politike zelenih od 70. let 20. stoletja kažejo na v boj za okolje (v svoji regiji, Beli krajini, se je boril proti onesnaže- spremembe vrednot volivcev, kar imajo raziskovalci za pomemben vanju), strokovnega znanja (bil je geograf, zaposlen na Univerzi v dejavnik razvoja in uspeha zelenih gibanj in strank. Danes je varstvo Ljubljani), izkušenj (bil je aktiven v Zvezi društev za varstvo okolja) okolja dejansko cenjena vrednota, okoljski problemi pa so pomem- in prepričljivih javnih nastopov o okoljskih problemih in okoljski po- ben del javne politike (Gantar, 2004: 20), čeprav so v praksi veliko- litiki. Čeprav je Luka Mesec, voditelj Združene levice, vse bolj zna- krat podrejeni gospodarskim vrednotam in interesom. na politična osebnost z radikalnimi levičarskimi idejami, podobnimi 7 V telefonskem razgovoru 30. oktobra 2015 je Manca Košir Danici Fink Hafner 6 Sedaj je Lojze Peterle član stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati. Slov- pojasnila, da se je, kljub temu da je dobila največji delež glasov med kandidati enski krščanski demokrati so se namreč leta 2000 združili s Slovensko ljudsko Zelenih Slovenije na volitvah leta 1990, odločila proti vstopu v politiko in je stranko v SLS+SKD – Slovenska ljudska stranka, vendar so nekateri člani svoje glasove predala moškima kolegoma (v skladu s takratnim zakonom). Slovenskih krščanskih demokratov zaradi razhajanj še istega leta ustanovili Podobno se Koširjeva ni odločila za vstop v strankarsko politiko po ustanovitvi novo stranko Nova Slovenija – krščanska ljudska stranka. stranke TRS kot politične veje gibanja TRS. 40 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 41 Splošno gledano, lahko vse večjo skrb za okolje pojasnimo s bili nova postmoderna levosredinska zelena stranka, vendar pa so jim prehodom od materialističnih ciljev (ekonomski cilji in fizična var- včasih pripisovali vlogo stranke, ki so jo podpirali tisti, ki so obrnili nost) na postmaterialistične (samoizražanje in kvaliteta življenja) hrbet reformiranim političnim organizacijam prejšnjega režima in so ( Inglehart, 1971). Postmaterializem so sprva dojemali kot nov sistem hkrati zavračali nove desnosredinske stranke. Kaj torej lahko rečemo vrednot, ki se je pojavil v zahodnih industrijskih družbah po 2. sve- o odnosu slovenskih volivcev do okolja in njihovi postmaterialistični tovni vojni. Njegova glavna značilnost je odmik od materialističnih naravnanosti? So zelene vrednote obstajale kot temelj politike zele- vrednot (Inglehart, 1995), ki dajejo prednost sistemu gospodarske in nih strank? Lahko rečemo, da so zeleni izkoristili proces ozelenjeva- politične stabilnosti ter ohranjanju reda, k postmaterialističnim vred- nja družbenih vrednot? notam (Malnar, 2002: 15–16). Okoljske vrednote so pogosto opre- Odgovore na ta vprašanja bomo poiskali v podatkih o vrednotah deljene kot postmaterialistične in so torej značilnost postmodernih, in odnosu Slovencev do okolja, ki so bili zbrani v okviru longitudinal- ne modernih okoliščin. Pri postmaterialističnih vrednotah se daje ne javnomnenjske raziskave. Že prve raziskave javnega mnenja so po- prednost družbenemu in političnemu udejstvovanju, samozavedanju, kazale interes Slovencev za okoljske probleme. Prvi podatki o odnosu estetiki, zadovoljevanju intelektualnih potreb in poudarjanju družbe- Slovencev do okolja tako segajo v leto 1969. Tabela 7 kaže odnos ne solidarnosti (Malnar, 2002: 16). Ob vse večjem pomenu kvalitete do gora v letih 1969 in 1986. Po pridobljenih podatkih so slovenski življenja za ljudi je tudi skrb za okolje postala pomembnejša. Bolj volivci v 80. letih cenili okoljske vrednote (Malnar in Šinko, 2012). kot so postmaterialistične vrednote pomembne za državljane, bolj so Razlika med dojemanjem narave v 60. letih in 80. letih je ogromna. pripravljeni ceniti samoizražanje, kvaliteto življenja in zaščito okolja Zdi se, da se je že v 80. letih odnos ljudi do okolja spremenil iz ‘prag- (Nas, 1998: 287, 291; Malnar in Šinko, 2012: 478), bolj so pripravlje- matičnega/funkcionalističnega’ v ‘konzervacijskega’, pri katerem ni nameniti denar za varstvo okolja ter sodelovati v okoljskih gibanjih ljudem več pomeni ohranjanje okolja kot njegovo izkoriščanje (Kos, (Inglehart, 1971). Zelene stranke so s spodbujanjem političnega dis- 2004: 311). To lahko pojasnimo z višjo ravnjo postmodernih vred- kurza o okoljski problematiki prevzele postmaterialistične vrednote not v Sloveniji v primerjavi z ostalimi srednje- in vzhodnoevropskimi in prispevale k upadu materialističnih vrednot (Tranter in Western, državami ter s prehodom iz moderne v postmoderno družbo (Hafner 2009: 161). Fink, Malnar in Uhan, 2013). Postmaterialistične vrednote so se v nezahodnih delih Evrope raz- vile v 80. letih, v času številnih kriz v propadajočih socialističnih sis- Tabela 7: Odnos do naravne lepote v gorah temih ter velikih domačih in mednarodnih ekoloških katastrof (zlasti černobilske). Spremembe vrednot v Sloveniji so bile deloma poveza- Ali je po vašem mnenju … SJM 1969 SJM 1986 ne tudi z vse večjo globalno ozaveščenostjo o učinkih prevladujoče 1 – treba pustiti planine nedotaknjene v njihovi naravni lepoti, četudi ostajajo nedostopne za 12,9 % 44 % veliko število ljudi paradigme gospodarske rasti na okolje, ki so kritično predstavljeni 2 – treba graditi pota, ceste ter žičnice, četudi bi s tem nekaj izgubile na svoji lepoti 41,4 % 14,9 % v študiji The Limits to Growth ( Meje rasti) založnika Club of Rome. 3 – nekatere planine je treba ohraniti nedotaknjene, na drugih pa graditi 45,3 % 41 % Okoljska škoda, zlasti prizadetost gozdov (kot enega od simbolov slo- 4 – drugo 0,4 % / venske identitete), in kritika onesnaževanja v pesmih, kot je Mrtva Skupaj 100 % 100 % reka Marjana Smodeta8, sta povečali okoljsko ozaveščenost med pre- Vir: Kos, 2004: 310. bivalci Slovenije. Čeprav zelena gibanja in stranke v vseh teh državah med uspešno tranzicijo v demokracijo niso igrale enako pomembne Zaščita okolja je bila tudi v naslednjih letih zelo pomembna vred- vloge, je bila vloga slovenskih zelenih strank vsekakor pomembna – nota (gl. Prilogo 2). Volivci so imeli ohranjanje narave za podobno dokaz za to je njihov prvotni uspeh na volitvah. Zeleni Slovenije so pomembno kot svetovni mir, boj proti revščini in človeške pravice. Čisto okolje je bilo zelo zaželena in pogosto omenjena vrednota 8 Videoposnetek je dostopen na https://www.youtube.com/watch?v= Fvb- (Gantar, 2004). N4XDn1TM. 42 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 43 Raziskave javnega mnenja jasno kažejo, da se je v drugi polovici najvišjo vrednost pa je dosegla v 90. letih (Malnar in Šinko, 2012: 80. let in na začetku 90. let povečala skrb za okolje med prebivalci 483). Volivci so izrazili največjo skrb za propadanje gozdov, medtem Slovenije. Vendar pa tega porasta skrbi za okolje ne moremo pripisati ko so skrbi za različne oblike onesnaževanja sočasno naraščale in zgolj prehodu na postmaterialistične vrednote (Nas, 1998: 298). Pozi- padale (Slika 2). Skrb za okolje je bila prvotno višja med izobraženi- tiven odnos ljudi do okolja lahko spodbudijo tako postmaterialistične mi in mladimi, vendar pa so se razlike med polnoletnimi (tj. starimi vrednote kot objektivni pogoji (Malnar in Šinko, 2012: 478). Podpora nad 18 let) v zadnjem desetletju opazno zmanjšale in so celo povsem zaščiti okolja je ponavadi večja v državah z dokaj hudimi okoljskimi izginile. To je med drugim tudi posledica vključitve okoljskih tematik problemi; ljudi lahko začne skrbeti za okolje takrat, ko se soočijo z v učne načrte (Malnar in Šinko, 2012: 489–490). Podobno tudi ni ekološkimi problemi (Malnar in Šinko, 2012: 474). statistično pomembnih razlik med desnimi in levimi volivci (Malnar V Sloveniji je večja skrb za okolje povezana tudi s promoviranjem in Šinko, 2012: 489–490), kar ni presenetljivo, saj okoljska naravna- okoljske ozaveščenosti v obliki medijskega poročanja o številnih okolj- nost v političnem prostoru presega tradicionalni razkol med levico skih katastrofah v Sloveniji, pa tudi tiste v Černobilu (Fink Hafner, in desnico in ostaja avtonomna politična opcija (Malnar, 2002: 29). 1992; Knep in Fink Hafner, 2011; Malnar in Šinko, 2012). Leta 1987 Po drugi strani pa najdemo majhno razliko med vernimi in ateisti: (malo po Černobilu) je 42,5 % anketiranih izrazilo velik strah, 46,4 % neverni anketiranci kažejo večjo skrb za okolje (Hafner Fink et al., pa strah, da se bo bližje Sloveniji zgodila katastrofa, podobna tisti v 2011) in so bolj okoljsko naravnani (Kirn, 2003). Černobilu (Toš et al., 1987). Pri tem mediji igrajo pomembno vlo- go, saj identificirajo probleme in opredelijo teme za javno diskusijo Slika 2: Ali vas v vašem življenjskem in delovnem okolju spodaj na- (Malnar in Šinko, 2012: 476). Redki posamezniki imajo izkušnje z vedeni pojavi ogrožajo, motijo, ali pa jih sploh ni? ‘Življenjsko okoljskimi problemi, zaradi kompleksnosti okoljskih težav pa si jih me ogroža’ + ‘Mi škoduje, me zelo moti’ v deležih: posamezniki tudi težko predstavljajo oziroma si jih težko pojasnijo na podlagi osebnih izkušenj (Malnar in Šinko, 2000: 164). Svoj odnos do okolja tako oblikujejo na podlagi izjav tistih, ki vplivajo na javno mnenje: strokovnjakov, relevantnih ustanov, medijev, interesnih sku- pin, uradnikov ali osebne mreže sorodnikov in prijateljev (Malnar in Šinko, 2012: 475). Odnos ljudi do okoljskih težav je tako odvisen od dogodkov v tistem obdobju in ne samo od subjektivnih kulturnih de- javnikov in prehoda na postmaterialistične vrednote (Inglehart, 1995). Odnosi do okolja in okoljske vrednote so lahko tudi objektivizira- ni. Tako pozitivne spremembe v okoljskih zakonih in ukrepih lahko vplivajo na odnos volivcev do okoljskih vprašanj. Stopnja zadovolj- stva Slovencev s stanjem okolja je recimo povezana z merljivimi zna- čilnostmi njihovega življenjskega okolja (Priloga 3) – če podatki poka- žejo pozitiven trend, se zadovoljstvo poveča, če pa podatki pokažejo poslabšanje standardov, se zadovoljstvo zmanjša9. Vir: Slovensko javno mnenje; Toš et al., 1973, 1976, 1980, 1982, 1986, 1987, 1990, 1993, 1998a, Ena izmed merljivih značilnosti odnosa do okolja je skrb za okolje, 2001a, 2003, Hafner Fink et al., 2011. ki jo med slovenskimi volivci merijo že dlje časa (1973–2011). Leta 1973 je bila skrb za okolje dokaj nizka, leta 1986 je začela naraščati, Medtem ko je skrb glede ogroženosti okolja od leta 1990 postop- no upadala (skrb za okolje se je leta 2011 vrnila na raven, ki je bila 9 Dober primer so izpusti CO2: leta 1970 je bila Slovenija 84. na svetovni lestvici zabeležena v zgodnjih 70. letih), je odnos ljudi do zaščite okolja ostal količine izpustov, leta 1990 87., leta 2000 81., leta 2010 spet 87. in leta 2013 91. (EDGAR, 2013). dokaj pozitiven (Malnar, 1992; Malnar in Šinko, 2012). Okoljska 44 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 45 naravnanost očitno ni zgolj kratkoročni trend, postala je celo redna (Inglehart, 1995). To mogoče tudi pojasnjuje, zakaj je tako malo po- tema političnih diskusij (Bell v Malnar, 2002: 24). Okoljske vredno- sameznikov članov okoljskih organizacij (sodeč po podatkih Hafner te v Sloveniji ostajajo na visoki ravni (Malnar, 2002), a so še vedno Fink et al., 2011, gre za 3,6 % Slovencev) ali ekoloških aktivistov, kar manj pomembne od ekonomskih (gl. tudi Prilogi 2 in 4) (Hafner je eden redkih kazalnikov dejanskega podpiranja varstva okolja. Leta Fink, Uhan in Gregorčič, 2011), saj ko gre za vprašanje materialnega 2011 je 11 % anketiranih trdilo, da so podpisali peticijo v podporo standarda gospodinjstva in širših ekonomskih ciljev, večina ljudi daje okolju prijaznim ukrepom, 7 % jih je darovalo denar okoljski skupi- prednost ekonomski naravnanosti pred okoljsko (Malnar, 2002: 13). ni, 3 % pa so se v zadnjih petih letih udeležili okoljskih protestov ali Podoben trend se kaže tudi v drugih državah, kjer so bili v 90. letih demonstracij (Hafner Fink et al., 2011). skrb za javni red in mir, skrb za zdravje in strah pred brezposelnostjo Kljub splošni podpori čistejšemu okolju pa tolmačenje javnega večji od skrbi za okolje (Malnar in Šinko, 2012: 483–484). mnenja o okolju ni tako enostavno. Masja Nas (1998: 280, 287) raz- Odgovori na vprašanja o zaščiti okolja v javnomnenjskih raz- likuje med skrbjo za okolje in aktivnostmi v korist okolja. Na podla- iskavah jasno kažejo, da ljudje zelo cenijo okolje. Ko pa so ljudje gi podatkov javnomnenjskih raziskav opredeli štiri tipe odnosov do povprašani o odnosu do konkretnih okoljskih problemov, ponudijo okolja: 1) ‘sivi’ ali ‘nezeleni’ imajo podpovprečno skrb za okolje in so tudi pragmatične in funkcionalne odgovore. Vendar se močna javna podpovprečno aktivni; 2) ‘razmišljujoči’ kažejo nadpovprečno skrb podpora zaščiti okolja ne odraža vedno v vsakdanjih aktivnostih po- za okolje, a so podpovprečno aktivni; 3) ‘očitno impulzivni’ kažejo sameznikov (Kos, 2004: 319). Povezava med odnosom do okolja in podpovprečno skrb za okolje, a so nadpovprečno aktivni, in 4) ‘ze- aktivnostmi posameznika je ohlapna (Malnar in Šinko, 2012: 319), leni’ kažejo nadpovprečno aktivnost in skrb za okolje. Podobno tudi zato okoljsko ozaveščenost raziskovalci opredeljujejo kot dokaj plitko Kirn (2003) za Slovence navaja tri tipe stališč glede okolja: 1) ekolo- in neukoreninjeno (Kos, 2004: 319). Večina rešitev okoljskih prob- ško stališče, 2) neekološko stališče in 3) ravnotežje med ekološkim in lemov terja od ljudi odrekanja, na katera verjetno niso pripravljeni neekološkim stališčem. Pri Slovencih nasploh lahko govorimo o viso- (Nas, 1998: 298). ki ravni pripravljenosti, da pomagajo reševati ekološke težave (Prilo- Najbrž ravno zato zelenim strankam že vse od začetka 90. let ni ga 6). 41,8 % anketiranih se trudi kupovati sadje in zelenjavo, goje- uspelo učinkovito mobilizirati volivcev in zato niso igrale vidne vloge no brez pesticidov in ostalih kemikalij, 49,8 % jih zaradi varovanja v javnomnenjskih raziskavah (Toš et al., 1990, 1992, 1996 in 2000a). okolja doma varčuje s porabo energije ali goriv, 37,1 % jih varčuje z Visoka ozaveščenost o okoljskih problemih še ne pomeni, da bodo vodo oz. jo reciklirajo, 30 % pa jih zaradi varovanja okolja ne kupuje ljudje aktivno skrbeli za okolje. Že v 90. letih se je večina Slovencev določenih izdelkov (Hafner Fink et al., 2011). Pri delitvi javnih sred- strinjala, da okolje lahko ohranimo z dolgoročnim prizadevanjem stev je okolje eden od sektorjev, za katerega ljudje menijo, da bi mo- posameznikov – 76,4 % anketiranih je menilo, da posameznik lahko ral prejemati več javnega denarja, četudi bi to pomenilo višje davke s spremembo svojih navad pomaga zmanjšati onesnaževanje (Kos, (Priloga 7). 66,4 % anketiranih meni, da bi morali nameniti (nekoli- 2004: 312). Ta odnos se je z leti celo izboljšal: leta 2000 (Toš et al., ko) več denarja za čistejše okolje, več denarja bi namenili samo še za 2000b) je kar 40,4 % anketiranih menilo, da posamezniki ne morejo zdravstvo in izobraževanje (Toš et al., 2003). A čeprav so posamezni- storiti veliko za okolje, do leta 2011 pa je delež anketiranih s takšnim ki pripravljeni na konkretna dejanja, si ekološke probleme razlagajo mnenjem padel na 32,7 % (Hafner Fink et al., 2011). Kos (2004) trdi, zelo poenostavljeno (Kos, 2004: 312). 86 % anketiranih na primer da to kaže na velik potencial za mobilizacijo civilne družbe. vedno ali redno ločuje odpadke (Hafner Fink et al., 2011), vendar Posamezniki so podporo ekološkim gibanjem izrazili tudi s tem, pa to ne pomeni nujno, da gre za zeleno usmerjene posameznike. ko se niso strinjali s trditvijo, da je ekološko gibanje skupina nezado- Pri ločevanju odpadkov pogosto pomembno vlogo igra organizacija, voljnežev, ki nasprotujejo kakršnemu koli napredku (Priloga 5). Kljub ki skrbi za recikliranje v lokalni skupnosti, ločevanje odpadkov pa je temu da ljudje podpirajo ekološki aktivizem, pa je ekološka politična pogosto tudi odraz posameznikove želje po urejenosti (Malnar, 2002: aktivnost v Sloveniji dokaj majhna. Precej lahko je podpirati eko- 15). Presenetljivo velik odziv javnosti na iniciativo Očistimo Slovenijo loška gibanja, če to od posameznika ne zahteva nobenih odrekanj je tako lahko le odraz želje skupnosti po čistoči in ne okoljevarstva. 46 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 47 Recikliranje in sodelovanje v čistilnih akcijah sta ‘enostavni’ okoljski strank z obrazložitvijo, da stranki ni uspelo v roku oddati uradne do- aktivnosti (Inglehart, 1995: 68) in dejansko je leta 1992 večina pre- kumentacije, kot je to zahteval novi Zakon o političnih strankah iz bivalcev Slovenije dojemala ekologijo kot čistilno akcijo (Kos, 2004: leta 1994. Zeleni Slovenije so vložili tožbo in Ustavno sodišče je leta 312), ki od njih ne zahteva ekonomskih odrekanj. Globlja ekološka 1996 ovrglo odločitev ministrstva. Leta 2003, ko je predsednik stran- stališča so dokaj redka, a obstajajo, med drugim tudi pripravljenost ke postal Vlado Čuš, so se Zeleni Slovenije spet razcepili: del članov plačevanja posebnega okoljskega davka – takšno pripravljenost je se je pridružil majhni neparlamentarni Progresivni stranki, iz katere leta 1992 izrazilo 33,6 % anketiranih (Toš et al., 1992). je nastala stranka Zeleni progres. Hkrati so nekatere lokalne zelene organizacije ustanovile neodvisno Zeleno stranko (Ogrin, 2013). Subjektivni dejavniki v razvoju strank Okoljevarstveniki, ki so sklenili zavezništvo z naslednico preobliko- vane Zveze komunistov (trenutno je to stranka Socialnih demokratov), Organizacijski razvoj zelenih strank v Sloveniji so na volitvah leta 1990 nastopili ločeno kot Državljanska zelena lista Stranka Zelenih Slovenije je bila ustanovljena leta 1989 po modelu in bili neuspešni. Karel Lipič, nekdanji predstavnik več sindikatov, nemških Zelenih ( Die Grünen). Kot mnoge opozicijske stranke tistega je privabil veliko članov in kasneje vodil preusmeritev organizacije v časa so se tudi Zeleni kmalu soočili z notranjim razkolom med leve in krovno nevladno okoljsko organizacijo Zveza ekoloških gibanj Slo- desne. Težave so se pojavile tudi zato, ker je stranka vstopila v vlado, venije, iz katere je potem nastala Stranka ekoloških gibanj Slovenije. preden se je organizacijsko utrdila. Ena od ključnih težav, ki je stran- Leta 2002 so se nekateri bivši člani Zelenih Slovenije pridruži- ko razdvojila, je bilo vprašanje, ali podpreti konstruktivno nezaupni- li Stranki ekoloških gibanj Slovenije, med drugim tudi Leo Šešerko co vladi Lojzeta Peterleta, zaradi česar so Zeleni Slovenije leta 1993 (prej predsednik Zelene alternative Slovenije) in Božidar Voljč (takrat razpadli na več zelenih strank. Nekatere vodilne politične osebnosti član Liberalne demokracije Slovenije in minister za zdravje). Potem Zelenih so zaradi odnosa vladajoče koalicije do okoljskih vprašanj ko Stranka ekoloških gibanj Slovenije pred volitvami v Državni zbor v znak protesta popolnoma zapustile politiko. Bolj levosredinski po- RS in volitvami v Evropski parlament leta 2004 ni uspela sestaviti slanci so zapustili Zelene Slovenije in se pridružili Zelenim – ekološko koalicije zelenih strank, so se spet obrnili na Socialne demokrate. socialni stranki, katere vodja je bil Peter Tancig, minister za znanost Na splošnih volitvah leta 2008 sta dva kandidata Stranke ekoloških in tehnologijo. Marca 1994 so se Zeleni – ekološko socialna stranka gibanj Slovenije (ena je bila Marinka Vovk, predsednica stranke) so- združili z Liberalno demokratsko stranko, Demokratsko stranko in delovala kot kandidata na listi Socialnih demokratov. Socialni de- Socialistično stranko v Liberalno demokracijo Slovenije. Skupaj z ne- mokrati so tudi ustanovili okoljski in podeželski forum, ki je uspel katerimi bivšimi člani Zelenih Slovenije je Leo Šešerko (ki je bil vod- pritegniti nekatere člane Stranke ekoloških gibanj Slovenije. Danes ja poslanske skupine Zelenih pred izstopom iz vladne koalicije) leta Stranka ekoloških gibanj Slovenije ne obstaja več, kar je posledica 1995 ustanovil novo zeleno stranko, imenovano Zelena alternativa njene popolne združitve s Socialnimi demokrati (Lipič, 2013). Slovenije, bolj desnosredinsko usmerjeni politiki Zelenih pa so pod Potem ko je leta 2004 izgubila mesto v vladi, je Stranka mladih vodstvom Vaneta Gošnika ostali pod okriljem Zelenih Slovenije. Raz- Slovenije naznanila svojo preusmeritev k zeleni politiki s pridružitvi- kol med nekdanjimi člani Zelenih Slovenije je postal še večji po sporu jo Zelenim Evrope pred volitvami v Evropski parlament leta 2004, med tema dvema strankama, ki sta se obe imeli za naslednici Zelenih vendar pa to volivcev ni prepričalo. Slovenije.10. Tako so se začeli spori številnih akterjev o dokumentaciji Dušan Plut in Matjaž Hanžek sta leta 2011 sodelovala pri nastan- stranke in financah Zelenih Slovenije, ki v času priprave razširjene ku Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije. Hanžek je kasneje postal monografije (aprila 2017) še niso bili razrešeni. Jeseni leta 1995 se predsednik Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS)11 (politično je Ministrstvo za notranje zadeve, zadolženo za registracijo politič- nih strank, odločilo Zelene Slovenije odstraniti iz uradnega registra 11 Marca 2014 se je stranka v skladu s programskimi spremembami preimenovala 10 Eno skupino je vodil Štefan Han, drugo pa Dušan Puh. v Stranko za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije. 48 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 49 krilo gibanja je bilo ustanovljeno 17. marca 2014 kot ‘politična pest Pri vzpostavljanju novih političnih institucij so Zeleni Slovenije gibanja’)12. Na shodu stranke marca 2015 ga je zamenjala novoizvo- podpirali parlament z enim samim domom in proporcionalni volilni ljena predsednica Violeta Tomič. V nasprotju s Hanžkom je Plut ostal sistem. član gibanja TRS in se stranki TRS ni pridružil (Plut, 2015). Stranki Pravica posameznika do samoorganizacije in neodvisnost sloven- TRS so se leta 2011 pridružili tudi nekateri člani Liberalne demokracije skega naroda sta bili omejeni na okoljska, demokratična in nenasilna Slovenije in nove stranke Zares – nova politika (ustanovljena leta 2007). prizadevanja (Zeleni Slovenije, 1990: 1). Odnos Zelenih do ‘sloven- Vendar pa je tudi stranka TRS razočarala, saj ni imela karizmatičnega skega nacionalnega vprašanja’ je bil razviden iz njihove takratne od- voditelja in je prikazala neverjetno organizacijsko nesposobnost, ko za krite podpore določenim ukrepom in političnim odločitvam. Med predčasne volitve leta 2011 ni uspela oddati liste kandidatov, ki bi bila najbolj opaznimi so bili: zahteva po slovenščini kot uradnem jeziku v celoti v skladu z administrativnimi pravili, zato ni mogla nastopiti na vojske, zaščita ozemlja Republike Slovenije in številni drugi obramb- volitvah v vseh želenih volilnih enotah in je ostala neparlamentarna ni in vojaški ukrepi. stranka. Na predčasnih volitvah leta 2014 se je stranka TRS pridružila Zeleni so podpirali tudi vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. koaliciji Združene levice pod vodstvom Luke Mesca in izgubila javno Kot zeleni po vseh državah zahodne Evrope so zahtevali ponovno vidnost. Tudi aktivnost gibanja TRS vse bolj usiha (Plut, 2015). Junija opredelitev odnosov z državami tretjega sveta. To je vključevalo pre- 2017 se je stranka TRS celo združila s stranko Iniciativa za demokra- kinitev stikov s totalitarnimi režimi in političnimi skupinami, podporo tični socializem v enotno stranko LEVICA. Koordinator nove stranke demokratičnim političnim skupinam, prepoved izvoza odpadkov, ne- je Luka Mesec, njegova namestnica je postala Violeta Tomić. čiste industrije in orožja tem državam in podpiranje razvoja teh držav. Na drugem, bolj konkretnem nivoju, so od ciljev in iniciativ v pro- Ideološka razhajanja in notranji spori med zelenimi gramskih izhodiščih, ki so bili specifični za Slovenijo, izstopali: zaprtje Zgodnje ideološke značilnosti zelenih. Razvoj zelene ideologije v Sloveniji je jedrske elektrarne Krško in številni drugi varnostni ukrepi na področju bil na začetku tesno povezan s takratnimi zelenimi gibanji na Zahodu, jedrske varnosti, podpiranje ničelne rasti rabe končne energije, raz- zlasti v Nemčiji in Veliki Britaniji. Dokument Programska izhodišča lični predlogi za zaščito zraka, vode, morja, obale, krajine in gozdov, (Zeleni Slovenije, 1990) obsega 11 strani zelo podrobnih političnih ci- predlogi za urejanje in nadzor prometa, komunale, urbanizma, od- ljev, ki temeljijo na sledečih treh principih: 1) ekološko uravnotežen in padkov in odlagališč, finančni instrumenti za kaznovanje nezaželenih celosten družbeni razvoj, 2) odgovorni posameznik in 3) varstvo okolja. aktivnosti, povezanih z okoljem, in za spodbujanje ekološko pozitivnih Glavni politični cilji Zelenih Slovenije so bili: zelena, zdrava, ne- aktivnosti. Zeleni Slovenije so prepoznali potrebo, da je treba okoljske jedrska, varna, demokratična in samostojna država Slovenija. Nače- ukrepe povezati z drugimi ukrepi, zlasti socialnimi, raziskovalnimi in la in cilji so bili opredeljeni na dveh nivojih. Na splošnem nivoju se športnimi, regionalnim razvojem, gospodarstvom in kmetijstvom. je ta zelena stranka – podobno kot vse novoustanovljene opozicijske Po volitvah leta 1990 so Zeleni redno dobivali pomembne položaje stranke tistega časa – zavzemala za človeško dostojanstvo, človeko- v vladi, med drugim ministrske na področjih varstva okolja, zdravstva ve pravice in svoboščine ter politični pluralizem, pravno državo in in energije. S teh položajev so lahko vplivali na ključne politične od- parlamentarno demokracijo. Zeleni so tudi podpirali referendum o ločitve, vendar pa so morali sprejemati tudi odločitve o temeljnih ma- neodvisni Sloveniji z lastno vojsko in valuto, bili so naklonjeni podrža- kropolitičnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih tistega časa. Med vljanju družbene lastnine in postopni tranziciji v druge oblike lastni- takšnimi odločitvami so bile vzpostavitev nove ekonomske in politične štva. Med posebej določenimi vrednotami so bile: ideološko nevtralno ureditve, ustanovitev samostojne države in preusmeritev Slovenije od izobraževanje, avtonomija univerz in zagotovljena sredstva za razvoj, območja bivše Jugoslavije k procesom evropskega povezovanja. spoštovanje pravic romske in madžarske manjšine, pravice žensk in Kljub temu pa so leta 1992 še vedno podpirali ‘alternativen po- opustitev liste uradnih tajnosti in ostalih tajnih zakonskih predpisov. gled na svet’ (Plut et al., 1992), tj. da se nobena klasična ideologija ali svetovni nazor (krščanski, liberalni, socialistični oziorma social- 12 Vzdevek, ki ga je skovala Manca Košir (Plut, 2015). demokratski, marksistični) ne more celostno odzvati na onesnaženje 50 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 51 in propadanje planeta. V ideologiji novega družbenega gibanja na zatona na začetku 21. stolet ja. Leta 1995 pa je bila pod vodstvom Lea Zahodu je ‘humanoekološka’ paradigma ponudila najboljši odgovor: Šešerka ustanovljena še Zelena alternativa Slovenije. » Nastajajoča, celostna humanoekološka paradigma, pojmovana kot lokalna in Stranka ekoloških gibanj Slovenije je leta 2008, ko se je povezala s planetarna odgovornost za trajno zaščito pogojev življenja sedanjih in bodočih Socialnimi demokrati, volivcem ponudila rdeče-zeleno opcijo. Stran- generacij, rastlin in živali, je temelj nazorske in moralno-etične opredelitve Zele- ka mladih Slovenije se je s podpiranjem sestave levosredinske vlade nih« (Plut et al., 1992: 1). Čeprav so se Zeleni opredelili za ‘plurali- po volitvah leta 2000 prvotno opredelila za levosredinsko, a je bila stično’ stranko (Plut et al., 1992: 1), je glede na ideološki kontinuum tudi pragmatična, saj je kasneje sklepala tudi predvolilna zavezništva več usmeritev kazalo na levosredinska ideološka nagnjenja. Okoljska z desnosredinskimi strankami. vprašanja so bila ponavadi tesno povezana s predstavami o nenasilni Nedavno ustanovljena Stranka za trajnostni razvoj Slovenije in na solidarnosti temelječi družbi, krepitvi lokalne samouprave, od- (TRS), ki se posveča predvsem socialni politiki, se je opredelila bližje pravljanju družbenih neenakosti v regionalnem razvoju, pravičnejši rdeče-zeleni kot liberalno-zeleni opciji (Hanžek, 2011; Košir, 2011; delitvi bogastva, svobodi veroizpovedi in jasnem ločevanju med cer- Lipič, 2013; Majhenič in Valič, 2013; Ogrin, 2013). Glavni pro- kvijo in državo, spoštovanju etničnih in kulturnih razlik, razlik med gramski cilj stranke je zgraditi družbo demokratičnega ekološkega spoloma in drugih razlik ter liberalnem odnosu do priseljencev (Plut socializma, ključni besedi programa pa sta ekosocializem in ekološki et al., 1992: 1). Zeleni so podpirali bazično demokracijo, a ne samo z humanizem13. TRS je z vidika programa blizu Iniciativi za demokra- udejstvovanjem, temveč tudi s podpiranjem referendumov, decentra- tični socializem, koalicijskemu partnerju Združene levice. Iniciativa liziranega odločanja, zmernejše delitve družbene moči, aktivne par- za demokratični socializem sledi programu demokratičnega socializ- ticipacije zaposlenih pri določanju in ohranitvi regionalnih, etničnih ma in poziva k obuditvi levice, kar vključuje tako demokratični so- in drugih identitet (gl. Zeleni Slovenije, 1992a). cializem in socialno politiko kot tudi demokratizacijo Evropske uni- Nobeno presenečenje ni, da je Dušan Plut, najbolj uveljavljeni je14. Tudi glede na mednarodno povezovanje z Evropsko levico15 in voditelj Zelenih Slovenije, pogosto trdil, da se stranka ukvarja tako nacionalnimi radikalno levimi strankami, kot je npr. grška Siriza, je z okoljskimi kot z družbenimi težavami. Po podatkih javnomnenj- koalicijski nastop teh strank prispeval k zastopanosti radikalne levice ske raziskave, opravljene v obdobju tranzicije, je 16 % podpornikov v slovenskem parlamentu po zadnjih predčasnih volitvah (leta 2014). Zelenih Slovenije podprlo leve tematike, 48 % sredinske, 6 % desne, Združitev obeh strank pred prihajajočimi volitvami v letu 2018 v 30 % pa se ni opredelilo za nobeno od teh možnosti (Toš et al., 1991). skupno stranko LEVICA je bila tako na nek način pričakovana. Notranja razhajanja . Po volitvah leta 1990 je bilo med člani Zelenih Ključne politične odločitve in neuspehi vodstva. Dokumenti ter intervjuji s Slovenije primerljivo število liberalcev in konzervativcev in zato se niso političnimi voditelji zelenih strank, ki so bili objavljeni v medijih med mogli odločiti, ali naj se na prvih večstrankarskih volitvah pridružijo letoma 1989 in 2014, in intervjuji, opravljeni v letih 2013 in 2014, Demosu. Zeleni so kasneje oklevali tudi glede odločitve, ali naj se pri- izpostavljajo precej neuspešnih odločitev in potez voditeljev zelenih, družijo Demosovi vladi (Plut, 2009). Čeprav so se v letih 1991–1993 ki so močno pripomogli k dolgoročnemu zatonu zelenih strank v Slo- volivci Zelene Slovenije umestili blizu sredine (Kropivnik, 1994), so no- veniji. V nadaljevanju podrobneje opišemo šest najbolj ključnih. tranji spori med levimi in desnimi ogrozili obstoj stranke. To je, skupaj 1. Prvi primer je časovno najzgodnejši in tudi najbolj dvoumen. Z z zelo javno izraženimi osebnimi zamerami, škodilo ugledu stranke in vidika razvoja Zelenih Slovenije kot organizacije se je odločitev, da se pripeljalo do njenega razpada marca 1993. Levosredinsko (liberalno) pridružijo koaliciji Demosa, zdela napaka. Širšemu vodstvu stranke krilo stranke, v katerem je bil tudi Plut, je ustvarilo novo stranko, ime- se glede tega vprašanja ni uspelo zediniti. Stranka takrat sploh ni novano Zeleni – ekološko socialna stranka. Konzervativna (desnosre- imela političnega programa, v katerem bi bila opredeljena stališča dinska) frakcija pod vodstvom Vaneta Gošnika pa je ostala del Zelenih Slovenije, od leta 2003 je njen predsednik Vlado Čuš (Trampuš, 2000). 13 Glej Stranka za trajnostni razvoj, 2015. Levosredinsko (liberalno) krilo Zelenih Slovenije je bilo zastopano v 14 Glej Iniciativa za demokratični socializem, 2015. ekološkem forumu Liberalne demokracije Slovenije vse do njegovega 15 Obe stranki sta se vključili v Evropsko levico (European Left) – EL v letu 2016. 52 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 53 stranke do pomembnejših političnih vprašanj v Sloveniji. Vodstvo je 5. Za neuspeh zelenih strank so bile krive tudi slabe vodstvene bilo dobesedno neodločeno glede odločitve o pridružitvi vladi Demo- sposobnosti. To je postalo zlasti očitno, ko je bila pred predčasnimi sa (28 glasov za, 28 proti), zato je končno odločitev sprejel predsednik volitvami leta 2011 ustanovljena TRS, levo usmerjena zelena stran- stranke Dušan Plut, ki je imel odločilni glas. Kot smo že omenili, so ka, ki je imela takrat presenetljivo visoko podporo volivcev. Vendar bila razmerja med notranjimi organi stranke (predsednik – program- pa vodstvu stranke ni uspelo oddati vseh list kandidatov v skladu z ski svet – sekretariat, izvršni odbor – ostali odbori, poslanska skupina uradnimi pravili in tako so ostali brez priložnosti, da bi dobili dovolj – izvršni odbor – sekretariat) takrat slabo opredeljena. glasov za vstop v parlament. Obstajajo pa tudi argumenti proti takšni oceni. Eden je, da so 6. Čeprav je javnost menila, da so se dolgotrajno osrednje stranke bile naslednice družbenopolitičnih organizacij prejšnjega režima na- v Sloveniji neustrezno lotile problematike globalne gospodarske krize, klonjene jedrski energiji, tako da se jim Zeleni niso mogli pridružiti zaradi česar so volivci raje podprli nove levosredinske stranke, pa no- (Šešerko, 2015). Poleg tega je bila pridružitev koaliciji Demosa zelo benemu vodstvu zelenih ni uspelo izkoristiti teh okoliščin. TRS se je pomembna za velike politične odločitve o samostojni državi Sloveniji raje pridružila novim levičarskim političnim skupinam pod vodstvom (Plut, 2015). Plut trdi, da so zelene politike postale uresničljive šele po mladega voditelja nove levice v Sloveniji, drugim zelenim strankam slovenski osamosvojitvi; ko je bila Slovenija del Jugoslavije, to ni bilo pa ni uspelo doseči tolikšne podpore kot TRS ali ponuditi mlade mogoče. V takšnih okoliščinah je Plutova odločitev, da popelje Zele- generacije političnih voditeljev. Postavlja se vprašanje, koliko zelenih ne Slovenije v desnosredinsko vlado Demosa, temeljila na dogovoru vsebin bo v prihodnje uspela ohraniti skupna stranka LEVICA po z vlado o zaprtju jedrske elektrarne Krško. Ko Demos ni izpolnil združitvi stranke TRS in Iniciative za demokrtaični socializem. svoje obljube, so bili številni podporniki Zelenih Slovenije zelo razo- čarani, poleg tega pa je z nastankom novih zelenih strank prišlo do še Vpliv gospodarske krize večje razdrobljenosti med zelenimi. Plut je javno priznal, da to jemlje Vpliv na strankarsko politiko . Nedavna mednarodna finančna in gospo- kot osebni poraz (Plut, 2009). darska kriza, slabo upravljanje proračuna in številni politični škan- 2. Različni deli novoustanovljenih zelenih strank (vključno z le- dali so temeljito pretresli strankarski sistem v Sloveniji. Kot smo že vosredinskim krilom Zelenih Slovenije z vsemi poslanci stranke) so omenili, so zaradi krize novoustanovljene stranke dobivale precejšne se skušali tesno povezati z drugimi (večinoma levosredinskimi) stran- deleže v parlamentu, uspešno sestavljale koalicijske vlade in jih celo kami, od katerih sta bili najbolj pomembni Liberalna demokracija vodile. Ker je bolj poudarjala ekonomske in družbene cilje kot pa Slovenije in naslednica reformirane Zveze komunistov (trenutno je okoljske (Beltran, ur., 2012; Majhenič in Valič, 2013), se je pred pred- to stranka Socialnih demokratov). Odločitve za sodelovanje ali celo časnimi volitvami leta 2011 Stranka za trajnostni razvoj Slovenije združevanje s takšnimi ‘ideološkimi’ strankami so se izkazale za ko- precej uspešneje približala volivcem kot katera koli druga novousta- ristne predvsem za nezelene stranke in za posamezne politike iz vrst novljena stranka (Kurdija et al., 2011), vendar pa zaradi površne ad- zelenih, ki so sodelovanje izkoristili za lastno politično kariero in ne ministracije te podpore volivcev ni izkoristila. Na predčasnih volitvah za promoviranje ciljev zelenih. leta 2014 so v parlament spet vstopile tudi povsem nove politične 3. Vse bolj razcepljeno vodstvo zelenih ni uspelo razrešiti konflik- stranke. Volivci so ponovno izvolili le redke poslance, ki jim je potekel ta glede neustrezne porabe parlamentarnih sredstev, do katerega je mandat. Kot prikazujeta Tabela 5 in Tabela 8, se je od predčasnih prišlo po prvem razcepu stranke Zelenih Slovenije, ali prijaviti suma volitev leta 2011 močno zmanjšala volilna podpora skupini starih na korupcijo ustreznim institucijam. Tudi kasnejši poskusi mediacije strank (naslednic preoblikovanih družbenopolitičnih organizacij). Evropske federacije zelenih strank pri tem konfliktu niso bili uspešni, Volivci so raje podprli stranke, ki niso izvirale iz nekdanjih družbe- saj so člani zelenih strank ostro prekinili medsebojni dialog. nopolitičnih organizacij. Na obeh volitvah od leta 2011 so kar 81 % 4. Več lokalnih uspešnih politikov je izkoristilo lokalne zelene po- vseh glasov dobile takšne parlamentarne stranke. litične organizacije za politično napredovanje na lokalnem nivoju, ne da bi prispevali k oblikovanju državno močne zelene stranke. 54 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 55 Tabela 8: Skupine strank Volilni 1992 1996 2000 2004 2008 2011 2014 Vodilne in obrobne stranke parlamentarnega strankarske- rezultati (predčasne (predčasne ga sistema v Sloveniji takoj po volitvah (1992–2014) volitve) volitve ) Zares – nova politika št. glasov 98.526 Skupine strank Volilni 1992 1996 2000 2004 2008 2011 2014 glasovi (v odst.) 9,37 rezultati (predčasne (predčasne št. sedežev 9 volitve) volitve ) sedeži (v odst.) 10,0 Tri vodilne stranke prvega strankarskega sistema – tri ideološke skupine Demokratska stranka št. glasov 59.487 Liberalna demokracija št. glasov 278.851 288.783 390.797 220.848 54.771 glasovi (v odst.) 5,01 Slovenije1 glasovi (v odst.) 23,46 27,01 36,21 22,80 5,21 št. sedežev 6 št. sedežev 22 25 34 23 5 sedeži (v odst.) 6,67 sedeži (v odst.) 24,44 27,77 37,77 25,55 5,56 Stranka mladih – št. glasov 46.719 gl. opombo Slovenska demokratska št. glasov 39.675 172.470 170.541 281.710 307.735 288.719 181.052 Zeleni Evrope2 2 stranka1 glasovi (v odst.) 3,34 16,13 15,80 29,08 29,26 26,19 20,71 glasovi (v odst.) 4,33 št. sedežev 4 16 14 29 28 26 21 št. sedežev 4 sedeži (v odst.) 4,44 17,77 15,56 32,22 31,1 29,54 23,86 sedeži (v odst.) 4,44 Socialni demokrati1 št. glasov 161.349 96.597 130.268 98.527 320.248 115.952 52.249 Lista Zorana Jankovića – št. glasov 314.273 glasovi (v odst.) 13,58 9,03 12,07 10,17 30,45 10,52 5,98 Pozitivna Slovenija glasovi (v odst.) 28,51 št. sedežev 14 9 11 10 29 10 6 sedeži (v odst.) 15,56 10 12,22 11,11 32,2 11,36 6,82 št. sedežev 28 Tri vodilne stranke glasovi (v 40,38 52,17 64,08 62,05 64,92 36,71 26,69 sedeži (v odst.) 31,81 prvega strankarskega odst.) Državljanska lista št. glasov 92.282 sistema skupaj Gregorja Viranta (DLGV) glasovi (v odst.) 8,37 št. sedežev 40 50 59 62 62 36 27 št. sedežev 8 Ljudske in krščanske stranke: sedeži (v odst.) 9,09 Slovenski krščanski št. glasov 172.424 102.852 Stranka modernega št. glasov 301.563 demokrati glasovi (v odst.) 14,51 9,62 centra (SMC)1 glasovi (v odst.) 34,49 št. sedežev 15 10 št. sedežev 36 sedeži (v odst.) 16,66 11,11 sedeži (v odst.) 40,90 Slovenska ljudska št. glasov 103.300 207.186 102.817 66.032 54.8092 75.311 Levica (Demokratska št. glasov 52.189 stranka1 glasovi (v odst.) 8,69 19,38 9,53 6,82 5,212 6,83 stranka dela, Iniciativa za glasovi (v odst.) 5,97 št. sedežev 10 19 9 7 5 6 demokratični socializem in Stranka za trajnostni št. sedežev 6 sedeži (v odst.) 11,11 21,11 10 7,78 5,56 6,82 razvoj Slovenije) sedeži (v odst.) 6,65 Nova Slovenija – št. glasov 94.661 88.073 53.758 48.846 Zavezništvo Alenke št. glasov 38.293 krščanski demokrati1 glasovi (v odst.) 8,76 9,09 4,88 5,59 Bratušek glasovi (v odst.) 4,38 št. sedežev 8 9 4 5 št. sedežev 4 sedeži (v odst.) 8,89 10 4,54 5,56 sedeži (v odst.) 4,44 Ljudske in krščanske glasovi 23,2 29,0 18,29 15,91 5,21 11,71 5,59 Druge stranke – glasovi (v 15,03 7,54 13,87 10,31 22,22 43,85- 55,02 stranke skupaj (v odst.) skupaj odst.) (brez 5,21) št. sedežev 25 29 17 16 5 10 5 št. sedežev 18 9 12 10 21 42 56 Druge stranke-različne ideološke usmeritve število drugih 2 2 3 2 4 3 4 Slovenska nacionalna št. glasov 119.091 34.422 47.251 60.750 56.832 strank stranka glasovi (v odst.) 10,02 3,22 4,38 6,27 5,40 Opombe: št. sedežev 12 4 4 6 5 1 V tabeli so uporabljena zgolj aktualna imena strank, medtem ko se podatki nanašajo tudi na pred-sedeži (v odst.) 13,33 4,44 4,44 6,65 5,56 hodnice teh strank. Demokratična stranka št. glasov 46.152 55.696 39.150 78.353 76.853 88.968 2 SLS in SMS sta nastopili skupaj na volitvah leta 2008 in prejeli 5,21 % glasov, vendar pa so vse upokojencev Slovenije glasovi (v odst.) 4,32 5,16 4,04 7,45 6,97 10,18 parlamentarne sedeže zasedli poslanci iz vrst SLS. (DESUS) št. sedežev 5 4 4 7 6 10 Tabela prikazuje naše izračune, ki temeljijo na podatkih iz sledečih virov: Uradni list Republike sedeži (v odst.) 5,56 4,44 4,44 7,78 6,82 11,11 Slovenije: 17/90; 60/92; 65/96; 98/2000, zbrala Alenka Krašovec in Tomaž Boh, v Fink Hafner in Boh, (ur.) (2002); Državna volilna komisija, 2008; 2011. 56 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 57 V času političnih pretresov med leti 2011 in 2014 so tudi osrednje spremembo javnega mnenja – ekonomski problemi so se volivcem antikomunistične stranke, ki so sicer preživele prvih 12 let ustavnih zdeli kratkoročno pomembnejši od okoljskih (Malnar, 2002: 24). sprememb, izgubile podporo volivcev. Nove stranke, ki so se pojavile Slika 3: Delež odgovorov na vprašanja ‘Pomislite na čas volitev v Dr- tik pred volitvami, so leta 2011 dobile 36,88 % glasov in 36 sedežev v žavni zbor septembra lani [2008]. Kaj je bila za vas osebno parlamentu, leta 2014 pa 44,84 % glasov in 46 sedežev v parlamentu. najpomembnejša tema v predvolilnem času? In katera je bila Opozoriti velja, da 46 glasov že pomeni absolutno večino v Držav- druga najpomembnejša tema za vas osebno? Sedaj pa pomislite nem zboru Republike Slovenije, ki ima 90 sedežev16. na današnje razmere. Kateri je po vašem mnenju najbolj pereč Umestitev zelenih strank v stalno spreminjajoč se strankarski sistem. Padec politični problem, s katerim se Slovenija sooča danes? In kateri že tako majhnega zaupanja javnosti parlamentarnim strankam in je drugi najpomembnejši politični problem v Sloveniji danes?’ večja radikalizacija sta pomenila, da so bili volivci bolj dovzetni za nove politične stranke. Vseeno pa niti eni zeleni stranki ni uspelo po- vezati okoljskih problemov s problematiko naraščajoče brezposelno- sti, nasprotovanjem totalitarizmu in delegitimizacijo glavnih strank na čelu neuspešnih vlad ter pridobiti sredstev za svojo organizacijo. V nasprotju z 80. leti 20. stoletja slovenske zelene stranke kasneje niso sledile uspešnemu ‘zelenemu new dealu’ nemških zelenih, ki je združil okoljsko politiko s potrebo po novih službah (Rüdig, 2012). Pravzaprav uspešnost slovenskih zelenih strank v zadnjih letih ne sle- di naraščajočemu trendu, ki je značilen za ostale zelene stranke po svetu (Wachtler, 2014; European Green Party, 2014). Vpliv na volivce in njihove vrednote . Za razliko od slabo vodenih Stran- ke za trajnostni razvoj Slovenije in ostalih zelenih strank je bila ci- vilna iniciativa Ekologi brez meja veliko bolj učinkovita. S sloganom ‘Očistimo Slovenijo v enem dnevu’ in podporo medijev vsako leto (od leta 2010) pritegne več 100.000 podpornikov. Vendar pa se je v zadnjih nekaj letih hierarhija najpomembnejših * Diagram prikazuje kumulativne rezultate najpomembnejše in druge najpomembnejše teme v predvolilnem času (modra barva) med parlamentarnimi volitvami leta 2008 in kumulativen rezultat političnih vprašanj spremenila, okoljske probleme pa so volivci po- najpomembnejšega in drugega najpomembnejšega političnega problema v Sloveniji danes (rdeča tisnili v ozadje. V javnomnenjskih raziskavah iz leta 2009 so volivci barva). Javnomnenjska raziskava je bila izvedena spomladi 2009. menili, da sta ‘trenutno največji politični problem’ gospodarska kriza Vir: Malešič et al., 2009. in recesija. Podobnega mnenja so bili tudi med volilno kampanjo leta 2008, le da so takrat med največje politične probleme prišteli še brez- Slovenci so gospodarsko krizo doživljali na lastni koži. Pomladi leta poselnost (gl. Sliko 3). Po drugi strani se je takrat volivcem zdela eko- 2009 je 57,8 % prebivalcev občutilo učinke krize in 59 % jih je zaradi logija pomembnejša od revščine in korupcije, ko pa je leta 2009 kriza tega spremenilo svoje potrošniške navade (Malešič et al., 2009). Po letu začela vplivati na življenja Slovencev, je po mnenju volivcev ekolo- 2008 so Slovenci še naprej dajali prednost ekonomskim problemom gija postala najmanj pomemben ‘aktualen politični problem’ (Male- pred okoljskimi. Leta 2011 (Hafner Fink et al., 2011) je večina anketira- šič et al., 2009). Gospodarska kriza je dejansko povzročila začasno nih (61,9 %) gospodarstvo navedla kot enega od dveh najpomembnej- ših problemov v Sloveniji (Priloga 8), drugi najpomembnejši problem pa je bila revščina, ki jo je navedlo 51,1 % anketiranih. Okolje je bilo 16 88 od 90 poslancev je izvoljenih po splošnih volilnih pravilih. Dva poslanca, na dnu seznama, saj je samo približno 10 % anketiranih navedlo oko- eden za madžarsko in eden za italijansko skupnost, sta izvoljena ločeno v omenjenih skupnostih. lje kot enega od dveh najpomembnejših problemov v Sloveniji, 46 % 58 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 59 anketiranih pa je celo izrazilo skrb, da ‘preveč ljudi skrbi za prihodnost 39 % anketiranih (Hafner Fink et al., 2011). V primerjavi z ostalimi okolja, ne pa za trenutno dogajanje okoli cen in zaposlenosti’. Prevlada državami EU je v Sloveniji delež prebivalcev, ki ločujejo odpadke za ekonomskih materialističnih vrednot je mogoče samo začasna posledi- recikliranje, najvišji (Eurobarometer, 2014). Tudi delež prebivalcev, ca gospodarske krize. Longitudinalni podatki (za obdobje 22 let) za šest ki kupujejo organsko hrano, je narasel s 35,2 % leta 2000 na 41,8 % ustanovnih članic EU namreč kažejo, da se tudi prebivalci, ki dajejo leta 2011 – večja promocija ekološke hrane je najbrž prispevala k prednost postmaterialističnim vrednotam, v času gospodarske recesije povečanju števila prebivalcev, ki kupujejo sadje in zelenjavo, gojeno preusmerijo k materialističnim vrednotam, saj so postmaterialistične brez uporabe pesticidov. Vendar pa se prebivalci težko lotijo okoljskih vrednote navsezadnje odvisne od ekonomske varnosti. Raziskave tudi aktivnosti, ki od njih zahtevajo določeno odrekanje in mogoče celo kažejo, da se po normalizaciji gospodarskih razmer prebivalci spet vr- znižanje življenjskega standarda. 68,1 % anketiranih trdi, da počnejo nejo k postmaterialističnim vrednotam (Inglehart, 1995). okolju prijazne stvari oz. aktivnosti, tudi če to od njih zahteva več Prevlada ekonomskih vrednot torej ne pomeni, da so zelene denarja ali časa, vendar pa bi se zaradi varstva okolja zgolj 18,3 % vrednote ‘izgubljene’. Čeprav je le majhen del anketiranih navedel anketiranih bilo pripravljenih odreči avtu in samo 33,1 % svojemu okoljske probleme kot najpomembnejše probleme v Sloveniji, je kar življenjskemu standardu (Hafner Fink et al., 2011). Slovenci so tudi 39,8 % anketiranih odgovorilo, da so ‘zelo zaskrbljeni’ glede okolj- pod povprečjem EU pri zmanjševanju osebne porabe, npr. z zmanj- skih problemov, medtem ko je bilo 34,5 % anketiranih ‘zaskrbljenih’ ševanjem uporabe klime in ogrevanja, kupovanjem energijsko učin- (Hafner Fink et al., 2011). Slovence in njihove družine najbolj skr- kovitih naprav in izdelkov z daljšo življenjsko dobo ter odrekanjem bi onesnaženost zraka (Priloga 9), nevarni pa se jim zdijo tudi upo- kupovanju preveč pakiranih izdelkov (Eurobarometer, 2014). raba kemikalij in pesticidov, odlaganje gospodinjskih odpadkov in Gospodarska kriza je spremenila prioritete volivcev, ki so se med onesnaženost vode. Zanimivo je, da se 8,3 % anketiranim ne zdi, da drugim odločili, da se za okolje ne bodo finančno žrtvovali. Samo jih okoljski problemi ogrožajo, samo 1,3 % anketiranih pa meni, da 28,3 % anketiranih je pripravljenih plačevati veliko višje cene na ra- okoljski problemi sploh ne obstajajo. To pomeni, da čeprav so eko- čun zaščite okolja in samo 17,6 % bi jih bilo pripravljenih za zaščito nomski problemi pri volivcih v času gospodarske krize v ospredju, okolja plačevati občutno višje davke (Hafner Fink et al., 2011). Če- skoraj vsi še vedno menijo, da obstaja vsaj en okoljski problem. tudi razlike v deležih niso velike, pa volivci precej manj sodelujejo v Večina anketiranih (70,1 %) meni, da Slovenija ne prispeva dovolj ekološkem aktivizmu: primerjava podatkov javnomnenjskih raziskav k varstvu okolja. Po drugi strani skoraj vsi anketirani menijo, da so iz let 2000 in 2011 pokaže, da je bilo v obeh letih približno enako šte- okoljski problemi globalni in bi jih morali reševati na mednarodni vilo anketiranih članov okoljskih organizacij, vendar pa je leta 2011 ravni. Približno 93 % anketiranih podpira mednarodne okoljske spo- manj anketiranih podpisalo peticijo o zaščiti okolja, se jih udeležilo razume, ki bi jih Slovenija in ostale države morale spoštovati. Preden okoljskega protesta ali demonstracije oz. darovalo denar za zaščito je Slovenija postala polnopravna članica EU, so slovenski volivci pri- okolja (gl. Tabelo 9). čakovali, da bo ravno varstvo okolja eno od področij (poleg lažjega prehoda čez mejo in boljše dostopnosti izobrazbe), na katerem se bo Tabela 9: Delež pritrdilnih odgovorov na vprašanja ekološkega po pridružitvi EU stanje izboljšalo (Priloga 10). Očitno se okoljski aktivizma problemi volivcem zdijo bolj globalni kot ostali nacionalni problemi. Splošno gledano, gospodarska kriza ni bistveno spremenila odno- Ekološki aktivizem SJM 2000/2 SJM 2011/1 sa Slovencev do okolja. Nekatere aktivnosti, ki so prijazne do oko- Ali ste član kakšne skupine, ki si je kot glavni cilj postavila ohranitev in varovanje okolja? 3,7 % 3,6 % lja, so med drugim odvisne od ustrezne infrastrukture in priložnosti, Ali ste v zadnjih petih letih kdaj podpisali peticijo v zvezi z varstvom okolja? 12 % 10,9 % Ali ste v zadnjih petih letih kdaj dali denar kakšni skupini za varstvo okolja? 10,7 % 6,9 % slednjih pa je zadnja leta vse več. Aktivnosti, kot sta recikliranje in Ali ste v zadnjih petih letih kdaj sodelovali pri protestu ali demonstraciji, ko je šlo za 4,5 % 2,8 % ločevanje odpadkov, so zdaj bolj aktivno podprte. Tako danes 85,7 % varstvo okolja? prebivalcev ločuje steklo, kovine, plastiko in papir za namene reci- Vir: Slovensko javno menje; Toš et al., 2000b, Hafner Fink et al., 2011. kliranja, leta 2000 pa je vedno ali pogosto ločevalo odpadke samo 60 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Pojasnitev razvoja zelenih strank v Sloveniji 61 Največji upad je opaziti pri finančnih donacijah okoljskim orga- izhod iz krize. Kombinacija zelene in levosredinske ideološke usmerit- nizacijam: leta 2011 je samo 7 % anketiranih darovalo denar, leta ve se je v času tranzicije v Sloveniji izkazala za zmagovalno. Podobno 2000 je bilo takih 11 %. V času gospodarske krize se prebivalci naj- učinkovita je bila v primeru TRS, kot so pokazale javnomnenjske težje odrečejo denarju in ne zelenim vrednotam. Volivci menijo, da raziskave tik pred predčasnimi volitvami v državni zbor leta 2011, posameznike lahko k zaščiti okolja spodbudimo z izobraževanjem in vendar pa je zaradi vodstvenih napak leta 2011 šele po predčasnih informiranjem, ne pa s kaznimi in višjimi davki (gl. tudi Prilogo 11). volitvah leta 2014 vstopila v državni zbor kot del nove levice. Desno- sredinske zelene stranke v Sloveniji so bile bistveno manj uspešne, Sklepne misli saj nobena ni dosegla niti približno takega uspeha, kot ga je dosegla levosredinska stranka Zelenih Slovenije. Lahko torej zaključimo, da V analizi zelenih strank v Sloveniji smo preučili medsebojno delova- so značilnosti subjektivnih dejavnikov razvoja zelenih strank, zlasti nje treh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj zelenih strank: (1) politično tiste povezane z delovanjem članov oz. vodstva strank, igrale ključno okolje v državi, (2) subjektivne značilnosti zelenih strank in (3) gospo- vlogo pri zatonu zelenih strank v Sloveniji? Weber (1968: 58) pravi, darska kriza kot dodaten dejavnik. da se politični voditelji karizme ne morejo naučiti, ampak jo mora Zeleni Slovenije so se, podobno kot zelene stranke na Zaho- nekaj v njih ‘zbuditi’ in ‘preizkusiti’. Najbrž lahko predvidevamo, da du, pojavili v času vse večjega globalnega in državnega zavedanja so bile v času zgodnjega postsocializma sprejete nekatere napačne okoljskih problemov, ki so ga po eni strani spodbudile povezave med politične odločitve, saj je novim strankarskim elitam primanjkovalo intelektualci in aktivisti na Zahodu, po drugi strani pa velike medna- političnih izkušenj v večstrankarskem sistemu. Poleg tega so nekateri rodne in domače ekološke katastrofe. posamezniki javno funkcijo na lokalni in državni ravni izkoristili za Politični sistem, vključno z ustavnim sistemom in volilnimi pravili, osebno korist, kar se je zgodilo v mnogo državah v prvih fazah ra- ponavadi vpliva na strankarski sistem. Prevladujoče stranke občasno zvoja demokracije. In kot kaže primer zelene stranke v Veliki Brita- izrabijo politični sistem, da iz strankarskega sistema izključije neka- niji, lahko vodja igra odločilno vlogo pri uspehu stranke na volitvah, tere tekmujoče stranke; to se ne dogaja samo v zahodnih državah, tudi pri izjemno restriktivnih volilnih pravilih, kot jih ima npr. Velika ampak tudi v novih posocialističnih demokracijah. Po drugi strani Britanija. Kot so navsezadnje pokazali nemški zeleni, so intelektual- dokaj stabilna institucionalna pravila v Sloveniji, ki so dovoljevala ne sposobnosti in zmožnost sodelovanja v razpravah o gospodarstvu odprt strankarski sistem, niso bila ključni dejavnik za zaton zelenih in demokraciji zelo pomembne. strank po kratkoročnem, a precej velikem uspehu Zelenih Slovenije Zeleni Slovenije so bili najbolj uspešni, ko so bili močno povezani na volitvah v letih 1990 in 1992. Čeprav je glavnim slovenskim stran- z zelenimi intelektualnimi in političnimi gibanji na Zahodu. V tistem kam uspelo doseči, da neparlamentarne stranke nekaj časa niso do- času je Dušan Plut, aktivist zelenega gibanja, postal javno prepozna- bivale državnega financiranja, to ni preprečilo številnim (nezelenim) ven in cenjen politični voditelj. Odločitev stranke, da še pred orga- strankam, da ne bi kmalu po svoji ustanovitvi vstopile v parlament. nizacijsko konsolidacijo prevzame več pomembnih institucionalnih Nobena zelena stranka takšne vrste uspeha sicer ni dosegla, so se pa vlog v političnem sistemu, je pripeljala do tega, da so se voditelji zelene vrednote med volivci kljub gospodarski krizi ohranile. zelenih strank izgubili v političnih institucijah. Po eni strani je bila Gospodarska kriza se je za zelene stranke izkazala kot izziv in pri- stranka žrtev lastnega uspeha, po drugi strani pa se je kombinacija ložnost hkrati. To se je potrdilo v več državah med nedavno medna- strankinega uspeha in osebnih koristi njenih politikov zaradi vstopa rodno finančno in gospodarsko krizo, dober primer pa je tudi stranka v državne institucije na različnih ravneh izkazala za katastrofalno Zelenih Slovenije v tranzicijskem obdobju od 80. do 90. let 20. sto- za zelene stranke v Sloveniji. Nedavna oživitev zeleno-rdečih (TRS), letja. Za gospodarsko krizo ni značilen samo konflikt med odnosom v katero so bili vključeni določeni člani nekdanje zeleno-rdeče eli- do okoljskih in neokoljskih problemov. Bolj je vprašanje, ali zelene (in te, ni uspela privabiti nove generacije aktivistov in voditeljev, ki so ostale) stranke lahko delujejo kot legitimna alternativa pri reševanju v politiko vstopili ločeno, a so združili moči s TRS na volitvah leta obstoječih družbenopolitičnih težav, ki morajo biti odpravljene za 2014. Čas bo pokazal, ali bodo zeleni deli TRS doživeli enako usodo 62 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 63 kot nekdanje zelene stranke in gibanja, ki so se združili z drugimi – 6 RAZVOj ZELENIH StRANK ideo loškimi – strankami. V prvem letu po sestavi novega parlamenta (po predčasnih volitvah leta 2014) nismo videli v javnosti odmevnih v dRžavah sRednje in ‘zelenih’ aktivnosti poslancev – drugače je npr. z grškimi zelenimi VZHODNE EVROPE (združenimi s Sirizo), ki so v parlamentu sprožili številna vprašanja o okoljskih problemih (Botetzagias in Vasilopous, 2015: 15). Nekatere politične osebnosti iz vrst zelenih, zlasti tiste iz tranzicijske generacije (80. in 90. leta), poudarjajo, da so za reševanje okoljskih težav ključ- nega pomena spremembe kapitalizma kot družbenoekonomskega sistema, za alternativo trenutnemu sistemu pa imajo ekosocializem (gl. Plut, 2014). Vendar pa manjka nova generacija voditeljev zele- nih. Novi levo usmerjeni generaciji primanjkuje mladih voditeljev, ki bi znali združiti preoblikovanje levih družbenoekonomskih, levih političnih in zelenih organizacij. Naša glavna ugotovitev analize razvoja zelenih v Sloveniji je, da so subjektivni dejavniki pomembni. Kot prvo so pomembni na Študije o zelenih strankah iz držav srednje in vzhodne Evrope so re- teoretični ideacijski, makrodružbeni in makropolitični ravni. V Slo- lativno redke. To niti ni presenetljivo, saj niso tako uspešne kot zelene veniji so predvsem kritizirali nedemokratični socialistični sistem in stranke v zahodnoevropskih državah. V mnogih državah so zelene njegovo umazano industrijsko gospodarstvo ter novi politični sistem stranke še vedno relativno novi igralci v političnih arenah teh držav. in kapitalistično gospodarstvo. Kot drugo pa so subjektivni dejavniki Ni jim še uspelo pridobiti zaupanja volivcev, utrditi svojega položa- pomembni zato, ker povezujejo notranje značilnosti stranke in izbiro ja ter so zato potisnjene v ozadje (Horvat in Tomašević, 2011: 16). strategij z volilnim uspehom. Subjektivni dejavniki so nujen (čeprav Nasprotno pa so zelene stranke v zahodnoevropskih državah skoraj ne zadosten) predpogoj za uspeh politične stranke na splošnih volit- stalno prisotne v parlamentih (Buzogány, 2016). Prav tako zelena vah. Da bi lahko povsem razumeli pomembnost subjektivnih dejav- stranka igra pomembno politično vlogo v Evropskem parlamentu nikov v povezavi z ostalimi dejavniki, ki vplivajo na uspeh stranke (Horvat in Tomašević, 2011: 16). Po nedavnem uspehu in vstopu ze- na volitvah, je treba opraviti primerjalno analizo različnih držav in lenih strank v parlamente na Madžarskem, Češkem in v Latviji pa se strank. je vendarle izkazalo, da so zelene stranke lahko uspešne tudi v srednji V nadaljevanju predstavljamo preliminarno analizo razvoja ze- in vzhodni Evropi, le da njihov uspeh zaenkrat še ni stabilen (Horvat lenih strank v srednje- in vzhodnoevropskih državah ter primerjavo in Tomašević, 2011: 16). Hkrati se je povečal raziskovalni interes tudi pomena različnih dejavnikov, ki smo jih predstavili na začetku knjige, za zelene v nekdanjih posocialističnih državah (Buzogány, 2016). za razvoj zelenih strank v različnih državah. V tem poglavju se osredotočamo na razvoj zelenih strank v na- slednjih državah srednje in vzhodne Evrope: na Madžarskem, Polj- skem, Češkoslovaškem in v državah, ki sta izšli iz nje (na Češkem in Slovaškem), ter v baltskih državah. Pri analizi sledimo metodolo- škemu načrtu, ki je predstavljen na začetku knjige. Analiza temelji predvsem na pregledu literature in virov ter mnenjih strokovnjakov s področja raziskovanja političnih strank. V nadaljevanju najprej predstavimo razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope, nato pa analiziramo vpliv političnega okolja, subjektivnih značilnosti zelenih strank ter vpliv gospodarske krize na razvoj zelenih strank v tem delu sveta. 64 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 65 Mednarodnoprimerjalne raziskovalne ugotovitve povzemamo v zad- Podobno se zaradi stabilnosti političnega režima tudi na češko­ njem poglavju knjige. slovaškem ni pojavilo močno neodvisno okoljsko gibanje. Ob koncu režima so se pojavile le manjše alternativne okoljske skupine. Pregled razvoja zelenih strank v državah srednje in Večjo vlogo so imele napol opozicijske okoljske organizacije, ki jih je vzhodne Evrope režim toleriral. Akterji teh organizacij so prevzeli pomembno vlogo v demokratični tranziciji (Hloušek in Kopeček 2010, 89). Razkroj V državah srednje in vzhodne Evrope se prve zelene stranke poja- starega režima na Češkoslovaškem je potekal razmeroma mirno ob vijo šele s prehodom v demokracijo, padcem komunizma in prvimi koncu leta 1989, zato ga imenujejo tudi žametna revolucija. Zanjo demokratičnimi volitvami kot politična izbira v novem političnem so bili značilni mirni politični protesti ob prehodu iz komunizma pluralizmu (Brucker, 2016; Horvat in Tomašević, 2011: 16). v novi politični sistem. Nekateri to revolucijo označujejo tudi kot Nastanek zelenih strank v srednji in vzhodni Evropi je bil pogo- »moč nemočnih« (Kumar v Corry, 2014: 312). Stranka zelenih je jen z nekoliko drugačnimi razmerami kot na Zahodu (Hloušek in bila na Češkoslovaškem ustanovljena po začetku žametne revolucije, Kopeček, 2010: 89). Čeprav so se nekatere socialistične elite odzivale tudi leta 1989. Glavni cilj stranke je bilo izboljšanje okolja (Kopeček, na mednarodne pritiske v smeri večje skrbi za naravno okolje vsaj 2009). na normativni ravni (gl. npr. Knep in Fink Hafner, 2011), so zelene Stranka zelenih (Strana zelených – SZ) na češkem leta 1990 teme v 80. letih 20. stoletja spolitizirala predvsem opozicijska gibanja ni uspela priti v parlament s 4,1 % glasov, saj je bil volilni prag 5 %. (Buzogány, 2016; Fink Hafner, 1992). Nasprotno pa ji je preboj v parlament uspel leta 1992, in sicer v Med razlogi za zamik razvoja avtonomnih civilnodružbenih de- okviru Liberalne socialne unije (LSU). Liberalni socialni uniji, ki je javnosti na področju okoljskih politik v okviru socialističnih sistemov sicer nastala kot stranka individualnega članstva, so se pridružili še je bilo omejevanje svobode interesnega organiziranja. V večini so- Stranka zelenih, Češkoslovaška socialistična stranka (nekdanja sate- cialističnih držav okoljske organizacije sploh niso obstajale, je pa litska organizacija komunistične stranke pred letom 1989), Poljedel- oblast spodbujala obstoj organizacij za varstvo okolja, ki so delovale ska stranka ter Gibanje neodvisnih osebnosti1. predvsem prek številnih akcij čiščenja lokalnega okolja ter izvajale V nadaljevanju devetdesetih let je podpora Stranki zelenih pa- izobraževalne aktivnosti. Ponekod (npr. v Sloveniji) so oblastem spre- dala, zato je izgubila financiranje ter postala politično popolnoma jemljiva okoljska združenja lahko npr. delovala pod pokroviteljstvom nepomembna (Kopeček, 2009; Jehlička et al., 2011). Točko preo- vladnih teles (Knep in Fink Hafner, 2011). Boj za človekove pravice, brata je končno dosegla leta 2001, ko je število novih članov stran- še posebej za svobodo misli in združevanja, se je tako tesno pove- ke preseglo število starih članov, novi člani pa so prevzeli vodstvo zal s tematsko sicer različno usmerjenimi opozicijskimi gibanji, tudi stranke. Dvig članstva ter menjavo vodstva v stranki je povzročilo okoljskimi. sodelovanje stranke z združenjem nevladnih organizacij Brandýské Na Poljskem ni bilo enotnega okoljskega gibanja, ki bi se združi- fórum ( Hloušek in Kopeček, 2010: 95). Sledila je sprememba pro- lo ob skupnem okoljskem problemu. Se je pa podpora zelenim vpra- grama stranke s poudarkom na ekološki demokraciji, ki je združeva- šanjem kazala v različnih družbenih gibanjih, od protijedrskih do ve- la premagovanje ekoloških kriz in poglabljanje demokracije. V pro- getarijanskih (Hloušek in Kopeček, 2010: 89). Na Poljskem okoljska gram je bilo vključenih tudi nekaj dodatnih tematik, kot so boj proti gibanja in številne novonastale zelene stranke tudi niso vodili v razvoj nasilju v družini, podpora multikulturni družbi, zmanjšanje sredstev močne zelene politične stranke, čeprav je bila prva zelena stranka za vojsko, odprava diskriminacije, podpora enakosti med spoloma na območju srednje in vzhodne Evrope ustanovljena prav na Polj- itd. Prenovljena stranka je na strankarskih volitvah leta 2002 na Če- skem pod vodstvom Zygmunta Fure leta 1988. Stranka je pozneje škem že dosegla 2,4 % glasov. Čeprav je stranka še vedno ostala zunaj razpadla na tri stranke (Corry, 2014). Nobena od zelenih strank na volitvah leta 1991 ni uspela pridobiti sedeža v parlamentu (Hloušek 1 Avtorji se zahvaljujemo dr. Ladislavu Cabadi za dragocena dopolnila besedila in Kopeček 2010, 91). o zelenih strankah na Češkem. 66 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 67 parlamenta, je pridobila dostop do javnega financiranja, kar je omo- 344–345). Napetosti ni zmanjšala niti sprememba v vodstvu poslan- gočilo poplačilo dolgov in postopen ponovni vzpon stranke. ske skupine, ko je Bursíkovo življenjsko partnerico Kateřino Jacques Opisane spremembe pa niso zagotovile konca notranjih konflik- na položaju vodje poslanske skupine zamenjal Přemysl Rabas. Po tov. Ti so se poslej odvijali med zagovorniki socialnih strukturnih dolgotrajnem konfliktu sta obe poslanki zapustili poslansko skupino sprememb z namenom doseganja okoljskih ciljev ter zagovorniki na- 22. novembra 2008. sprotne reforme. Znotrajstrankarska nesoglasja so se ponovno odra- Februarja 2008 so v češkem parlamentu potekale volitve pred- zila v volilnem porazu, tokrat na volitvah v Evropski parlament junija sednika države. Stranka zelenih je kot predsedniškega kandidata 2004. Leta 2005 se je vodstvo stranke ponovno zamenjalo (Hloušek predstavila Jana Švejnarja, češko-ameriškega ekonomista (Just, 2008: in Kopeček, 2010: 96). Novi karizmatični voditelj z bogatimi poli- 128). Zeleni so bili edina stranka desnosredinske vladne koalicije, tičnimi izkušnjami Martin Bursík (nekdanji okoljski minister) je za ki je odrekla podporo dotedanjemu predsedniku Václavu Klausu strankarske volitve leta 2006 rahlo posodobil profil stranke, pri tem – očitali so mu protiekološka stališča in evroskepticizem. Kandidat pa je ohranil osnovna načela stranke. Zaradi spremembe političnega Švejnar pa se je soočal predvsem z očitki dvojnega državljanstva, saj pozicioniranja stranke so uspeli pridobiti tako volivce s postmate- je poleg češkega imel tudi državljanstvo ZDA. Na podlagi očitkov je rialističnimi vrednotami kot tiste z materialističnimi vrednotami, ki Švejnar sklenil, da se bo v primeru izvolitve odpovedal ameriškemu so iskali liberalno alternativo. Na volitvah junija 2006 so tako uspeli državljanstvu. Predsedniškega kandidata zelenih so podprli tudi opo- pridobiti 6,3 % glasov in šest sedežev v parlamentu. zicijski socialdemokrati, kar je bilo nekoliko nepričakovano, saj Jan Stranka zelenih se je po volitvah 2006 z antikomunistično re- Švejnar ni bil tipičen socialdemokratski kandidat (Just, 2008: 129). toriko odmaknila od koalicije s socialdemokrati, ki jo je podpirala Morda je podpora izvirala iz pričakovanja socialdemokratov, da se tudi komunistična stranka. Vstopili so v desnosredinsko koalicijo z jim bo leva frakcija zelenih poslancev pridružila in bodo skupaj obli- Državljansko demokratsko stranko (ODS) in Krščansko-demokrat- kovali novo vlado. sko unijo – Češkoslovaško ljudsko stranko (KDU-ČSL). Del članov Po slabem uspehu na volitvah v zgornji dom parlamenta jeseni pod vodstvom radikalnega fundamentalista Matěja Stropnickega je 2008 je vodstvo zelenih spet zavračalo kritiko leve frakcije. Tudi na temu nasprotoval. Stropnický, ministrica za šolstvo in podpresednica lokalnih volitvah istega leta stranka v nobeni regiji ni uspela presko- stranke Dana Kuchtová ter poslanki Věra Jakubková in Olga Zubová čiti 5-odstotnega volilnega praga (Hloušek in Kopeček, 2010: 97). so oblikovali levo frakcijo. Ta je Bursíkovemu vodstvu očitala, da za- 31. januarja 2009 se je znotraj stranke oblikovala uradna opozicij- radi koalicijskih partneric vodi preveč defenzivno politiko (Charvát, ska platforma Demokratski apel (Demokratická výzva). Njene glavne 2012: 343–344). Na izrednem kongresu stranke septembra 2008 pobudnice, Kuchtová, Jakubková in Zubová, so bile 8. marca 2009 je Bursík kljub nasprotovanjem uspel obdržati položaj predsednika izključene iz stranke. Dva tedna kasneje sta poslanki Jakubková in stranke, vendar to ni končalo konflikta ter ustavilo teženj po preobli- Zubová sodelovali pri izglasovanju nezaupnice vladi M. Topolán- kovanju leve frakcije v samostojno stranko oz. teženj po oblikovanju ka. Stranka zelenih je podprla vlado Jana Fischerja, ki naj bi bila nove Demokratske zelene stranke (Hloušek in Kopeček, 2010: 97). bolj ali manj tehnična vlada. Ko se je izkazalo, da to ne drži (veči- Konflikt v stranki pa ni bil le ideološki, temveč tudi organizacijski. na ministrov je izražala naklonjenost določenim strankam), je zadnji Medtem ko je vodstvo stranke zagovarjalo sodelovanje v vladi, je v minister SZ Michael Kocáb marca 2010 vlado zapustil. Tako tudi izvršnem odboru stranke prevladovala leva frakcija. Kriza v stranki stranka uradno ni več podpirala vlade. V tem obdobju je stranko že se je poglobila, ko je septembra 2007 ministrica Kuchtová odstopila vodil novi presednik Ondřej Liška, saj je Bursík odstopil po volitvah zaradi ostrih kritik glede slabega črpanja evropskega denarja za pro- v Evropski parlament 2009, ko je stranka dobila samo 2 % glasov. jekte ministrstva za šolstvo. Kmalu zatem se je razcep izrazil tudi v Niti pod novim vodstvom stranka ni uspela ponoviti uspeha iz leta poslanski skupini šestih poslancev, ko poslanka Jakubková ni podpr- 2006 in je po volitvah 2010 izpadla iz parlamenta (Charvát, 2012: la vladnega predloga proračuna in poslanka Zubová brez opravičila 346–347). ni sodelovala v drugem krogu presedniških volitev (Charvát, 2012: Na volitvah v Evropski parlament 2009 je že nastopila tudi 68 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 69 Demokratska stranka zelenih. Ustanovila jo je Olga Zubová s finanč- uspešnega reševanja nekaterih ekoloških problemov, upadla politič- no podporo enega od največjih medijsko-marketinških podjetnikov, na pomembnost ekoloških vprašanj. Na lokalnih volitvah konec leta Jaromíra Soukupa iz agencije Médea. V javnosti je bilo to ocenje- 1990 je stranka uspela pridobiti še 452 sedežev (1,2 %) v mestnih in no kot dejanje v korist Češke socialdemokratske stranke (ČSSD). Te vaških svetih (Kopeček, 2009). sume je dodatno okrepilo dejstvo, da je Zubová leta 2010 nastopi- Poslanci Stranke zelenih na Slovaškem so v svojem prvem manda- la na kandidatni listi ČSSD za parlamentarne volitve. Volivci so na tu med letoma 1990 in 1992 predsedovali odboru za okolje in zaščito parlamentarnih volitvah maja 2010 izrazili splošno nezadovoljstvo s okolja. Močno so kritizirali delo vlade, predvsem njeno pomanjkanje politiko parlamentarnih strank. Stranka zelenih je pridobila le 2,4 % interesa za okoljska vprašanja. Občasno so okoljska vprašanja prešla glasov. Izgubila je vse sedeže v parlamentu in tudi velik del financira- v vprašanja nacionalnega pomena, kot pri primeru dokončanja iz- nja (Jehlička et al., 2011). gradnje jezu Gabčíkovo-Nagymaros na reki Donavi: medtem ko je Okoljsko gibanje na Slovaškem pred osamosvojitvijo, ki se je Madžarska po protestih sklenila ustaviti projekt, se je Češkoslovaška odvijalo leta 1989, je bilo precej odmevno. Nekateri ga imenujejo odločila, da projekt na svoji strani vendarle izpelje. Izgradnja jezu celo “zelena žametna revolucija” (Baker in Jehlička, 1998: 9). Ključ- je postala vprašanje nacionalnega patriotizma in veliko strank jo je no vlogo pri njegovem ustanavljanju je imela organizacija Slovaška podpiralo (Kopeček, 2009). unija zaščitnikov okolja (Slovenský zväz ochrancov prírody a krajiny Vprašanje nacionalizma se je na dnevnem redu stranke zelenih – SZOPK), ki jo je komunistični režim toleriral, čeprav jo je nenehno pojavilo tudi takrat, ko so pri oblikovanju zakona o jeziku podprli tudi nadziral in prisiljeval, da so vodstvo organizacije sestavljali pred- Slovaško nacionalno stranko in zagovarjali stališče, da se tudi na vsem člani komunistične stranke. območju manjšin kot edini uradni jezik uvede slovaščina. En po- Čeprav so vidni člani organizacije SZOPK predstavljali najpo- slanec Stranke zelenih na Slovaškem pa je v nasprotju s tem podprl membnejšo opozicijo vladajočemu režimu, se ob uvedbi večstran- vladni predlog in s tem razkril notranji razkol stranke ob vprašanju karstva večinoma niso pridružili novoustanovljeni zeleni stranki. Ve- nacionalizma. Sledil je razpad unije med češko in slovaško stranko čina vodilnih članov se je pridružila politični stranki oz. družbenemu zelenih, v obdobju do parlamentarnih volitev leta 1992 pa je pri- gibanju Javnost proti nasilju (Verejnosť proti násiliu – VPN), ki je šlo tudi do notranjega razpada v Stranki zelenih na Slovaškem. Na omogočala večji vpliv na politike kot stranka zelenih. Tudi po raz- volitvah junija 1992 sta tako neodvisno kandidirali kar dve stranki padu VPN-ja se večina članov še vedno ni pridružila stranki zele- zelenih. Glasovi ekološko ozaveščenih volivcev so se razdelili med nih, ampak Civilni demokratični uniji (ODÚ), ki je sicer propadla že obe stranki in nobeni ni uspelo vstopiti v parlament – stranki sta po neuspehu na volitvah leta 1992. Kljub omejenemu kadrovskemu namreč pridobili manj kot 3 % glasov, volilni prag pa se je dvignil potencialu je zelena stranka na Slovaškem uspela hitro vzpostaviti na 5 %. Zelena liga se je po neuspehu na volitvah združila z De- temelje svoje stranke. Ustanovni kongres je bil organiziran že janu- mokratsko stranko (DS), vendar je sčasoma koalicija popolnoma arja 1990 in uveljavilo se je ime Stranka zelenih na Slovaškem (Stra- zapostavila okoljska vprašanja (Kopeček, 2009). Stranka zelenih na na zelených na Slovensku – SZS). Stranka se je pozneje združila v Slovaškem je prav tako iskala zavezništva: nadaljevalo se je sodelo- ohlap no unijo s češko Stranko zelenih (Kopeček, 2009). vanje z Gibanjem za demokratično Slovaško (HZDS) ter sklepalo Ker je bil parlamentarni prag na Slovaškem relativno nizek (3 %), zavezništvo s Stranko demokratične levice (SDL). Zaradi problema- je Stranka zelenih na Slovaškem na prvih demokratičnih volitvah v tične politike, ki jo je vodila HZDS, se je stranka odločila, da bo še parlament s 3,5 % glasov uspela pridobiti šest sedežev (Hloušek in naprej sodelovala s stranko SDL, ki je imela tudi podobno stališče Kopeček, 2010: 91; Brucker, 2016). Ta rezultat pa je bil za stran- do ekoloških vprašanj., Del Stranke zelenih na Slovaškem pa je na- ko, ki je pričakovala večji uspeh, precejšnje razočaranje. Razlog za daljeval sodelovanje s HZDS in ustanovil Slovaško zeleno alterna- manjši uspeh je bila predvsem odsotnost karizmatičnega in javno tivo (Slovenská zelená alternatíva – SZA). Leta 1994, ko so so bile prepoznavnega strankarskega vodje, saj so vsi dobro poznani eko- sklicane predčasne strankarske volitve, je stranka SZA na volitvah loški aktivisti delovali v združenju VPN. Poleg tega je, tudi zaradi kandidirala na listi HZDS, ki je dobila 35 % glasov. Članica stranke 70 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 71 SZA Zora Lazarová je bila izvoljena in je postala predsednica od- spor v Stranki zelenih botroval nastanku nove stranke – Stranke ze- bora za okolje. Pred volitvami leta 1998 se je nato SZA združila s lenih Slovaške (Strana zelených Slovenska – SZS). Obe zeleni stranki Slovaško nacionalno stranko, vendar ni odigrala pomembne vloge v sta tekmovali na lokalnih volitvah 2006, vendar sta skupaj pridobili tej koaliciji (Kopeček, 2009). manj glasov kot leta 2002. Stranka zelenih Slovaške je na volitvah Po razcepu stranke se je Stranka zelenih na Slovaškem začela od- ponovno nastopila šele leta 2016, vendar ni uspela pridobiti manda- daljevati od radikalne nacionalistične pozicije. Leta 1994 se je pri- ta, Stranka zelenih pa je v pripravah na naslednje volitve leta 2008 družila koaliciji Skupna izbira, ki je združevala kar štiri stranke in začela ponovno sodelovati s stranko Smer ( Smer- sociálna demokracia). ni bila pretirano uspešna na volitvah: pridobila je le 10,4 % glasov, Pragmatična strategija sodelovanja z močnejšo stranko ponovno od 18 sedežev, ki so jih dobili v parlamentu, pa sta le dva mandata obrestovala (Kopeček, 2009), vendar je prišlo kmalu do ponovnih pripadla zelenim. Po političnih napetostih in nesoglasjih glede refe- trenj s stranko Smer. Na naslednjih treh parlamentarnih volitvah renduma o neposredni izvolitvi predsednika in članstva v Natu, ki so (2010, 2012 in 2016) Stranka zelenih ni uspela pridobiti nobenega se dogajala v okviru koalicije Skupna odločitev, je Stranka zelenih na sedeža v parlamentu. Slovaškem leta 1997 vstopila v novo koalicijo, imenovano Slovaška Povzamemo lahko, da se je Stranka zelenih na Slovaškem po vsto- demokratska koalicija (Slovenská demokratická koalícia – SDK). Ta pu v parlament na prvih demokratičnih volitvah soočala s spori in je na volitvah leta 1998 dosegla kar 26,3 % glasov, kar sicer ni bil razcepi v stranki. Čeprav je stranka s strategijo povezovanja v močne najvišji delež glasov, a je kljub temu dobila priložnost za sestavo vlade koalicije kasneje še uspela priti v parlament, je ta praksa hkrati ogro- (Kopeček, 2009). Uspeh je doživela tudi Stranka zelenih na Slova- zila njeno identiteto in integriteto. škem, saj je kot del zmagovite koalicije pridobila tri mandate. Kljub Na Madžarskem je prav močno okoljsko gibanje predstavljalo temu stranka ni bila popolnoma zadovoljna, saj ni uspela pridobiti mobilizacijo madžarske družbe ter začetek demokratične tranzicije. položaja okoljskega ministra – zasedli so le položaj namestnika okolj- Sporazum med Madžarsko in Slovaško o gradnji jezu Gabčíkovo- skega ministra ter položaj predsednika odbora za okolje. -Nagymaros na reki Donavi, ki bi lahko povzročil ekološko katastro- Koalicijo so kmalu pretresli notranji konflikti, Stranka zelenih na fo, je mobiliziral številne državljane. Okoljske organizacije in gibanja Slovaškem pa skoraj ni več uživala javne podpore. Na volitvah sep- so bili med redkimi novimi političnimi subjekti, ki niso takoj naleteli tembra 2002 je ponovno kandidirala samostojno in dosegla le 1 % na nasprotovanje oblasti. Bili so celo tako uspešni, da je država je od- volilnih glasov, neuspeh stranke pa se je pokazal tudi na regionalnih stopila od gradnje jezu. Vendar so se protestne zahteve za demokra- in lokalnih volitvah. Nezadovoljstvo v stranki je vplivalo na nadalj- tizacijo političnega sistema in politične spremembe nadaljevale tudi nje menjave vodstva (Kopeček, 2009). Na volitvah v Evropski parla- po propadu projekta o izgradnji jeza na Donavi (Buzogány, 2015), v ment 2004 je ponovno sodelovala v koaliciji, tokrat s stranko Smer svoje zahteve pa so vključili okoljsko trajnost, človekove pravice ter (Smer – sociálna demokracia), a nobeden od predstavnikov Stranke demokratične institucije. zelenih na Slovaškem ni uspel priti v parlament, čeprav je stranka Madžarska stranka zelenih (Magyarországi Zöld Párt) je po vo- Smer pridobila 3 mandate. Leta 2006 se je Stranka zelenih na Slo- litvah maja 1990 ostala zunaj parlamenta. Razlog za to je bil pred- vaškem preimenovala v Stranko zelenih (Strana zelených – SZ) ter vsem v tem, da se najbolj vidni zeleni aktivisti stranki niso pridružili; sprejela nov program stranke, v katerega je uvedla nove tematike, sestav ljali so jo ekologi, ki so podpirali režim (Hloušek in Kopeček, kot so na primer potrošništvo, razvoj informacijskega gospodarstva 2010: 90). Z nastopom novega režima na Madžarskem leta 1989 ter ideja multikulturne družbe. Za volitve leta 2006 se je združila s se je namreč zmanjšal pomen okoljskega gibanja, v razdrobljeni Svobodnim forumom (Svobodné fórum – SF), ki je prav tako moč- strankarski areni pa so se člani gibanja pridružili različnim strankam no poudarjal ekološko orientiranost. V tem obdobju se je izboljšal (Buzogány 2015: 503). Leta 1993 je del Madžarske stranke zelenih gospodarski položaj v državi, povečal pa se je tudi interes javnosti za ustanovil novo stranko Zelena alternativa (Zöld Alternativa). Obe ekološka vprašanja, a kljub temu Svobodni forum ni uspel pridobiti zeleni stranki sta bili na volitvah leta 1994 neuspešni. Stranka Zelena dovolj glasov za vstop v parlament (Kopeček, 2009). Poleg tega je alternativa je bila neuspešna tudi na naslednjih volitvah leta 1998, 72 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 73 četudi je nastopila v zavezništvu z manjšimi strankami. Vse do leta je temeljila na nastanku naprednih alternativnih ekoloških in dru- 2009 je na Madžarskem ekološka ideologija ostala popolnoma nepo- gih skupin ter aktivnostih okoljske organizacije Zaščitimo prihodnost membna in zelene stranke kljub združevanju niso uspele priti do vi- (Védegylet). Ideološko je vrednote črpala tako od levice kot desnice dnejšega uspeha (Brucker, 2016). Je pa bila pod pritiskom okoljskega in s tem skušala pritegniti predvsem neodločene volivce. Po letih pri- protestnega gibanja leta 1992 najprej sprejeta uredba o presoji vpliva prav je bila uradno ustanovljena leta 2009 in istega leta prvič tekmo- na okolje, ena od glavnih zahtev okoljskega protestnega gibanja, nato vala na volitvah za Evropski parlament. Čeprav je bila na volitvah pa leta 1995 še celovita zakonodaja na področju varstva okolja in neuspešna, je uspela pridobiti večjo prepoznavnost. Že na naslednjih upravljanja z vodo (Buzogány, 2015: 500). parlamentarnih volitvah maja 2010 je uspela pridobiti 7,5 % glasov Čeprav so se tudi na Madžarskem okoljske organizacije po spre- in vstopiti v parlament s kar 16 poslanci (Buzogány, 2015: 503–506; membi režima soočile z razdrobljenostjo in vztrajanjem pri ozkem Brucker, 2016). interesnem fokusu, so bile v devetdesetih letih vključene v javnopo- Čeprav so bile zelene stranke v madžarskem političnem sistemu litične razprave o okoljskih vprašanjih (Baker in Jehlička, 1998: 12). prisotne vse od demokratične tranzicije, je bila LMP prva zelena Zelene stranke na volitvah niso bile uspešne, nasprotno pa je nevlad- stranka, ki ji je dejansko uspel preboj v parlament (Brucker, 2016). ni okoljski sektor doživljal razcvet. Uspeh stranke je moč iskati prav v spremembi strankarskega sistema Od 90. let 20. stoletja do leta 2013 se je število nevladnih okolj- na Madžarskem (Buzogány, 2016) ter v nasprotovanju volivcev raz- skih organizacij na Madžarskem potrojilo. Med letoma 1991 in 2000 delitvi med levimi in desnimi strankami in njihovemu razočaranju je bilo letno ustanovljenih 84 nevladnih okoljskih skupin (Buzogány, nad uveljavljenimi strankami (Brucker, 2016). S spremembo ustave 2015: 500). Svoje pisarne so na Madžarskem odprle mednarodne leta 2011 in premikom volilnih pravil v smeri večinskega sistema okoljske organizacije, madžarske organizacije pa so se povezale s tu- pa LMP kot opozicijska stranka ni imela veliko možnosti, da bi bil jimi krovnimi organizacijami (Brucker, 2016). Nevladni sektor se je njen glas slišan. Pri pripravi kampanje za volitve leta 2014 so stranko precej profesionaliziral, zavzemal pa se je predvsem za tradicionalne začeli pretresati še notranji konflikti, kar je prispevalo k razcepitvi okoljske tematike, kot so ohranjanje narave, okoljsko izobraževanje, stranke. Osem poslancev zelenih je ustanovilo novo stranko Dialog ohranjanje habitatov in biotske raznovrstnosti (Buzogány, 2015: 500). za Madžarsko (Párbeszéd Magyarországért) ter se pridružilo levi po- Nevladne okoljske organizacije so skupaj z industrijo in predstavniki litični stranki Skupaj 2014 (Együtt 2014). Čeprav je LMP z razce- znanosti tvorili tripartitno telo, ki je redno svetovalo vladnemu odbo- pom izgubila kar nekaj volivcev, je leta 2014 uspela pridobiti 5,26 % ru. Stiki med okoljskim gibanjem in ministrstvom so postali instituci- volilnih glasov ter s tem 5 sedežev v parlamentu. Dialog za Madžar- onalizirani. Pristopno obdobje k EU je civilnodružbene organizacije sko je dobil le en sedež od štirih, ki so jih dobili v koaliciji s stranko še dodatno okrepilo s financiranjem, strokovnim znanjem in drugimi Skupaj 2014 (Buzogány, 2015: 506–507). Dialog za Madžarsko in viri. S polnopravnim članstvom v EU pa se je financiranje iz EU LMP ostajata prisotni tako v nacionalnem kot Evropskem parlamen- zmanjšalo. Okoljske organizacije so za nacionalna sredstva začele tu, čeprav nista najbolj vplivni stranki v madžarskem političnem sis- tekmovati z drugimi nevladnimi organizacijami in se tako soočile s temu. Naslednje volitve so predvidene leta 2018 (Brucker, 2016). finančnimi težavami (Buzogány, 2015: 507–508). V zadnjih letih se je položaj okoljskih politik na Madžarskem po- Politične stranke z zelenim programom so po drugi strani v prvih slabšal. Z vladnimi reformami je bilo ministrstvo za okolje pridru- dveh desetletjih od prvih večstrankarskih volitev naprej imele teža- ženo ministrstvu za kmetijstvo, odnosi med nevladnimi okoljskimi ve z vstopom v parlament, in sicer zaradi visoko postavljenega vo- organizacijami in vlado so se poslabšali, prevladali so ekonomski lilnega praga ter odsotnosti močne organizacije, ki bi jih združila. interesi (Buzogány, 2015: 513–514). Tudi zelena stranka LMP ima Neuspeh je prispeval k združevanju zelenih strank z levo pozicioni- svoj politični program opredeljen veliko širše: poleg zelenih poli- ranimi strankami. Nastop politične krize in nezadovoljstvo s politič- tik se zavzema tudi za socialno pravičnost, boj proti revščini, ena- nimi strankami sta leta 2009 spodbudila ustanovitev nove politične kost med spoloma, integracijo Romov, zaščito madžarskih manjšin, stranke Politika je lahko drugačna (Lehet Más a Politika – LMP), ki boj proti korupciji ter tudi za bolj konzervativne vrednote, kot so 74 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 75 nasprotovanje multikulturalizmu in mednarodnim povezavam, npr. okoljske organizacije Environmental protection Club, a se je kljub temu EU (v primeru EU je poudarjena kritika demokratičnega primanj- na začetku borila s pridobitvijo finančnih sredstev, ki bi ji omogo- kljaja) (Brucker, 2016). čile uspešno sodelovanje na volitvah2. Zato se je na prvih volitvah Neodvisna družbena gibanja, ki so poudarjala pomembnost eko- leta 1993 pridružila ostalim zelenim strankam v Zeleni listi, ki pa je loških vprašanj, so bila pred osamosvojitvijo od Sovjetske zveze v dobila le 1,19 % glasov volivcev in se ni uspela prebiti v parlament. 80. letih 20. stoletja prisotna tudi v baltskih državah. Tako so Na naslednjih volitvah je Latvijska stranka zelenih strateško sklepala družbena gibanja v Estoniji nasprotovala naftnim vrtinam, v Latviji koalicije in zavezništva z namenom, da bi uspela doseči vsaj 5 % vo- izgradnji novih jezov za hidroelektrarne in v Litvi širitvi jedrske elek- lilnih glasov in se prebila v parlament. To ji je uspelo že leta 1995, a trarne. Ta gibanja so odigrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju je leta 1998 ponovno doživela neuspeh (Aures, 2012). dialoga med državljani in Sovjetsko zvezo (Agarin, 2009: 286) ter pri K uspehu nekaterih zelenih strank v regiji je botroval zapoznel organizaciji gibanja za neodvisnost (Aures, 2012). Čeprav so okoljska prehod v postmaterialne vrednote v srednji in vzhodni Evropi, kakor gibanja pomembno prispevala h koncu starega režima in so opozori- tudi nasprotovanja vladnim politikam. Po letu 2000 so države v regiji la tudi na širše družbeno nezadovoljstvo, pa prehod v demokracijo ni praviloma izkusile spremembe strankarskih sistemov, kar je dodat- bila zmaga izključno okoljskih gibanj. Z okoljskimi gibanji so namreč no odprlo možnosti zelenim strankam (Buzogány, 2016). Najprej se na pomenu pridobila tudi gibanja za svobodo ter vprašanja za mir je na pot uspeha podala Latvijska stranka zelenih, ki je nadaljevala (Baker in Jehlička, 1998: 10). s svojo strategijo oblikovanja koalicij. Po neuspehu na volitvah leta V tem času so nastale tudi številne okoljske organizacije, ki so bile 1998 je leta 2002 v uspešni koaliciji z Združenjem latvijskih kmetov v različnih odnosih z oblastjo; nekatere je oblast preganjala, druge dosegla kar 9,44 % volilnih glasov. Stranka je pridobila tako glasove tolerirala. Tolerirala je okoljske organizacije zagovornikov varova- okoljevarstvenikov kot kmetov, čeprav so zahteve obeh strani pogo- nja okolja, ki so spodbujali tudi okoljsko ozaveščenost, a so bili si- sto nasprotne, in zavezništvo je skoraj desetletje obvladovalo okoljsko cer apolitični. Nasprotno pa za oblast niso bili sprejemljivi nekateri in kmetijsko ministrstvo. Na volitvah leta 2006 se jim je v koaliciji znanstveniki in skupine, ki so zahtevali tudi družbene in politične pridružila še stranka iz Ventspilsa (Latvijai un Ventspilij) in skupaj so spremembe, katerih glavni cilj je bil zrušiti komunistični režim (Baker dosegle kar 16,71 % volilnih glasov. Na volitvah leta 2010, ko se je že in Jehlička, 1998: 10). Člani okoljskih organizacij so pogosto imeli ustaljeni koaliciji pridružila še Stranka Liepaja (Liepājās Partija), je oportunističen odnos do okoljskih gibanj in organizacij. To je bilo pridobila že 19,68 % glasov. Nekoliko manj uspešni so bili na volitvah še posebej opazno tam, kjer je bila skrb za okolje nizko na seznamu naslednje leto v isti koaliciji po tem, ko so bili vpleteni v korupcijske vrednot državljanov (Baker in Jehlička, 1998: 10). afere – dosegli so 12,22 % volilnih glasov ter izgubili mesto v vladi. V baltskih državah so takoj po osamosvojitvi in v sredini devet- Latvijski stranki zelenih se je tako s strateškim povezovanjem uspelo desetih let družbena gibanja izgubila pomen. Z njimi je upadla de- obdržati v latvijskem strankarskem sistemu, leta 2004 pa je na mesto javnost okoljskih organizacij in priljubljenost zelenih politik. Z osa- latvijskega predsednika vlade celo stopil sploh prvi predstavnik zele- mosvojitvijo so gibanja izgubila skupnega nasprotnika – sovjetski ne stranke v Evropi (Aures, 2012). S tem je latvijska zelena stranka režim. Preoblikovala so se v nove politične stranke, skupine pritiska postala najuspešnejša zelena stranka v Evropi (Horvat in Tomašević, in državljanske iniciative, ki pa so bile precej razdrobljene (Agarin, 2011: 15). Kljub uspehom pa se je tudi ta stranka soočala z nesoglasji 2009: 287). Politične stranke, ki so svoje programe utemeljile na v stranki, razpadi in odcepitvami. Hkrati pa so bila v volilni kampa- zelenih vprašanjih, so kljub temu uspele vstopiti v parlament v za- nji zelena vprašanja pogosto zapostavljena in marginalizirana, kar je četku devetdesetih, vendar so do konca desetletja zdrsnile v pozabo botrovalo odmiku okoljskega gibanja od stranke. Na žalost koalicije ( Agarin, 2009: 285–286). 2 Latvija je uvedla sofinanciranje političnih strank šele leta 2012 (Aures, 2012), Uspešnejša je bila le pot Latvijske stranke zelenih (Latvijas Zaļā medtem ko je bilo javno sofinanciranje strank na Poljskem uvedeno že leta Partija), ki je bila ustanovljena leta 1990. V svojem vodstvu je imela 1993, v Estoniji in Sloveniji leta 1994, v Litvi pa leta 1999 (Casal Bértoa in van veliko nekdanjih aktivistov družbenih gibanj, npr. članov neodvisne Biezen, 2014). 76 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 77 Latvijske stranke zelenih pa niso – v primerjavi z ostalimi tekmujo- Tabela 10: Rezultati zelenih političnih strank, ki so članice Evropske čimi strankami – v nič večjem obsegu poudarjale zelena vprašanje. zelene stranke na zadnjih nacionalnih volitvah v državah Posledica tega pa je, da ima Latvija zelo skopo zeleno politiko (Aures, srednje in vzhodne Evrope 2012). Država Ime zelene stranke, članice Leto zadnjih Uspeh na zadnjih Število pridobljenih Evropske zelene stranke volitev nacionalnih mandatov na zadnjih Zelene stranke na demokratičnih volitvah volitvah nacionalnih volitvah Češka Republika Zelení/ Czech Greens 2013 3,2 % 0 Čeprav se je na podlagi uspešnosti okoljskih gibanj v devetdesetih Estonija Eestimaa Rohelised 2015 0,9 % 0 letih ter njihovi ključni vlogi v času tranzicije in spremembe režima Madžarska Lehet Más a Politika 2014 5,26 % 5 pričakovalo večjo uspešnost zelenih strank, so se le-te v srednji in Latvija Latvijas Zala Partija 2014 5,58 % 7 vzhodni Evropi ves čas borile že za sam vstop v parlament. Vstop v Litva – – – – parlament jim je praviloma omogočilo strateško premišljeno združe- Poljska Zieloni 2015 – – Slovaška Strana Zelených/ Slovalian 2012 0,3 % 0 vanje v koalicije z močnejšimi strankami. Green Party Kljub trajnemu delovanju zelenih strank lahko opazimo le malo Slovenija SMS – Zeleni Evrope – – – njihovih uspehov. Poleg strankarskih značilnosti je k neuspehu ze- Vir: Evropska stranka zelenih, 2017. lenih strank prispeval tudi družbeni kontekst. Po tem, ko so okolj- ska gibanja odigrala pomembno vlogo v procesih osamosvajanja in Uspeh zelenih strank na volitvah je še posebej pomemben z vidika v prehodih v demokracijo, se je pričakovalo opolnomočenje civilne večje odmevnosti zelenih vprašanj v parlamentu, povečuje pa tudi po- družbe, predvsem okoljskih nevladnih organizacij. Okoljska gibanja men teh vprašanj pri drugih strankah. Pri tem se pojavlja vprašanje, naj bi z raznovrstnimi aktivnostmi promovirala zelene vrednote tudi ali lahko zelene stranke s svojo prisotnostjo v parlamentih prispevajo v prihodnje (Carmin in Fagan, 2010). Obdobje tranzicije je v veči- k drugačnemu odnosu oblasti do svetovnih zelenih politik oziroma ali ni držav vlilo optimizem v moč civilne družbe in njen potencial pri lahko zelene stranke prispevajo k drugačnim rezultatom na področju vključevanju v oblikovanje politik ter pri nadzoru nad oblastjo. onesnaževanja okolja, zagotavljanja čistega okolja ter varstva okolja in V večini držav vzhodne in srednje Evrope je bila že v starem re- narave (Buzogány, 2016). Zelenim strankam ni uspel večji preboj na vo- žimu postopno sprejeta zakonodaja, ki je dovoljevala ustanavljanje litvah, pa tudi zelena vprašanja niso postala ključna tematika v obdobju nevladnih organizacij in s tem omogočila legitimno delovanje civil- volilnih kampanj (Chaisty in Whitefield, 2015: 600). Je pa prisotnost nodružbenih organizacij (Carmin in Fagan, 2010: 694). Ekološka zelenih strank v parlamentu lahko vplivala na stališča ostalih strank in vprašanja niso neposredno kritizirala socialističnega režima, so pa na ta način prispevala k spremembam na področju zelenih politik. okoljske organizacije ta vprašanja izkoristile za delovanje proti sta- Po letu 2000 vendarle pride do novega preboja zelenih strank tudi remu režimu (Aures, 2012: 523). Po tranziciji so v ospredje stopila v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope (Brucker, 2016). V gospodarska vprašanja (Baker in Jehlička, 1998: 11). Pomembnejše marsikateri državi v regiji tako lahko zasledimo prve uspehe zelenih od okoljskih vrednot so postale vrednote, povezane z blagostanjem, strank, čeprav je, v celoti gledano, njihov nedavni uspeh še vedno potrošništvom in gospodarsko rastjo (Brucker, 2016). relativno majhen (Buzogány, 2016). Za primerjavo uspešnosti zelenih Kljub uzakonitvi političnega pluralizma je po letu 1989 popu- strank iz držav srednje in vzhodne Evrope v Tabeli 10 predstavljamo larnost zelenih vprašanj upadla, podpora zelenim političnim stran- njihovo uspešnost na zadnjih nacionalnih volitvah. Zaradi primerlji- kam na volitvah v začetku devetdesetih se je izgubila. Če so nekatere vosti so v tabeli le rezultati nacionalnih političnih strank, ki so tudi stranke še uspele na prvih demokratičnih volitvah, pa so do drugih članice Evropske zelene stranke3. Kot lahko razberemo iz podatkov volitev izginile iz politične arene. Uspešnejše so bile le tiste okoljske skupine, ki so se pridružile večjim koalicijam (Baker in Jehlička, 1998: 3 Zavedamo se, da je omejitev samo na stranke, ki so članice Evropske zelene 14). stranke, metodološko lahko problematična, saj so se v preteklosti vanjo 78 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 79 v tabeli, med nekdanjimi posocialističnimi državami izstopata le Lat- Tabela 11: Volilni sistem v državah srednje in vzhodne Evrope vija in Madžarska z zelenimi poslanci v parlamentu. Zelene stranke so veliko bolj uspešne na nacionalnih volitvah v državah zahodne Država Tip volilnega Volilni prag Volilni prag Preferenčni sistema (v preteklosti) (v sedanjosti) glas Evrope, kot so Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Češka Republika proporcionalni leta 1990: 5 % po letu 2001: da Luksemburg, Nizozemska in Švedska (glej Prilogo 12). 1992–2001 za stranko: 5 % za stranko: 5 % za koalicijo dveh strank: 10 % za koalicijo dveh strank: 7 % za koalicijo treh strank: 15 % Dejavniki razvoja zelenih strank v srednji za koalicijo treh strank: 9 % za koalicijo štirih strank: 20 % za koalicijo štirih strank: 11 % in vzhodni Evropi Estonija proporcionalni / 5 % da Latvija proporcionalni pred 1992: 2 % od 1995 dalje: 5 % da Politično okolje od 1992 do 1995: 4 % Institucionalna pravila so lahko pomemben dejavnik volilne uspešnosti Litva mešani od 1992 do 1996: 4 % od 1996 dalje: da (od leta posameznih političnih strank, vendar niso edini dejavnik. Ravno tako za stranko: 5 % 1996 dalje) za koalicijo: 7 % je pomembno, kako hitro in kako radikalno se institucionalna pravila Madžarska mešani od 1990 do 1994: 4 % od 1994: ne spreminjajo. Medtem ko je npr. Slovenija vse od prehoda v demokracijo za stranko: 5 % za koalicijo dveh strank: 10 % ohranila proporcionalni volilni sistem in so parlamentarne stranke kon- za koalicijo treh strank: 15 % senzualno le rahlo dvignile volilni prag, je bilo na Madžarskem druga- Poljska proporcionalni / od leta 1993: da če. Na Madžarskem je sprememba volilnega sistema že v prvi polovici za stranko: 5 % za koalicijo: 8 % 90. let 20. stoletja tako rekoč zaprla vstop novim strankam v parlament. za liste nacionalnih manjšin volilni Omogočila je tudi zgodnje radikalne spopade in zamenjave dveh polov prag ne velja. na oblasti. Na Slovaškem, Poljskem in Češkem so delne institucionalne Slovaška proporcionalni med letoma 1998 in 2004: po letu 1992: da vsaka stranka (tudi znotraj za stranko: 5 % spremembe delovale kot institucionalno inženirstvo pri (pre)oblikova- koalicije): 5 % za koalicijo dveh ali treh strank: 7 % za koalicije štirih ali več strank: 10 % nju strankarskih aren (Cabada, 2001; Casal Bértoa in Walecki, 2012; Slovenija proporcionalni do leta 2000: dinamičen, vezan po letu 2000: 4 % ne Fink Hafner 2012). Zato ni presenetljivo, da Sara Birch ugotavlja, da vsaj na tri mandate oziroma so v posocialističnih državah sicer v veljavi primerljiva volilna pravila 3,3–3,4 % kot v zahodnoevropskih državah, da pa so v posocialističnih državah v Vir: CSES, 2017; Krašovec in Cabada, 2013; ESC, 2017; Inter-parliamentary Union, 2017; NSD, 2017. prvem desetletju po tranziciji ‘opravila več dela’ (Birch, 2001). Čeprav se v teoriji pričakujejo določene posledice določenih in- Financiranje strank . V mladih posocialističnih demokracijah se je stitucionalnih rešitev, pa imajo lahko podobne institucionalne rešitve problem financiranja strank pojavil tako rekoč hkrati s tekmovalno tudi različne učinke v različnih okoljih. To se je izkazalo tako za vpli- večstrankarsko politiko. Šibki avtonomni zasebni viri političnih strank ve na sestavo parlamentov kot tudi na oblikovanje vladnih koalicij so zelo zgodaj spodbudili parlamentarne stranke, da so uveljavile bo- (Krašovec in Cabada, 2013). Zaradi vsega navedenega je potrebno gato javno financiranje strank. Javno financiranje pa ni namenjeno le vpliv institucionalnih pravil na uspešnost zelenih strank v konkretnih parlamentarnim oziroma vladnim strankam, temveč tudi strankam, političnih okoljih preveriti glede na nacionalne okoliščine učinkova- ki na volitvah kdaj niso uspešne, omogoča preživetje do tekmovanja nja teh pravil. na naslednjih volitvah (Casal Bértoa in Spirova, 2013). Čeprav ob- stajajo razlike med strankami v dostopnosti do javnih sredstev in v obsegu javnega financiranja, pa raziskovalci ugotavljajo, da sistemi vključevale tudi stranke, ki prvenstveno niso zelene, hkrati pa se vse nacionalne javnega financiranja niti ne zagotavljajo volilne uspešnosti strank, ki zelene stranke niso odločile za članstvo v Evropski stranki zelenih. Zaradi lažje jih volivci ne želijo voliti, niti ne morejo preprečiti nastajanja popol- primerljivosti uspešnosti zelenih strank v zahodni Evropi z uspešnostjo strank v noma novih strank (Casal Bértoa, Deegan-Krause in Učen, 2012). srednji in vzhodni Evropi podatke vseeno prikazujemo, bralce pa prosimo, da se zavedajo omejitev podatkov, prikazanih v tabeli. To velja tudi za zelene stranke. 80 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 81 Odnos oblasti do narave. V 80. letih 20. stoletja so se državljani so- (Hloušek in Kopeček, 2010; Buzogány, 2015). Tudi zaradi tega se je cialističnih držav zaradi prisotnosti težke industrije začeli srečevati z po demokratičnem prehodu interes za zelena vprašanja zmanjšal. vidnim propadanjem narave, smogom, nesrečami s strupi ter poslab- Prednostne teme na političnem dnevnem redu. Vzpon tržnega kapitalizma šanjem javnega zdravja (Carmin in Fagan, 2010: 692–693). Temu je in potrošniške družbe je odprl nove družbene probleme in preusme- botroval predvsem industrijski razvoj, ki je bil glavni onesnaževalec ril interese volivcev (Hloušek in Kopeček, 2010: 98). V ospredje so okolja (Brucker, 2016). stopila gospodarska vprašanja (Buzogány, 2015). Poleg tega so vznik- Vzporedno s hudim onesnaževanjem okolja se je dvignila ozaveš- nili še novi družbeni problemi, kot so kriminal, povečana stopnja čenost o propadanju kakovosti okolja (Carmin in Fagan, 2010: 693). nezaposlenosti in revščine. V večini posocialističnih držav so se moč- Katastrofalni dogodki so prispevali k ozaveščanju ljudi, pa tudi k po- no zmanjšali ukrepi in mehanizmi socialne varnosti. Spremembe na vezovanju opozicijskih gibanj. Posebej izstopa dogajanje po nesreči slabše so se odražale v dvomu do novega političnega sistema, nizki v Černobilu (1986). V valu protestov v vzhodni in srednji Evropi so politični udeležbi ter okrnjeni civilni družbi (Baker in Jehlička, 1998: okoljske organizacije dobile priložnost za ostrejše izpostavljanje svo- 4–5). Podobno v baltskih državah k neuspehu zelenih ni prispevala le jih zahtev ter začele odprto kritizirati oblast zaradi propadanja okolja razdrobljenost interesov v politični areni, temveč tudi prevlada vpra- (Carmin in Fagan, 2010: 693). šanj gospodarskega razvoja nad ekološkimi vprašanji (Agarin, 2009: Posledice industrijskega onesnaženja so bile še posebej vidne prav 288). Zelene stranke v teh okoliščinah niso našle jasnega in enotnega v nekdanjih socialističnih in komunističnih državah, medtem ko so odgovora na prednostna vprašanja (Brucker, 2016). se okoljska gibanja predstavljala predvsem kot apolitične iniciative, Značilnosti strankarskih sistemov. Nekateri posocialistični sistemi vse da bi lažje dosegla spremembe v okolju (Hloušek in Kopeček, 2010: od prehoda v demokracijo do danes vztrajajo ali pri dvopolni struk- 89), pa tudi v režimu (Aures, 2012: 523). Okoljski protesti so bili hkra- turi (npr. Češka in Slovaška) ali pa ostajajo mnogopolni (npr. Latvija). ti tudi relativno varna oblika izražanja splošnega nezadovoljstva z Slovenija je izkusila desetletje tropolnega tekmovanja v strankarskem družbenimi razmerami. sistemu, v zadnjem času pa se je, tako kot Madžarska in Poljska, pre- Po eni strani so se okoljske organizacije pogosto osredotočale na maknila k dvopolnemu vzorcu (Fink Hafner, 2012). V celoti gledano, lokalne probleme (Carmin in Fagan, 2010: 693), po drugi strani pa se posocialistični strankarski sistemi pridružujejo splošni težnji k dvo- se je okoljsko gibanje usmerilo tudi na vprašanja človekovih pravic, polnosti strankarskih sistemov, na katerega je opozoril Mair (2006). demokratičnih tematik ter na zagovorništvo miru (Corry, 2014). V takšnih okoliščinah so zelene stranke potisnjene v ideološko pozi- Okoljska vprašanja so se vedno bolj povezovala z vprašanji človeko- cioniranje. V primeru, da nimajo notranje usklajene ideološke usme- vih pravic, zahtevami po zamenjavi socialističnega režima ter pone- ritve, takšne okoliščine prispevajo k notranjim ideološkim cepitvam kod tudi z vprašanji državne neodvisnosti oziroma nastajanja novih ali celo k organizacijskemu razkroju zelenih strank. držav (Baker in Jehlička, 1998: 9). Pogosto so nastopala tudi kot izraz Poosebitev politike je težnja, ki jo raziskovalci že nekaj časa opažajo nacionalizma (Aures, 2012: 523). tako v starih kapitalističnih državah kot tudi v novih, posocialistič- V obdobju demokratične tranzicije so okoljska gibanja – podob- nih demokracijah. Osebne lastnosti političnih voditeljev postaja- no kot v Sloveniji – odigrala pomembno vlogo na Madžarskem, jo pomembnejše od strankarskih programov in ideologij. Nekateri Poljskem in Češkoslovaškem, pa tudi v Vzhodni Nemčiji, baltskih politologi v zvezi s tem opozarjajo tudi na pojav prezidencializacije državah in Bolgariji. K neuspehu zelenih strank v srednji in vzho- – osredotočanja politične moči v vedno ožjih krogih politične moči dni Evropi po prvih demokratičnih volitvah pa je veliko prispevalo (Poguntke in Webb, 2005). Tako kot v zahodnih državah lahko tudi izboljševanje odnosa oblasti do narave. S spremembo režima se je v posocialističnih državah poosebitev politike deluje v podporo de- zmanjšalo industrijsko izkoriščanje okolja in v regiji se je zmanjšala mokratičnim procesom, lahko pa jim tudi škodi (Cabada in Tomšič, stopnja onesnaženosti zraka, vode in zemlje (Hloušek in Kopaček, 2016). Če stranke nimajo svojih karizmatičnih politikov (kot pravi- 2010: 90). Zaradi nekonkurenčnosti na globalnem trgu so se namreč loma velja za zelene stranke), imajo manj možnosti tako za vstop v zaprli številni težki industrijski obrati, ki so bili veliki onesnaževalci institucionalno politiko kot tudi za dolgoročnejše delovanje v politiki. 82 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 83 Ozelenjevanje drugih strank . S pojavom okoljevarstvenih gibanj so tudi Odnos med procesom evropeizacije in zelenimi strankami je še ostale stranke v svoje programe vključile zelene tematike ( Buzogány, posebej pomemben zaradi čezmejnih političnih ciljev, ki jih zasle- 2016). Po podatkih raziskave Comparative Manifesto Project so se zelene dujejo zelene stranke. V zadnjih nekaj desetletjih je imel evropski tematike v programih strank iz srednje in vzhodne Evrope pojavljale integracijski proces znaten vpliv na razvoj zelenih strank v Evropi. predvsem v 90. letih 20. stoletja. Desetletje kasneje so bile te tematike Evropska zelena stranka je bila tudi ena prvih, ki je začela delova- manj odmevne, medtem ko so okrog leta 2010 ponovno prišle bolj ti na ravni EU in združevati nacionalne zelene stranke, ne samo iz v ospredje. Mednarodnoprimerjalna analiza Manifesto Project kaže držav članic. Uspeh zelenih strank v primerjalni perspektivi je mo- tudi, da zelene stranke tvorijo posebno strankarsko družino in da goče vrednotiti tudi na podlagi uspešnosti zelenih strank na volit- še vedno poudarjajo okoljske tematike, a ob tem širijo svoj interes vah za Evropski parlament (Horvat in Tomašević, 2011). V Tabeli tudi na področja gospodarske in socialne pravičnosti ter zavzemajo 12 tako predstavljamo število poslancev v poslanski skupini Zele- libertarna stališča do različnih družbenih tematik (Carter, 2013). Ista nih/Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu v mandatu raziskava tudi poudarja, da se osrednje ( mainstream) stranke trudijo 2014–2019, in sicer za posocialistične države članice (za vse države vključevati tudi okoljsko pomembne tematike, vendar teh tematik članice glej Prilogo 13). V trenutnem mandatu ima vsaj po enega niso pripravljene izpostavljati tako radikalno kot zelene stranke. Pri evroposlanca kar pet srednje- in vzhodnoevropskih držav: Hrvaška, tem strokovnjaki, ki so sodelovali pri Manifesto Project, ocenjujejo, da Madžarska, Latvija, Litva in Slovenija, vendar le po en evroposlanec so socialdemokratske stranke konsistentno bolj naklonjene zelenim z Madžarske in Hrvaške prihajata iz nacionalnih strank, ki so članice tematikam kot konzervativne oziroma krščanskodemokratske stran- Evropske zelene stranke. To je v primerjavi s prejšnjim mandatom ke. Carter (2013: 92) kot ključni razlog za ta pojav navaja, da social- (2009–2014) vseeno napredek, saj takrat nobena od 12 posocialistič- demokratske stranke bolj čutijo izziv tekmovanja z zelenimi stranka- nih držav ni imela evroposlanca v poslanski skupini Evropske zelene mi, kot to velja za krščanskodemokratske stranke. Zaključimo torej stranke (Horvat in Tomašević, 2011: 8). lahko, da zelene stranke v strankarskih sistemih lahko najdejo svoje Vpliv evropeizacijskih procesov na okoljske politke v regiji je bil politične niše, da pa bi zelene tematike prišle na dnevni red osrednje doslej kompleksen. Po eni strani zelena vprašanja v procesih pribli- ( mainstream) politike, bodo zelene stranke (tudi) v prihodnje morale ževanja posocialističnih držav Evropski uniji niso bila prednostna, sodelovati z osrednjimi strankami. saj je EU v prvi vrsti ekonomska (in ne okoljska) skupnost. Je pa iz- Učinek evropeizacije. Priključitev držav srednje in vzhodne Evrope k polnjevanje pogojev za članstvo v EU vendarle imelo pozitiven vpliv Evropski uniji je imela odločilen vpliv na okoljske politike teh držav na oblikovanje okoljskih politik v državah srednje in vzhodne Evrope (Buzogány, 2016). Od 90. let 20. stoletja pa do danes je regija go- (Baker in Jehlička, 1998: 11, 22–23). Pod tem vplivom so pri obliko- spodarsko napredovala, s čimer so se gospodarski pogoji za življenje vanju nove zakonodaje najprej Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška v srednji in vzhodni Evropi približali zahodnoevropskim državam. in Slovenija, pozneje pa še Estonija, Latvija in Litva prevzele posto- Hkrati so te države pod vedno večjim vplivom procesov evropeizaci- pek ocene učinka na okolje (Carmin in Fagan, 2010: 694). Prevzem je, še posebej, če gre za nove države članice (Chaisty in Whitefield, evropske zakonodaje na področju okolja je odprl nove priložnosti 2015). tudi za civilnodružbene igralce (Buzogány, 2015: 493). Splošno gledano, je vpliv evropeizacije na politične stranke kot Prevzem okoljskih standardov EU ter dostop do okoljskih pro- organizacije praviloma šibek (Krašovec in Lajh, 2009). Raziskovalci gramov in znanj evropskih nevladnih organizacij kot tudi evropskih so podobno ugotavljali tudi za vpliv na strankarske sisteme (Lewis in zelenih strank, ki povezujejo okoljska vprašanja z zelenimi vpraša- Mansfeldova, ur., 2006). To velja tako za stare kot nove članice EU nji, je dodatno pripomogel k zmanjšanju okoljskega onesnaževa- (Haughton, 2014). V primeru preučevanja uspešnosti zelenih strank nja ( Chaisty in Whitefield, 2015: 600). Priključitev Evropski uniji je v posocialističnih državah, ki so se vključile v EU, pa so vidni nekateri dvignila pričakovanja, da se bo odnos do okolja prebivalcev srednje posredni učinki evropeizacije na okoliščine delovanja zelenih strank in vzhodne Evrope približal odnosu prebivalcev držav v zahodni v teh državah. Evropi, vendar okoljska gibanja še vedno pretežno delujejo na ravni 84 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 85 protestov, v manjši meri pa so prešla v sistem demokracije v obli- sodelovanje s sorodnimi organizacijami v Evropi, se profesionalizira- ki strank (Chaisty in Whitefield, 2015: 600–601). Zelene tematike v jo, vendar predstavljajo le manjši delež vseh okoljskih organizacij v ospredje postavljata predvsem Češka in Slovenija, v najmanjši meri regiji. Članstvo preučevanih držav v EU pa ni le prispevalo dodatnih pa Poljska (Buzogány, 2016). V celoti gledano, se zdi, da članstvo virov organizacijam, temveč je vplivalo tudi na programe nevladnih v EU ni pripomoglo k uspehu zelenih strank v srednji in vzhodni organizacij. Medtem nekatere starejše nacionalne in lokalne organi- Evropi. Hkrati pa tudi nečlanstvo v EU nima pomembnega vpliva na zacije vztrajajo pri precej zastarelih praksah delovanja (Carmin in razvoj zelenih strank (Horvat in Tomašević, 2011: 23). Fagan, 2010). Spreminjanje prevladujočih družbenih vrednot. Večja naklonjenost voliv- Tabela 12: Seznam poslancev v Skupini Zelenih/ Evropske svobod- cev zelenim strankam se je pojavila s spremembo vrednot in z delnim ne zveze v Evropskem parlamentu v mandatu 2014– prehodom od materialističnih k postmaterialističnim vrednotam. Ta 2019 v državah srednje in vzhodne Evrope prehod je bil viden predvsem pri mladih, sekulariziranih, urbanih, izobraženih državljanih. Ti so namreč izrazili večje zanimanje za Država Število vseh Število zelenih Ime zelene stranke Delež zelenih evro- nove družbene tematike, kot so okoljska vprašanja in nova vprašanja evroposlancev (A) evroposlancev (B) poslancev (B/A) x 100 pravic žensk. S pojavom kritičnega pogleda intelektualcev v 60., 70. Češka republika 21 0 – 0 in 80. letih 20. stoletja pa so dobila zagon tudi številna nova družbe- Estonija 6 0 Sõltumatu 0 na gibanja v 70. in 80. letih (Hloušek in Kopeček, 2010: 83). Madžarska 21 2 Együtt 2014 – Párbeszéd 9,52 % Magyarországért; Lehet Más Vendar med državami in generacijami obstajajo tudi razlike. A Politika Povprečna raven postmaterialističnih vrednot je bila v primerjavi s Latvija 8 1 Latvijas Krievu savienība 12,5 % povprečjem v zahodni Evropi še posebej nizka na Madžarskem, Polj- Litva 11 1 Lietuvos valstiečių ir žaliujų 9,09 % skem in Češkem. Nasprotno pa je bila raven teh vrednot med mla- sajunga Poljska 51 0 – 0 dimi na Češkem in v Sloveniji primerljiva z vrstniki iz manj razvitih Slovaška 13 0 – 0 zahodnih držav (Hloušek in Kopeček, 2010: 98). Slovenija 8 1 Lista dr. Igorja Šoltesa 12,5 % Takoj po prehodu v nove gospodarske in politične sisteme so Evropski 751 51 Skupina Zelenih/ Evropska 6,79 % držav ljani iz srednje in vzhodne Evrope izražali predvsem materia- parlament svobodna zveza listične vrednote. S propadom težke industrije se je stanje okolja iz- Vir: Evropski parlament, 2017. boljšalo, hkrati pa so se ljudje prvič soočili z obsežno brezposelnostjo, finančno negotovostjo, padcem življenjskega standarda in revščino, Zaradi težnje k izgradnji participativnih liberalnih demokracij v zato so ekonomsko in fizično varnost ponovno v večji meri postavljali srednji in vzhodni Evropi so predvsem okoljske organizacije preje- pred samoekspresivnost in kvaliteto življenja, ki velik poudarek daje mnice donacij s strani EU ter drugih fundacij iz zahodne Evrope in tudi zaščiti okolja. Lahko rečemo, da so dajali prednost materialistič- Amerike. Okoljska gibanja namreč praviloma niso posegala v nacio- nim vrednotam pred postmaterialističnimi vrednotami (Chaisty in nalne politične delitve in so jim bili zato tuji vlagatelji bolj naklonje- Whitefield, 2015: 599). ni (Carmen in Fagan, 2010: 695). Donacije mednarodnih okoljskih Stališča do okoljskih vrednot, izražena v Evropski raziskavi vred- organizacij in fundacij, ki so finančno podprle okoljske organizacije not ( European Value Survey), kažejo na to, da so nekatere države sred- v regiji, pa so še dodatno prispevale k razlikam med profesionali- nje in vzhodne Evrope pri izražanju okoljskih preferenc blizu drža- ziranimi okoljskimi organizacijami s finančno podporo iz tujine na vam zahodne Evrope. S trditvijo »Dal bi del svojega dohodka, če bi bil eni strani ter lokalnimi okoljskimi ( grass-root) organizacijami brez prepričan, da bo ta denar uporabljen za preprečevanje onesnaževanje okolja.« so take finančne podpore (Baker in Jehlička, 1998: 13). Kljub vsemu se v največji meri strinjali anketirani v Bolgariji, sledijo prebivalci je finančna pomoč pozitivno vplivala na razvoj nekaterih civilno- Slovenije in šele nato Danske. Najmanjše strinjanje s to trditvijo družbenih organizacij. Organizacije, ki so se uspele vključiti v širše je moč zaslediti v Nemčiji, pa tudi v Avstriji in Litvi (glej Sliko 4). 86 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 87 Ta trditev nam sicer ne pove, koliko sredstev so posamezniki pri- Subjektivni dejavniki pri zelenih strankah pravljeni vložiti v okolje, a vendar nakazuje preference, povezane z Organizacijski razvoj. Začetki zelenih strank v srednji in vzhodni Evropi okoljskimi vrednotami. so bili precej težavni. Po prvih demokratičnih volitvah in relativno skromnem uspehu zelenih strank so v drugi polovici 90. let 20. sto- Slika 4: Dal bi del svojega dohodka, če bi bil prepričan, da bo ta letja sledili še večji neuspehi zelenih strank v vseh državah srednje in denar uporabljen za preprečevanje onesnaževanja okolja vzhodne Evrope. Med ključnimi razlogi za to so bili notranji konflikti (sred nja vrednost, kjer je 1 – močno soglašam in 4 – sploh v zelenih strankah, razcepi in propadi strank (Hloušek in Kopeček, ne soglašam) 2010: 92). Zatonu zelenih pa so botrovali še drugi dejavniki: odlo- čitve glavnih okoljskih aktivistov, da se niso vključili v zelene stran- ke, pomanjkanje kredibilnih vodstev strank, finančne in organiza- cijske težave strank ter odsotnost priložnostnih struktur (Hloušek in Kopeček, 2010; Buzogány, 2016). Podobno kot na Madžarskem so se tudi na Češkem in Slovaškem ekologi izogibali članstvu v zelenih strankah. Zelene stranke, ki niso uspele privabiti vidnih članov ekoloških gibanj med svoje člane in v svoja vodstva, so tako pogosto prepustile vodenje stranke osebnostim s premalo prepoznavnosti in karizme. Poleg tega so zelene stranke ponekod ustanavljali politiki, ki so odmevnost zelenih vprašanj pred- vsem želeli izkoristiti za vstop v parlament. V izvenstrankarskem okolju je okoljskim gibanjem sledilo usta- navljanje profesionaliziranih nevladnih okoljskih organizacij. Te so imele ozek fokus ter so pogosto oblikovale lokalni interes, spremljala pa jih je finančna negotovost. Zaradi njihove profesionalizacije so bili člani in podporniki izključeni iz glavnih aktivnosti organizacij, v katere so bili vključeni. Izgubil se je mobilizacijski potencial teh orga- nizacij, poslabšala se je njihova reprezentativnost, oslabel je politični diskurz v regiji. Na splošno nevladne okoljske organizacije v 90. letih Vir: EVS, 2016. 20. stoletja niso odigrale pomembne vloge v procesih odločanja in oblikovanja politik v regiji. Državam v srednji in vzhodni Evropi je Nekatere študije pa kažejo, da kljub spremembam vrednot v po- manjkala kakšna večja nacionalna okoljska organizacija, ki bi lahko socialističnih državah te države še vedno v manjši meri podpirajo bolj vplivala na oblikovanje nacionalnih okoljskih politik (Baker in okoljske tematike kot države zahodne Evrope. Chaisty in Whitefield Jehlička, 1998: 11–12). (2015) menita, da so med razlogi za ta pojav ohranjanje starih vred- Ideološki razkoli in spori med zelenimi strankami . Medtem ko so ime- not, politične kulture in negativnih izkušenj iz obdobja tranzicije, šib- la okoljska gibanja v 80. letih skupni cilj izboljšati okoljske razmere ka demokracija, visoka stopnja korupcije ter različne oblike kapita- in demokratizirati politični sistem, so se njihovi pogledi na okolje lizma. Kaže, da zelene stranke brez širše zastavljenih programov ter po letu 1989 začeli razlikovati. Zelene stranke v državah srednje in večje ozaveščenosti volivcev o pomenu zelenih vprašanj ne morejo vzhodne Evrope so se praviloma ukvarjale z notranjimi konflikti, raz- postati stalnica v parlamentih srednje in vzhodne Evrope. cepi in razpadi strank. Ključne politične odločitve in neuspeh vodstev. Kot je razvidno iz podrob- nejših opisov političnega življenja zelenih strank v posocialističnih 88 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Razvoj zelenih strank v državah srednje in vzhodne Evrope 89 državah, predstavljenih v tej knjigi, so se zelene stranke soočale tako srednje in vzhodne Evrope analizirata Češko, Madžarsko in Estoni- z diskontinuiteto vodstev in članstva kot tudi z velikimi ideološkimi jo ter temu dodata še primere iz zahodne Evrope: Belgijo, Finsko, razlikami. Pomanjkanje političnih izkušenj vodstev, animozitete med Francijo, Nemčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Portu- osebnostmi v vodstvih strank, pa tudi odločanje za ideološko razno- galsko in Švedsko. Ugotavljata, da kriza ni imela vpliva na uspeh rodne strankarske koalicije so pogosto prispevali k izmenjavi relativ- na volitvah. Bolj kot sama kriza je verjetnejši razlog za spreminjanje no dolgih volilno neuspešnih obdobij z bolj ali manj hipnimi uspehi strankarskega programa neuspeh na prejšnjih volitvah. Je pa mogoče zelenih strank pri vstopanju v parlamente in vlade. Praviloma so vod- zaznati večje spremembe strankarskih programov v državah, kjer je stva zelenih strank s pomanjkanjem karizme in škodljivimi politič- gospodarska kriza povzročila večje ekonomske posledice. nimi odločitvami v medstrankarskem, pa tudi znotrajstrankarskem tekmovanju sami v pomembni meri škodovali lastni legitimnosti in legitimnosti zelenih strank. Vpliv gospodarske krize. Svetovna gospodarska kriza, ki je nastopila leta 2008, je imela znaten vpliv na oblikovanje politik v Evropi ter na politični diskurz. Ta se je osredotočil predvsem na monetarne in fiskalne politike. Čeprav je imela kriza različen vpliv v različnih državah, je delovala kot zunanji dejavnik šokov za politične stranke in tudi politične sisteme v Evropi. To še posebej velja za stranke v posocialističnih državah. Haughton in Deegan-Krause (2015) govo- rita kar o sezoni hurikanov v srednje- in vzhodnoevropskih stankar- skih sistemih. Ugotavljata namreč, da je v okoliščinah gospodarske in finančne krize prišlo do destabilizacije strankarskih sistemov. Ta ne vključuje le volilne izgube etabliranih strank, temveč tudi hitro pridobivanje volilne podpore nekorumpiranih novih strank, pa tudi enako hitro izgubo volilne podpore tem strankam v korist še novejših političnih strank. Vpliv gospodarske in finančne krize na zelene stranke je mnogo- ter. Po eni strani je preplet gospodarske in politične krize etabliranih strank odprl politični prostor neetabliranim strankam, tudi zelenim. Po drugi strani pa je gospodarska kriza vplivala tudi omejevalno. Ker je obstoj zelenih strank povezan predvsem z ekonomsko-socialnim položajem, gospodarsko rastjo, dobrobitjo ter postmaterialnimi vred- notami, so prav zelene stranke najbolj začutile posledice gospodarske krize (Bukow in Switek, 2015). Za analizo vpliva gospodarske krize na zelene stranke je dobro, da opazujemo relativno stabilne stranke, ki so sodelovale na volitvah vsaj dvakrat zapored. Ker je za zelene stranke v srednji in vzhodni Evropi značilna razdrobljenost, razpadanje, združevanje v koalici- je ter zaporedni neuspehi, je opazovanje vpliva gospodarske krize precej otežkočeno. Bukow in Switek (2015) tako v svoji primerjalni analizi vpliva gospodarske krize na zelene stranke v Evropi iz držav 90 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 91 7 Zaključek: slovenske ZELENE StRANKE V PRIMERjALNI PERSPEKtIVI V tej knjigi smo preučili medsebojno delovanje treh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj zelenih strank: (1) politično okolje v državi, (2) zna- čilnosti subjektivnih dejavnikov v razvoju zelenih strank in (3) gospo- darsko krizo kot dodaten dejavnik. Podrobno analizo primera smo opravili na zelenih strankah v Sloveniji, primerjalno pa smo pred- stavili razvoj zelenih strank v srednje- in vzhodnoevropskih posocia- lističnih državah. Iz obeh analiz povzemamo naslednje ugotovitve. Prvič, čeprav so v posocialističnih državah srednje in vzhodne Evrope okoljska gibanja praviloma sodelovala pri postavljanju no- vih (postmodernih) tematik na dnevni red in tudi pri vzpostavljanju demokratičnega okolja, iz prehodov v demokracijo niso izšle zma- govalno. Le v posamičnih primerih (npr. v Sloveniji) so ob uvedbi večstrankarskih volitev uspele priti v parlament. Drugič, prehodi v kapitalistični sistem so se v kar nekaj primerih (Slovenija, Češka, Slovaška, baltske države) prepletali z oblikovanjem neodvisnih držav. Materialistične vrednote in nacionalizem novona- stajajočih držav so preglasile postmaterialistične vrednote, čeprav le-te niso v celoti izginile. Tretjič, institucionalna okolja – predvsem volilna pravila – so bila v teh državah raznolika. V nekaterih državah (še zlasti na Poljskem) so se tudi pogosto spreminjala. Le do neke mere velja, da so stroga institucionalna pravila močno otežila vstop novim oziroma majhnim strankam v parlament. Volilni pragovi v okviru proporcionalnega sis- tema na Slovenskem so bili namreč od vsega začetka relativno nizki (od 3 parlamentarnih sedežev do 4 %), pa to zelenim strankam ni 92 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Zaključek: slovenske zelene stranke v primerjalni perspektivi 93 pomagalo k vstopu v parlament. Medtem ko so na Poljskem z dvi- državah tudi odpirale prostor, v katerega bi lahko/so lahko posegle govanjem volilnih pragov za stranke in koalicije dejansko poskušali zelene stranke. zmanjšati skrajno razdrobljenost poljskega parlamenta, so na Ma- Osmič, stranke, ki so obvladovale parlamente, so postopoma uved- džarskem z radikalno spremembo volilnega sistema (uvedba mešane- le razmeroma obsežno javno financiranje strank. Glede na to, da ze- ga volilnega sistema) že v 90. letih dosegli zamrznitev parlamentarne lene stranke niso uspele postati sestavni del strankarskih kartelov, so strankarske arene. Ne glede na institucionalne ovire pa kaže poudari- pogosto trpele zaradi slabše dostopnosti javnega financiranja. Ven- ti, da tako uspehov kot neuspehov zelenih strank na parlamentarnih dar bi težko rekli, da je prav ta problem ključen za prevladujoče slabe volitvah v teh državah ni mogoče enostavno pojasniti samo z institu- uspehe zelenih strank nasploh oziroma v vseh državah enako. cionalnimi pravili. Devetič, domače strankarsko tekmovanje je doslej opredeljevalo Četrtič, organizacijski razvoj zelenih strank v preučevanih drža- tudi uspešnost zelenih strank na evropskih volitvah od leta 2004 na- vah je bil praviloma zelo turbulenten. Za kritičnega se je izkazal že prej. Tudi tu zelene stranke niso bile uspešne. Nacionalno strankar- prehod iz opozicijskih zelenih družbenih gibanj v strankarsko orga- sko tekmovanje se je bolj ali manj preneslo tudi na evropske volitve. nizacijo. Diskontinutete ni bilo mogoče opaziti le pri članih in sim- Desetič, zunanji dejavniki, še posebej Evropska unija, so vplivali patizerjih zelenih opozicijskih gibanj v razmerju do članstva novih na zeleno politiko na dva načina. V procesu povezovanja teh držav z zelenih strank. Izrazita je bila tudi diskontinuiteta med voditelji ze- EU so vlade usklajevale svojo nacionalno zakonodajo z zakonodajo lenih družbenih gibanj in nato voditelji novonastalih zelenih strank. EU. V tem procesu so formalno prenesle tudi precej zelenih javnih Vse od vzpostavljanja zelenih strank v teh državah pa do danes bi politik, vendar v domačem oblikovanju in izvajanju javnih politik težko našli primer izrazito karizmatičnega voditelja zelene stranke. zelene teme v resnici niso bile prioritetne. Na razvoj političnih strank Petič, za zelene stranke so že od začetka njihovega nastanka pa vse nasploh in zelenih strank posebej evropeizacija ni vplivala kaj dosti. do danes značilna ideološka razhajanja in notranji spori. Zeleni kot Zanimivo pa je, da je zunanje financiranje okoljskih nevladnih orga- relativno nove politične stranke so se soočali z notranjimi ideološki- nizacij na Madžarskem zelo okrepilo ta zeleni sektor, medtem ko je mi razlikami, celo razcepi med bolj levo ali bolj desno usmerjenimi bilo zeleno strankarstvo v državi šibko. političnimi skupinami. Relativno pogosti so bili tudi osebni spori v Enajstič, politične stranke v preučevanih državah so v okolišči- vodstvih teh strank. nah mednarodne finančne in gospodarske krize s svojim ravnanjem Šestič, strategije v boju za oblast so ponekod zajemale oblikova- dodatno spodkopale že tako nizko zaupanje volivcev v stranke na- nje koalicij zelenih strank in tudi koalicij zelenih strank s stranka- sploh in v strankarske vlade še posebej. Nacionalne volitve so v teh mi drugačnega ideološkega profila. Koaliranje z ideološko drugače okoliščinah postale priložnost za izrekanje protesta proti strankam usmerjenimi strankami se je izkazalo za možno učinkovito sredstvo na oblasti in za radikalen prenos politične podpore k novonastalim za prihod v parlament ali celo v izvršno oblast. Praviloma pa je imelo strankam. To priložnost so zelene stranke v večini analiziranih držav visoko ceno – izgubo zelenega vrednotno-ideološkega pogleda in ne- slabo izkoristile. prodornost pri uveljavljanju okoljskih politik v tekmovanju z drugimi Kot je razvidno iz predstavljenih analiz in strnjenega pregleda politično pomembnimi tematikami na dnevnih redih vlad. Neuspehi ugotovitev v Tabeli 13, ni mogoče trditi, da so institucionalne in dru- pri uveljavljanju zelenih politik so preglasili nekatere uspehe v posa- ge politične okoliščine v preučevanih državah a priori sovražne do meznih državah. zelenih strank. V različnih državah so se nekoliko različno odpirala Sedmič, niše za zelene stranke v nacionalnih strankarskih sis- okna političnih priložnosti za nove politične stranke, ki pa so jih ze- temih so v prvi vrsti določale druge stranke. Druge stranke so tudi lene stranke razmeroma slabo izkoriščale. Notranje slabosti zelenih ozelenjevale svoje programe in ustvarjal se je vtis, da so zelene tema- strank – še posebej pomanjkanje karizmatičnih vodij, notranje po- tike del nacionalne politike. Hkrati so zelene stranke bolj ali manj vezanosti in organizacijske stabilnosti – sestavljajo pretežno skupno uspešno iskale svoj prostor na levo-desnem kontinuumu. Kljub temu podobo subjektivnih značilnosti strank v preučevanih državah. so občasne spremembe v strankarskem tekmovanju v posameznih 94 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Zaključek: slovenske zelene stranke v primerjalni perspektivi 95 Tabela 13: Učinki treh dejavnikov na razvoj zelenih strank v Slove- drugih preučevanih državah z bolj omejujočimi institucionalnimi niji in državah srednje in vzhodne Evrope pravili. V tej monografiji predstavljene analize govorijo v prid tezi, da Učinki Pozitivni učinki Negativni učinki so subjektivni dejavniki zelenih strank v danem nacionalnem stran- Dejavniki karskem sistemu lahko ključni dejavnik dolgoročnega uspeha ali volilni sistem prevlada proporcionalnih volilnih sistemov, ki so razmeroma visoki volilni pragovi v državah razen praviloma bolj odprti za izražanje strankarskega Slovenije (predvsem na Češkem sploh po letu neuspeha zelenih strank v tem sistemu. Da bi lahko odgovorili na pluralizma kot večinski in mešani (Češka, Poljska, 2002, Madžarska); kombiniran volilni sistem vprašanje, kateri institucionalni in drugi predpogoji uspešnosti ze- Latvija, Estonija, Slovaška); stabilen proporcional- (Madžarska in Litva), Madžarska je za neko ni sistem z nizkim pragom (Slovenija) obdobje zaprla strankarsko areno (tudi Slovaška) lenih strank so nujni in kateri so zadostni, bi bilo potrebno opraviti značilnosti odprt strankarski sistem (Slovenija) dolgo časa ‘zamrznjen’, zaprt strankarski sistem dodatno raziskavo. strankarskega (Madžarska, Slovaška) sistema vi financiranje postopne korekcije v več državah (vključno s nasploh slabša dostopnost javnega financiranja ža političnih Slovenijo) v smeri pravičnejše dostopnosti javnih za majhne oz. nove stranke, vključno z zelenimi strank sredstev političnim strankam (Latvija do leta 2012, Litva do 1999 brez javnega olje v dr sofinanciranja); postopne korekcije v več državah v smeri pravičnejše dostopnosti družbene pojav postmodernih, zelenih vrednot v osemde- okrepitev materialističnih vrednot v kriznih vrednote setih letih 20. stoletja; delno ohranjanje post- obdobjih in v okoliščinah oblikovanja novih držav Politično ok volivcev modernih vrednot kljub gospodarskim krizam članstvo razpoložljivost dela državljanov za aktiviranje v nestanovitno članstvo; članstvo z različnimi okviru zelenih strank ideološko-političnimi usmeritvami karizmatični umik karizmatičnih voditeljev iz tranzicijskega vodja obdobja iz politike; pomanjkanje karizmatičnih voditeljev (Slovaška, Madžarska) elenih stranki z strategije medosebni konflikti, vztrajanje pri več strankah vodstva zaradi osebnih animozitet; koaliranje samo za vnik prihod na oblast brez vztrajanja pri programskih zahtevah (Češka, Slovaška, Latvija) notranji razcep med levo in desno usmerjenimi; notranji konflikti in spori glede strategij sodelovanja z drugimi razkoli strankami; glede finančnih virov po razkolih Subjektivni deja (Slovenija, Češka) destabilizacija izrazita odprtost za nove stranke, korenita zmanjševanje legitimnosti strank nasploh strankarskih zamenjava parlamentarne elite (Slovenija); riza sistemov zniževanje legitimnosti drugih (vladajočih) strank a k (Madžarska) družbene delno ohranjanje postmaterialističnih vrednot; krepitev materialističnih vrednot; odmik od vrednote vrednostni premiki v levo in desno, ki krepijo strank k protestom volivcev dovzetnost za nove politične apele oziroma Finančna in gospodarsk njihove kombinacije Navedeno še toliko bolj velja za Slovenijo, kjer sta bila volilni sistem in strankarska arena najbolj kontinuirano prijazna oziroma odprta za razmeroma majhne (nove in stare) politične stranke. Slo- venski zeleni niso izkoristili niti kontinuitete postmodernih vrednot v delu državljanov niti okna priložnosti v okoliščinah mednarodne gospodarske in finančne krize. Ravno tako niso izkoristili vzporedne- ga pretresa strankarskih sistemov, kot so to uspeli zeleni v nekaterih 96 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 97 8 LItERAtURA Anderson, Alison (1997): Media, Culture and the Environment. London: UCL Press. Agarin, Timofey (2009): Where have all the Environmentalists Gone? Baltic Greens in the Mid – 1990s. Journal of Baltic Studies 40 (3): 285–305. Aures, Daunis (2012): The Curious Case of the Latvian Greens. Environmental Politics 21 (3): 522–527. Baker, Susan in Petr Jehlička (1998): Dilemmas of Transition: The Environment, Democracy and Economic Reform in East Central Europe, an Introduction. Environmental Politics 7 (1): 1–26. Balmas, Meital in Tamir Sheafer (2016): Personalization of Politics. The International Encyclopedia of Political Communication 1–9. Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781118541555. wbiepc021/abstract, 27. 4. 2017. Beltran, Nataša (ur.) (2012): Za zeleni razvojni preboj. Plan B za Slovenijo 4.0: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014– 2020. Ljubljana: Umanotera, Plan B za Slovenijo. Dostopno na: http://www.planbzaslovenijo.si/upload/SRS/plan-b-zeleni- razvojni-preboj.pdf, 18. 2. 2013. Birch, Sarah (2001): Electoral Systems and Party Systems in Europe East and West. Perspectives on European Politics and Society 2 (3): 355–377. Blühdorn, Ingolfur in Jodeph Szarka (2004): Managing Strategic Positioning Choices: A Reappraisal of the Development Paths of French and German Green Parties. Journal of Contemporary European Studies 12 (3): 303–319. 98 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 99 Bolleyer, Nicoe (2013): New Parties in Old Party Systems. Persistence predstavljen na konferenci »Political Ecology, Environmentalism and Decline in Seventeen Democracies. Oxford: Oxford and Greens in the Centre and East of Europe: Past, Present and University Press. Future«, Bruselj, 2, –3. junij 2016. Bomberg, Elisabeth (1998, 2005): Green Parties and Politics in the Cabada, Ladislav (2001): Volilna reforma na Češkem – volilni European Union. New York: Routledge. inženiring v praksi. Teorija in praksa 38 (5): 817–31. Botetzagias, Iosif in Pavlos Vasilopous (2015): Climbing to the Cabada, Ladislav in Tomšič, Matevž (2016): The Rise of Person- Rooftop, Falling off, yet Landing on One’s Feet (and Finding Based Politics in the New Democracies: The Czech Republic and a Wallet on the Pavement?): The Electoral Fate of the Greek Slovenia. Politics in Central Europe 12 (2): 29–50. Ecogreens (2004–15). South European Society and Politics, doi: Calise, Mauro (2010): The Personalization of Power. Studia Politica: 10.1080/13608746.2015.1086081. Romanian Political Science Review 10 ( 4): 617–622. Brucker, Balázs (2016): How to Explain the Relative Success of Carmin, JoAnn in Adam Fagan (2010): Environmental Mobilisation Green Parties (LMP, PM) in Hungary? Prispevek predstavljen and Organisations in Post-socialist Europe and the Former Soviet na konferenci »Political Ecology, Environmentalism and Greens Union. Environmental Politics 19 (5): 689–707. in the Centre and East of Europe: Past, Present and Future«, Carter, Neil (2007): The Politics of the Environment: Ideas, Activism, Bruselj, 2.–3. junij 2016. Policy. 2nd Edition. Cambridge: Cambridge University Press. Buelens, Jo in Kris Deschouwer (2002): Belgium. V Ferdinand Carter, Neil (2008): The Green Party: Emerging from the Political Müller-Rommel in Thomas Poguntke (ur.), Green Parties in Wilderness? British Politics 3: 223–240, doi: 10.1057/bp.2008.5. National Governments, 112–132. London, Portland: Frank Cass. Dostopno na: http://www.palgrave-journals.com/bp/journal/ Bukow, Sebastian in Niko Switek (2013): Against All Odds? Green v3/n2/full/bp20085a.html, 16. 3. 2015. Parties in Europe and the Financial Crisis. Political Insigh 7. Carter, Neil (2013): Greening the Mainstream: Party Politics and the Dostopno na: http://www.psa.ac.uk/insight-plus/blog/against- Environment. Environmental Politics 22 (1): 73–94. all-odds-green-parties-europe-and-financial-crisis, 14. 3. 2015. Casal Bértoa, Fernando in Marcin Walecki (2012): Party Regulation Bukow, Sebastian U. in Niko Switek (2015): Green Parties and and its Effects on the Polish Party System. Working Paper Series Policies after the Economic Crisis. Prispevek predstavljen na on the Legal Regulation of Political Parties 22. dostopno na: ECPR General Conference Montreal, Montreal, 26.–29. avgust http://www.partylaw.leidenuniv.nl/uploads/wp2212.pdf, 25. 4. 2015. 2017. Burchell, Jon (2002): The Evolution of Green Politics: Development Casal Bértoa, Fernando, Kevin Deegan-Krause in Peter Učen (2012): and Change within European Green Parties. London: Earthscan. The Limits of regulation. Party Law and Finance in Slovakia Bürklin, Wilhelm P. (1985): The German Greens: The Post-Industrial (1990–2012). Working Paper Series on the Legal Regulation of Non-Established and the Party System. International Political Political Parties 23. Dostopno na: http://www.partylaw.leidenuniv. Science Review 6 (4): 463–481. nl/uploads/wp2312.pdf, 25.4.2017. Buzogány, Aron (2015): Representation and Participation in Casal Bértoa, Fernando in Maria Spirova (2013): Get a Subsidy or Movements. Strategies of Environmental Civil Society Perish! Public Funding and Party Survival in Eastern Europe. Organizations in Hungary. Environmentalism and Green parties Working Paper Series on the Legal Regulation of Political Parties 63 (3): 491–514. 29. Dostopno na: http://www.partylaw.leidenuniv.nl/uploads/ Buzogány, Aron (2016): The Impact of Green Parties on wp2913.pdf, 25. 4. 2017. Environmental Positions in CEE Party Systems. Prispevek 100 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 101 Casal Bértoa, Fernando in Ingrid van Biezen (2014): Party Državna volilna komisija (2008): Volitve v Državni zbor Republike Regulation and Party Politics in Post-communist Europe. East Slovenije 2004. Ljubljana: Državna volilna komisija. Dostopno na: European Politics 30 (3): 295–314. http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2008/rezultati/rezultati_slo.html, Charvát, Jakub (2012): Vývoj hlavních politických stran a stranického 5. 1. 2013. systému v České republice. V Jan Bureš, Jakub Charvát, Petr Just Državna volilna komisija (2009): Volitve v Evropski parlament 2009: in Martin Štefek, Česká demokracie po roce 1989. Institucionální Izidi glasovanja. Ljubljana: Državna volilna komisija. Dostopno základy českého politického systému, 231–377. Praga: Grada. na: http://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/, 5. 1. 2013. Chaisty, Paul in Stephen Whitefield (2015): Attitudes Towards the Državna volilna komisija (2011): Predčasne volitve v Državni zbor Environment: Are Post-Communist Societies (Still) Different? 2011. Ljubljana: Državna volilna komisija. Dostopno na: http:// Environmental Politics 24 (4): 598–616. www.dvk-rs.si/arhivi/dz2011/rezultati/rezultati_slo.html, 5. 1. Císař, Ondřej (2010): Externally Sponsored Contention: The 2013. Channelling of Environmental Movement Organisations in the Državna volilna komisija (2017): Evropski parlament. Dostopno na: Czech Republic After the Fall of Communism. Environmental http://www.dvk-rs.si/index.php/si/volitve/evropski-parlament, Politics 19 (5): 736–755. 13. 5. 2017. Corry, Olaf (2014): The Green Legacy of 1989: Revolutions, EDGAR (2013): Emissions Database for Global Atmospheric Environmentalism and the Global Age. Political studies 62: 309– Research. CO2 time series 1990–2013 per region/country. 325. Dostopno na: http://edgar.jrc.ec.europa.eu/overview. Crossley, Lucy (2015): Green Party’s Caroline Lucas Retains Brighton php?v=CO2ts1990–2013, 13. 5. 2017. Seat and Party Makes Gains Across the Country… but Leader Enyedi, Zsold in Fernando Casal Bértoa (2011): Patterns of Party Natalie Bennett Misses Out. Mailonline, 8 May 2015. Dostopno Competition (1990–2009). V Paul G. Lewis in Radoslaw na: http://www.dailymail.co.uk/news/article-3073177/Greens- Markowski (ur.), Europeanising Party Politics? Comparative celebrate-election-win-Caroline-Lucas-retains-Brighton-seat- Perspectives on Central and Eastern Europe, 116–142. party-makes-gains-country-leader-Natalie-Bennett-misses-out. Manchester: Manchester University Press. html, 11. 6. 2015. Eurobarometer (2014): Special Eurobarometer 416 ‘Attitudes of CSES (2017): Comparative study of Electoral Sytsems. Dostopno na: European Citizens towards the Environment’. Report. Dostopno http://www.cses.org/, 13. 5. 2017. na: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_416_ Dalton, Russell J. (1993): The Environmental Movement in Western en.pdf, 11. 10. 2015. Europe. V Sheldon Kamieniecki (ur.), Environmental Politics in Eurostat (2005): Quality of life. Dostopno na: http://ec.europa.eu/ the International Arena: Movements Parties Organisations and eurostat/cache/infographs/qol/index_en.html, 2.6. 2015. Policy, 41–68. New York: State University of New York Press. Evropska stranka zelenih (2017): Evropska stranka zelenih. Dostopno Društvo Ekologi brez meja (2012): Očistimo Slovenijo. Dostopno na: na: https://europeangreens.eu/, 27. 3. 2017. http://ebm.si/m/ZP_OS2012.pdf, 18. 5. 2017. Evropski parlament (2017): Evropski parlament. Poslanci EP. Državna volilna komisija (2004a): Volitve v Državni zbor Republike Dostopno na: http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/search. Slovenije 2004. Ljubljana: Državna volilna komisija. Dostopno na: html, 26. 3. 2017. http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/html/rez_si.htm, 5. 1. 2013. EVS (2016): European Values Study 2008: Integrated Dataset (EVS Državna volilna komisija (2004b): Uradni izidi volitev v Evropski 2008). GESIS Data Archive, Cologne. ZA4800 Data file Version parlament 13. junija 2004. Ljubljana: Državna volilna komisija. 4.0.0, doi:10.4232/1.12458. Dostopno na: http://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004/, 5. 1. 2013. 102 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 103 ESC (2017): Electoral System Change in Europe since 1945. Fink Hafner, Danica in Tomaž Deželan (2016): Slovenia. V Donatella Dostopno na: http://www.electoralsystemchanges.eu/Public/ M. Viola (ur.), The Routledge Handbook of European Elections, DatasPage.php?ID=6, 13. 5. 2017. 471–490. Oxon, New York: Routledge. Fagan, Adam (2004): Environment and Democracy in the Czech Fink Hafner, Danica, Damjan Lajh in Alenka Krašovec (2011): Republic: The Environmental Movement in the Transition Electoral Engineering and its Impact in the Former Yugoslav Process. Cheltenham, Northampton: Edward Elgar Pub. Republics. Politics in Central Europe 7 (1): 7–34. Faucher, Florence (1999): Party Organisation and Democracy. A Gantar, Pavel (2004): Nekaj pripomb k sociološkim vprašanjem okolja Comparison of Les Verts and the British Green Party. GeoJournal in okoljskih vrednot. V Brina Malnar in Ivan Bernik (ur.), 47 (3): 487–496. S Slovenkami in Slovenci na štiri oči, 289–306. Ljubljana: Feinstein, Mike (1992): Sixteen Weeks with European Greens: Fakulteta za družbene vede. Interviews, Impressions, Platforms, and Personalities. San Pedro, Geopedia (2013): Očistimo Slovenijo 2010: Število sodelujočih CA: R & E Miles. prostovoljcev po občinah/Let’s Clean Slovenia: Number of Fink Hafner, Danica (1991): Odprtost parlamenta za družbene Participating Volunteers across Local Communities. Dostopno pobude kot kazalec njegove modernosti. Teorija in praksa 28 na: http://www.geopedia.si/?params=T1558#T1558_x499072_ (3/4): 321–325. y112072_s9_b4, 12. 8. 2015. Fink Hafner, Danica (1992): Nova družbena gibanja: Subjekti Gibanje za pravičnost in razvoj (2017): Gibanje za pravičnost in politične inovacije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. razvoj. Dostopno na: http://www.gibanje.org/, 13. 5. 2017. Fink Hafner, Danica (2001): Politične stranke. Ljubljana: Goodin, Robert E. (1992): Green Political Theory. Cambridge: Fakulteta za družbene vede. Polity Press. Fink Hafner, Danica (2010): Slovenia since 1989. V Sabrina P. Ramet Hafner Fink, Mitja, Brina Malnar in Samo Uhan (2013): The (ur.), Central and Southeast European Politics since 1989, 235– National Contexts of Post-National Citizenship. Czech 257. Cambridge: Cambridge University Press. Sociological Review 46 (6): 867–901. Fink Hafner, Danica (2012): Značilnosti razvoja strankarskega Hafner Fink, Mitja, Janez Štebe, Brina Malnar, Miroslav Stanojević, sistema v Sloveniji. V Janko Prunk in Tomaž Deželan (ur.), Miroljub Ignjatović in Nevenka Černigoj-Sadar (2011): Slovensko Dvajset let slovenske države, 193–213. Maribor: Aristej. javno mnenje 2011/1: Mednarodna raziskava o okolju (ISSP 2010), zdravju in zdravstvenem varstvu (ISSP 2011), o odnosu Fink Hafner, Danica in Alenka Krašovec (2006): Europeanisation of delo-družina in psihičnem nasilju na delovnem mestu [datoteka the Slovenian Party System – From Marginal European Impacts podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za to the Domestification of EU Policy Issues? Politics in Central raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], Europe 2 (1): 7–23. 2011. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fink Hafner, Danica in Alenka Krašovec (2013): Factors Affecting the Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2013. Long-Term Success of New Parliamentary Parties: Findings in a Hafner Fink, Mitja, Samo Uhan in Marta Gregorčič (2011): Post-Communist Context. Romanian Journal of Political Science Družbene spremembe, spreminjanje vrednot in razvoj. Poročilo. 13 (2): 40–68. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, CJMMK. Dostopno Fink Hafner, Danica in Mitja Hafner Fink (2009): The Determinants na: http://www.cjm.si/sites/cjm.si/files/file/crp_vrednote_ of the Success of Transitions to Democracy. Europe-Asia Studies razvoj_2011_porocilo.pdf, 6. 10. 2013. 61 (9): 1603–1625. Hanžek, Matjaž (2011): Intervju z avtorjem, intervju opravila J. Trampuš in B. Mekina. Mladina, 2. decembra 2011. Dostopno 104 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 105 na: http://www.mladina.si/107230/matjaz-hanzek-treba-je- Societies. PS: Political Science and Politics 28 (1): 57–72. sankcionirati-pretekle-lumparije/, 31. 1. 2013. Inglehart, Ronald in Christian Welzel (2005): Modernisation, Haughton, Tim (2014): Money, Margins and the Motors of Politics: Cultural Change and Democracy: The Human Development The EU and the Development of Party Politics in Central and Sequence. Cambridge: Cambridge University Press. Eastern Europe. Journal of Common Market Studies 52 (1): Inter-Parliamentary Union (2017): PARLINE Database on National 71–87. Parliaments. Dostopno na: http://www.ipu.org/parline-e/ Haughton, Tim in Kevin Deegan-Krause (2015): Hurricane Season: parlinesearch.asp, 13. 5. 2017. Systems of Instability in Central and East European Party Politics. Jazbinšek, Miha (brez datuma): Poročilo o delu Ministrstva za varstvo East European Politics and Societies and Cultures 29 (1): 61–80. okolja in urejanje prostora. Hattenstone, Simon (2015): Caroline Lucas: ‘I’m not in Politics to Jehlička, Petr, Tomáš Kostelecký in Daniel Kunštát (2011): Czech Play About’. The Guardian, 28 February 2015. Dostopno na: Green Politics after Two Decades: The May 2010 General http://www.theguardian.com/politics/2015/feb/28/caroline- Elections. Environmental Politics 20 (3): 418–425. lucas-im-not-playing-about, 13. 8. 2015. Jepps, Jim (2010): How Three Green Parties Went Wrong. Hernández, Enrique in Hanspeter Kriesi (2015): The Electoral Climate & Capitalism, 5. junij 2010. Dostopno na: http:// Consequences of the Financial and Economic Crisis in Europe. climateandcapitalism.com/2010/06/05/three-right-wing-green- Florence: European University Institute Florence. Dostopno parties/, 5. 6. 2015. na: http://www.eui.eu/Projects/POLCON/Documents/ Jurišič, Igor (2013): Intervju o zelenih strankah v Sloveniji, intervju HernandezandKriesi2014.pdf, 16. 3. 2015. opravil M. Knep. Ljubljana, 19. decembra 2013. Hino, Airo (2006): New Parties’ Success in Western Europe: A Just, Petr (2008): 2008 Czech Presidential Elections: A Commentary. Comparative Analysis. Essex: University of Essex. Central European Journal of International & Security Studies 2 Hloušek, Vít in Lubomír Kopeček (2010): Origin, Ideology and (1): 127–132. Transformation of Political Parties. East-Central and Western Kaelberer, Matthias (1993): The Emergence of Green Parties in Europe Compared. Farnham in Burlington: Ashgate Publishing. Western Europe. Comparative Politics 25 (2): 229–243. Horvat, Vedran in Tomislav Tomašević (2011): Green Parties in Kaelberer, Matthias (1998): Party Competition, Social Movements Europe: Potential Routes of Future Development. Croatian and Post-materialist Values: Exploring the Rise of Green Parties International Relations Review 17 (64): 15–29. in France and Germany. Contemporary Politics 4 (3): 299–315. Iniciativa za demokratični socializem (2015): Program IDS. Karamichas, John in Iosif Botetzagia (2003): Green Party Faction- Dostopno na http://www.demokraticni-socializem.si/programski- alism: The Case of the Federation of Ecologists Alternatives, dokumenti/program-ids/, 15. 9. 2015. Greece. South European Society & Politics 8 (3): 65–93. Iniciativa za demokratični socializem (2017): Iniciativa za Kirn, Andrej (2003): Ekološka/okoljska zavest Slovencev na pragu demokratični socializem. Dostopno na: http://www.demokraticni- tretjega tisočletja. Teorija in praksa 40 (1): 17–36. socializem.si/, 13. 5. 2017. Kitschelt, Herbert P. (1988): Left-libertarian Parties: Explaining Inglehart, Ronald (1971): The Silent Revolution in Europe: Innovation in Competitive Party Systems. World Politics 40 (2): Intergenerational Change in Post-Industrial Societies. The 194–234. American Political Science Review 65 (4): 991–1017. Kitschelt, Herbert P. (1989): The Logic of Party Formation: Inglehart, Ronald (1995): Public Support for Environmental Ecological Politics in Belgium and West Germany. NY, London: Protection: Objective Problems and Subjective Values in 43 Cornell University Press, Ithaca. 106 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 107 Klemenc, Andrej (2011): Geneza demokratične kulture in Tomaž Boh (ur.), Parlamentarne volitve 2000, 173–188. Ljubljana: participativne demokracije v Sloveniji. V Regionalni Center Fakulteta za družbene vede. za okolje, Mutadis, Institut Francaise, Za boljšo participativno Krašovec, Alenka, Damjan Lajh in Simona Kustec Lipicer (2006): kulturo pri nas: Bela knjiga o soudeležbi javnosti pri okoljskih, The European Union and Party Politics in Slovenia: An Apparent prostorskih in naravovarstvenih procesih trajnostnega or Real Impact? V Paul G. Lewis in Zdenka Mansfeldová (ur.), razvoja Slovenije, 9–18. Dostopno na: http://www.rec lj.si/ The European Union and Party Politics in Central and Eastern projekti/CSS/0_BELA_KNJIGA_o_participativni_kulturi_ Europe, 169–189. Basingstoke, New York: Palgrave Macmillan. KONCNA%20ZA%20OBJAVO_04012012.pdf, 5. 1. 2013. Krašovec, Alenka in Cabada Ladislav (2013): Kako smo si različni: Knep, Matej in Danica Fink Hafner (2011): Eksperimentalna značilnosti vladnih koalicij v Sloveniji, Češki republiki in na vladavina na področju zelene politike: Slovenske okoljske politike Slovaškem. Teorija in praksa 50 (5–6): 717–735. na razpotju. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kriesi, Hanspeter (1995): The Political Opportunity Structure Kopeček, Lubomír (2009): The Slovak Greens: A Complex Story of New Social Movements: Its Impact on Their Mobilisation. of a Small Party. Communist and Post- Communist Studies 42: V Craig J. Jenkins in Bert Klandermans (ur.), The Politics of 115–140. Social Protest: Comparative Perspectives on States and Social Kos, Drago (1993): Spreminjanje ekološke zavesti in vidiki ekološke Movements, 167–198. London: UCL Press. mobilizacije. V Niko Toš (ur.), Ekološke sondaže. Ljubljana: Kropivnik, Samo (1994): Struktura slovenskega političnega prostora. Fakulteta za družbene vede, CJMMK. V Igor Lukšič (ur.), Stranke in strankarstvo: Zbornik referatov, Kos, Drago (2004): Javno mnenje o okolju. V Brina Malnar in Ivan 59–72. Ljubljana: Slovensko politološko društvo. Bernik (ur.), S Slovenkami in Slovenci na štiri oči, 307–320. Kurdija, Slavko, Niko Toš, Živa Broder in Rebeka Falle (2011): Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Politbarometer 10/2011. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Kos, Janko (1996): Duhovna zgodovina Slovencev. Ljubljana: CJMMK. Dostopno na: http://www.cjm.si/sites/cjm.si/files/file/ Slovenska matica. raziskava_pb/PB10–11.pdf, 26. 2. 2013. Košir, Manca (2011): Intervju z avtorico. Intervju opravil J. Trampuš. Ladrech, Robert (2002): Europeanisation and Political Parties: Mladina, 23. septembra 2011. Dostopno na: http://www. Towards a Framework for Analysis. Party Politics 8 (4): 389–403. mladina.si/105839/spreminja-se-duh-casa/, 31. 1. 2013. Lago, Ignacio in Ferran Martinez (2011): Why New Parties? Party Krašovec, Alenka in Damjan Lajh (2008): Have Democratisation Politics 17 (1): 3–20. Processes Been a Catalyst for the Europeanisation of Party Politics Lewis, Paul G. in Zdenka Mansfeldova (ur.) (2006): The European in Slovenia? Journal of Southern Europe and the Balkans 10 (2): Union and Party Politics in Central Europe. Basingstoke, New 183–203. York: Palgrave Macmillan. Krašovec, Alenka in Damjan Lajh (2009): The European Union: A Linek, Lukáš in Jan Outlý (2008): Czech Republic: Is it Possible to Joker or Just an Ordinary Playing Card for Slovenian Political Buy Political Stability? V Steven D. Roper in Janis Ikstens (ur.), Parties? Journal of Communist Studies and Transition Politics 25 Public Finance and Post-communist Party Development, 77–94. (4): 491–512. Aldershot, Hampshire, Burlington: Ashagate. Krašovec, Alenka in Timothy Haughton (2011): Money, Organisation Lipič, Karl (2013): Intervju o zelenih strankah v Sloveniji s and the State: The Partial Cartelisation of Party Politics in poudarkom na razvoju Stranke ekoloških gibanj Slovenije. Slovenia. Communist and Post-communist Studies 44: 199–209. Intervju opravil M. Knep. Ljubljana, 12. februarja 2013. Krašovec, Alenka in Tomaž Boh (2002): Priloga 3: Podatki o preteklih Listhaug, Ola in Kristen Ringdal (2006): Slovenian Values in a volitvah (1990, 1992, 1996, 2000). V Danica Fink Hafner in 108 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 109 European Context. V Sabrina P. Ramet in Danica Fink Hafner Malnar, Brina (2002): Ekološke orientacije – trajne vrednote ali (ur.), Democratic Transition in Slovenia: Value Transformation, prehodni preplahi? Družboslovne razprave 18 (39–40): 11–34. Education, and Media, 55–71. Texas: Texas A&M University Malnar, Brina in Milan Šinko (2002): Slovensko javno mnenje v letu Press. 1998 o slovenskih gozdovih. Zbornik gozdarstva in lesarstva 62: Lucardie, Paul (2000): Prophets, Purifiers and Prolocutors: Towards 149–169. a Theory on the Emergence of New Parties. Party Politics 6 (2): Malnar, Brina in Milan Šinko (2012): Forty Years of Environmental 175–185. Risk Perceptions: Evidence from the Slovenian Public Opinion Lucardie, Paul in Gerrit Voerman (2008): Amateurs and Professional Survey. Teorija in Praksa 49 (3): 25–45. Activists: De Groenen and Groen Links in the Netherlands. V Malnar, Brina, Mitja Hafner Fink in skupina (2006): Slovensko javno E. Gene Frankland, Paul Lucardie in Benoĩt Rihoux (ur.), Green mnenje 2006/2: Mednarodni raziskavi: Vloga države (ISSP 2006); Parties in Transition: The End of Grass-roots Democracy?, 157– Prosti čas in šport (ISSP 2007) [datoteka podatkov]. Slovenija, 174. England, Berlington: Ashgate Publishing Limited. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje Mair, Peter (2000): The Limited Impact of Europe on National Party javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2006. Systems. West European Politics 23 (4): 27–51. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih Mair, Peter (2006): Party System Change. V Richard S. Katz, in podatkov [distribucija], 2006. William Crotty (ur.), Handbook of Party Politics, 63–73. London, Malnar, Brina, Mitja Hafner Fink, Slavko Kurdija, Niko Toš, Samo Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications. Uhan, Ivan Bernik, Vlado Miheljak in Janez Štebe (2011): Majhenič, Iztok in Lara Valič (2013): Intervju o zelenih strankah v Slovensko javno mnenje 2011/2: Svetovna raziskava vrednot Sloveniji s poudarkom na razvoju Stranke za trajnostni razvoj in Ogledalo javnega mnenja [datoteka podatkov]. Slovenija, Slovenije. Intervju opravil M. Knep. Ljubljana, 4. junija 2013. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2011. Slovenija, Malešič, Marjan in skupina (2007): Slovensko javno mnenje 2007: Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti; vojaški poklici [distribucija], 2013. [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Obramboslovni raziskovalni center, Center za raziskovanje Martin, Sean (2015): Green Party Retains Single Seat with Brighton javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2007. Victory for Caroline Lukas. International Business Times, 8. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih maja 2015. Dostopno na: http://www.ibtimes.co.uk/green-party- podatkov [distribucija], 2010. retains-single-seat-brighton-victory-caroline-lucas-1500302, 14. 8. 2015. Malešič, Marjan, Brina Malnar, Ljubica Jelušič, Anton Grizold, Vinko Vegič, Mitja Hafner Fink, Samo Uhan in Slavko Kurdija Mavsar, Ana (2011): SMS – zeleni Evrope – Zeleni bodo združeni (2009): Slovensko javno mnenje 2009/2: Raziskava o nacionalni v koaliciji poskušali v DZ: Lista SMS – Zeleni kandidira v vseh in mednarodni varnosti [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: volilnih enotah. Ljubljana: Multimedijski portal Radiotelevizije Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega Slovenija. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/volitve-2011/ mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2009. Slovenija, sms-zeleni-evrope-zeleni-bodo-zdruzeni-v-koaliciji-poskusali-v- Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov dz/270428, 26. 6. 2013. [distribucija], 2010. Meyer, Thomas M. in Bernhard Miller (2015): The Niche Party Malnar, Brina (1992): Ekološka zavest Slovencev. V Niko Toš Concept and Its (ur.), Ekološke sondaže. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Measurement. Party Politics 21 (2): 259–271. Dostopno na: https:// CJMMK. www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5180693/, 27. 4. 2017. 110 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 111 Ministrstvo za notranje zadeve (2017): Iskalnik političnih strank. Pavlínek, Petr in John Pickles (2000): Environmental Transitions. Dostopno na: http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/ps/index.faces, 27. Transformation and Ecological Defence in Central and Eastern 3. 2017. Europe. London: Routledge. MMC RTV SLO/ STA (2009): Združeni Zeleni na evropske volitve: Pennisi, Aline (1998): Disproportionality Indexes and Robustness of Lista za čistejše okolje in kakovostnejše življenje. Ljubljana: Proportional Allocation Methods. Electoral Studies 17 (1): 3–19. Multimedijski portal Radiotelevizije Slovenija/Slovenska tiskovna Plut, Dušan (1991a): Poročilo o delu predsednika Zelenih Slovenije agencija. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/evropske-volitve/ 19. 1. 1991–15. 11. 1991. Ljubljana, 15. november 1991. zdruzeni-zeleni-na-evropske-volitve/100056, 26. 6. 2013. Plut, Dušan (1991b): Skupno poročilo o delovanju Zelenih Slovenije v Müller-Rommel, Ferdinand (1985): The Greens in Western Europe: preteklem obdobju. Ilirska Bistrica, 14. december 1991. Similar but Different. International Political Science Review / Plut, Dušan (1992): Okvirni pregled dvoletnih rezultatov (maj Revue internationale de science politique 6 (4): 483–499. 1990–april 1992) Zelenih Slovenije na področju varstva okolja. Müller-Rommel, Ferdinand (1998): The New Challengers: Greens Ljubljana, 11. maj 1992. and Right-Wing Populist Parties in Western Europe. European Plut, Dušan (2009): Razpad Zelenih jemljem kot osebni poraz, Review 6 (2): 191–202. intervju opravil B. Mehle. Dnevnik, 13. junija 2009. Dostopno na: Müller-Rommel, Ferdinand (2002): The Lifespan and the Political http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042273959, 31. 1. Performance of Green Parties in Western Europe. Environmental 2013. Politics 11(1): 1–16. Plut, Dušan (2010): Intervju o politiki zelenih, intervju opravil M. Nadenichek Golder, Sona (2006): The Logic of Pre-electoral Knep. Ljubljana, 7. septembra 2010. Coalition Formation. Ohio: Ohio State University. Plut, Dušan (2014): Ekosocializem ali barbarstvo. Ljubljana: TRS. Nas, Masja (1998): Green, Greener, Greenest. V Jan W. Van Deth in Plut, Dušan (2015): Intervju o politiki zelenih, intervju opravila D. Elinor Scarbrough (ur.), The Impact of Values, 275–300. Oxford: Fink Hafner. Ljubljana, 27. oktobra 2015. Oxford University Press. Plut, Dušan, Hubert Požarnik, Peter Tancig, Božidar Voljč, Leo NSD (2017): European Election Database. Data by country. Šešerko, Miha Jazbinšek, Vane Gošnik, Peter Jamnikar in Božo Dostopno na: http://www.nsd.uib.no/european_election_ Flajšman (1992): Zeleni Slovenije in Alternativen pogled na svet. database/country/, 27. 3. 2017. Inačica pisana v jeziku nastajajoče paradigme. Ljubljana, 14. maj O’Neil, Michael (2012): Political Parties and the Meaning of 1992. Greening. V Paul F. Steinberg in Stacy D. Van Deveer (ur.), Poguntke, Thomas, Nicholas Aylott, Elisabeth Carter, Robert Comparative Environmental Politics: Theory, Practice, and Ladrech in Kurt Richard Luther (ur.) (2007): The Europeanisation Prospects, 171–201. USA: MIT Press. of National Political Parties: Power and Organisational Ogrin, Tomaž (2013): Intervju o zelenih strankah v Sloveniji s Adaptation. London: Routledge. poudarkom na razvoju določenih frakcij Zelenih Slovenije. Poguntke, Thomas and Webb, Paul (2005): The Presidentialization Intervju opravil M. Knep. Ljubljana, 3. aprila 2013. of Politics in Democratic Societies: A Framework for Analysis. V Omladič, Luka (2014): Intervju o zelenih strankah v Sloveniji s Thomas Poguntkein Paul Webb (ur.), The Presidentialization of poudarkom na razvoju določenih frakcij Zelenih Slovenije, Politics: A Comparative Study of Modern Democracies, 1–25. intervju opravil M. Knep. Ljubljana, 11. septembra 2014. Oxford and New York: Oxford University Press. Panebianco, Angelo (1988): Political Parties: Organisation and Power. Ramet, Sabrina P. (1995): Social Currents in Eastern Europe: The Cambridge, New York, New Rochelle, Melbourne: Cambridge Sources and Consequences of the Great Transformation. USA: University Press. Duke University Press. 112 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 113 Redakcija Financ (2004): Lista za čisto pitno vodo zahteva več Dostopno na http://www.gibanje-trs.si/program-gibanja.html, kmetijskih površin za sonaravno pridelavo hrane, 27. julij 15. 9. 2015. 2004. Dostopno na: http://www.finance.si/94858/Lista-za- Šavli, Sandi (1991): Poročilo o številu pobud in vprašanj ter %C4%8Disto-pitno-vodo-zahteva-ve%C4%8D-kmetijskih-amandmajev poslanskega kluba Zelenih Slovenije in o prisotnosti povr%C5%A1in-za-sonaravno-pridelavo-hrane, 29. 5. 2015. članov kluba na sejah zborov Skupščine Republike Slovenije. Richardson, Dick (1995, 2005): The Green Challenge: Philosophical, Ljubljana, 7. november 1991. Programmatic and Electoral Considerations. V Dick Richardson Šešerko, Leo (1990): Zeleni za zeleno Slovenijo, intervju opravil J. in Chris Rootes (ur.), The Green Challenge: The Development Prunk. Dnevnik, 2. junija 1990. of Green Parties in Europe, 3–16. London: Routledge, Tailor & Šešerko, Leo (1991): Poročilo o delu podpredsednika Izvršnega sveta Francis. Skupščine Republike Slovenije. Ljubljana, 6. novembra 1991. Rootes, Chris (1995): Environmental Consciousness, Institutional Šešerko, Leo (1992): Ecology in Slovenia: The Ecological Movement, Structures and Political Competition in the Formation and the Greens, and the Effect of the Political Changes on the Main Development of Green Parties. V Dick Richardson in Chris Ecological Problems. V Mike Feinstein (ur.), Sixteen Weeks Rootes (ur.), The Green Challenge: The Development of Green with European Greens: Interviews, Impressions, Platforms, and Parties in Europe, 170–184. New York: Routledge. Personalities. San Pedro, CA: R & E Miles. Rüdig, Wolfgang (1985): The Greens In Europe: Ecological Parties. Šešerko, Leo (2014): Intervju o zelenih strankah v Sloveniji s Parliamentary Affairs 38 (1): 56–72. poudarkom na razvoju določenih frakcij Zelenih Slovenije, Rüdig, Wolfgang (2012): The Perennial Success of the German intervju opravil M. Knep. Ljubljana, 28. februarja 2014. Greens. Environmental Politics 21 (1): 108–130. Šešerko, Leo (2015): Intervju o zelenih strankah v Sloveniji, intervju Selb, Peter in Sandrine Pituctin (2010): Methodological Issues in the opravila D. Fink Hafner. Ljubljana, 2. novembra 2015. Study of New Parties’ Entry and Electoral Success. Party Politics Talshir, Gayil (2002): The Political Ideology of Green Parties: 16 (2): 147–170. From the Politics of Nature to Redefining the Nature of Politics. Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in Houndmills: Palgrave Macmillan. regionalno politiko (2016): Občine. Dostopno na: http:// Tancig, Peter (1991): Ključne storitve Ministrstva za znanost in www.arhiv.svlr.gov.si/si/delovna_podrocja/podrocje_lokalne_ tehnologijo v času sedanjega mandata. Ljubljana, 18. novembra samouprave/obcine/index.html, 4. 10. 2015. 1991. Statistični urad Republike Slovenije (2017): Statistični urad Republike Tavits, Margit (2006): Party System Change: Testing a Model of New Slovenije. Dostopno na: http://www.stat.si/statweb, 13 .5. 2017. Party Entry. Party Politics 12 (1): 99–119. Statistični urad Republike Slovenije (2012): Očistimo Slovenijo 2012. Toš, Niko in skupina (1973): Slovensko javno mnenje 1973 [datoteka Ljubljana, 22. marca 2012. podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Statistični urad Republike Slovenije (2013): Slovenske občine v sociologijo, politične vede in novinarstvo, Center za raziskovanje številkah 2012. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi. javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1973. aspx?id=4811, 18. 10. 2013. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (2014): Kaj in kdo smo TRS. Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. Dostopno na: http://www.gibanje-trs.si/kaj-in-kdo-smo-trs.html, Toš, Niko in skupina (1976): Slovensko javno mnenje 1975/76 10. 9. 2014. [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (2015): Program Stranke TRS. sociologijo, politične vede in novinarstvo, Center za raziskovanje 114 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 115 javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1976. 1991. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. Toš, Niko in skupina(1992): Slovensko javno mnenje 1992/3: Procesi Toš, Niko in skupina (1980): Slovensko javno mnenje 1980 [datoteka demokratizacije [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v podatkov]. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje sociologijo, politične vede in novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], november javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1980. 1992. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. Toš, Niko in skupina (1993): Slovensko javno mnenje 1993/1 Toš, Niko in skupina (1982): Slovensko javno mnenje 1981/82 [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Center za množičnih komunikacij [izdelava], november 1993. Ljubljana: raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv 1982. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. Toš, Niko in skupina (1993): Slovensko javno mnenje 1993/1 Toš, Niko in skupina (1986): Slovensko javno mnenje 1986 [datoteka [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta podatkov]. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in sociologijo, politične vede in novinarstvo, Center za raziskovanje množičnih komunikacij [izdelava], november 1993. Ljubljana: javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1986. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. Toš, Niko in skupina (1994a): Slovensko javno mnenje 1994/1: Toš, Niko in skupina (1987): Slovensko javno mnenje 1987 [datoteka Razvojne vrednote in prostor in stališča o zdravju in zdravstvu podatkov]. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta sociologijo, politične vede in novinarstvo, Center za raziskovanje za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1987. množičnih komunikacij [izdelava], 1994. Arhiv družboslovnih Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, podatkov [distribucija], 2000. Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. Toš, Niko in skupina (1994b): Slovensko javno mnenje 1994/2: Toš, Niko in skupina (1990): Slovensko javno mnenje 1990 [datoteka Slovensko javno mnenje in slovensko-avstrijska raziskava vrednot. podatkov]. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta sociologijo, politične vede in novinarstvo, Center za raziskovanje za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1990. množičnih komunikacij [izdelava], 1994. Ljubljana: Univerza Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 1999. podatkov [distribucija], 1999. Toš, Niko in skupina (1991): Slovensko javno mnenje 1991/2: Toš, Niko in skupina (1994c): Slovensko javno mnenje 1994/4: Slovenska družba na prehodu v demokracijo in mednarodna Mednarodna raziskava narodne identitete [datoteka podatkov]. raziskava o vernosti in cerkvi [datoteka podatkov]. Ljubljana: Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], [izdelava], november 1994. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 116 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 117 Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za [distribucija], 2000. raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, [izdelava], Toš, Niko in skupina (1995a): Slovensko javno mnenje 1995/1: november 1998. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Stališča o znanosti in tehnologiji [datoteka podatkov]. Ljubljana: družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za Toš, Niko in skupina (2000a): Slovensko javno mnenje 2000/1 raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta november 1995. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. množičnih komunikacij [izdelava], 2000. Ljubljana: Univerza Toš, Niko in skupina (1995b): Slovensko javno mnenje 1995/3: v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih Razumevanje preteklosti in mednarodna raziskava volilnih podatkov [distribucija], 2001. sistemov [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Toš, Niko in skupina (2000b): Slovensko javno mnenje 2000/2: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega Raziskava o okolju in raziskava o medčloveških stikih (ISSP) mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], december 1995. [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. množičnih komunikacij [izdelava], december 2000. Ljubljana: Toš, Niko in skupina (1996): Slovensko javno mnenje 1996/1 in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv mednarodna raziskava volilnih sistemov [datoteka podatkov]. družboslovnih podatkov [distribucija], marec 2001. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Toš, Niko in skupina. (2001a): Slovensko javno mnenje 2001/2: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Slovensko javno mnenje in Mednarodna raziskava Procesi [izdelava], junij 1996. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta demokratizacije v srednji in vzhodni Evropi [datoteka podatkov]. za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2000. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Toš, Niko in skupina (1997): Slovensko javno mnenje 1997/1: [izdelava], 2001. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji [datoteka družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2002. podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene Toš, Niko in skupina (2001b): Slovensko javno mnenje 2001/3: vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih Raziskava o zdravju in zdravstvu IV. in Raziskava o obrambi in komunikacij [izdelava], november 1997. Ljubljana: Univerza varnosti [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega podatkov [distribucija], 2000. mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 2001. Ljubljana: Toš, Niko in skupina (1998a): Slovensko javno mnenje 1998/1: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv Mednarodna raziskava o neenakosti in religiji [datoteka družboslovnih podatkov [distribucija], 2002. podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene Toš, Niko in skupina (2002): Slovensko javno mnenje 2002/1: vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji in NATO komunikacij, [izdelava], november 1998. Ljubljana: Univerza [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih za družbene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in podatkov [distribucija], 2000. množičnih komunikacij [izdelava], 2002. Ljubljana: Univerza Toš, Niko in skupina (1998b): Slovensko javno mnenje 1998/2 v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih in razumevanje preteklosti II [datoteka podatkov]. Ljubljana: podatkov [distribucija], 2002. 118 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Literatura 119 Toš, Niko in skupina (2003): Slovensko javno mnenje 2003/1 Vlada RS (2017): Člani vlade. Dostopno na http://www.vlada.si/o_ [datoteka kodirne knjige]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, vladi/clani_vlade/, 13. 5. 2017. Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje javnega Wachtler, Mark (2014): Global Green Party Wins Explode Worldwide mnenja in množičnih komunikacij [izdelava]. Ljubljana: Univerza Membership. Dostopno na: http://oppositionnews.org/ v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], articles/2014/q4/global-green-party-wins-explode-worldwide-december 2004. membership/, 14. 8. 2015. Toš, Niko, Anton Grizold in skupina (1990): Slovensko javno mnenje Weber, Max (1968): On Charisma and Institution Building. Chicago, 1990/3: Raziskava stališč o nacionalni varnosti ter o vprašanjih London: The University of Chicago press. energetike in ekologije [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza Zajc, Drago, Samo Kropivnik in Simona Kustec Lipicer (2012): Od Edvarda Kardelja, Fakulteta za sociologijo, politične vede in volilnih programov do koalicijskih pogodb. Ljubljana: Fakulteta za novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih družbene vede. komunikacij [izdelava], 1990. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zakon o političnih strankah (uradno prečiščeno besedilo) (ZPolS- Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov UPB1) (2005): Uradni list, 2005, št. 11, 10. november 2005, [distribucija], 2000. str. 10482. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava. Toš, Niko, Anton Grizold in skupina (1999): Slovensko javno jsp?sop=2005–01–4345, 9. 5. 2017. mnenje 1999/1: Demokratizacija v vzhodno-evropskih državah Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o političnih strankah (mednarodna raziskava) in Nacionalna varnost [datoteka (ZPolS-F) (2014): Uradni list, sprejel Državni zbor 12. junija 2014, podatkov]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO359, 15. vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih septembra 2015. komunikacij, [izdelava], 1999. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov Zeleni Slovenije (1990): Programska izhodišča, junij 1990. [distribucija], 2000. Zeleni Slovenije (1992a): Temeljne programske usmeritve Zelenih Toš, Niko, Anton Grizold, Marjan Svetličič in skupina (1994): (Slovenije), prvi osnutek s 4. maja 1992. Slovensko javno mnenje 1994/5: Nacionalna varnost in Zeleni Slovenije (1992b): Rezultati dela april 1990 – oktober 1992. mednarodni odnosi [datoteka podatkov]. Ljubljana: Univerza Ljubljana, oktobra 1992. v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za raziskovanje Zeleni Slovenije (1992c): Statut Zelenih Slovenije, 9. julija 1992. javnega mnenja in množičnih komunikacij [izdelava], 1995. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2000. Trampuš, Jure (2000): Izgubljeni? Zgodba o tem kako so zeleni pozabili na okolje. Mladina, 25. septembra 2000. Dostopno na: http://www.mladina.si/93513/izgubljeni/, 26. 6. 2013. Tranter, Bruce in Mark Western (2009): The influence of Green Parties on Postmaterialist Values. The British Journal of Sociology 60 (1): 145–167. Vlada RS (2014): Pretekle vlade. Dostopno na: http://www.vlada. si/o_vladi/pretekle_vlade/, 4. 11. 2015. 120 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 121 Priloge Priloga 1: Seznam registriranih političnih strank v Sloveniji na dan 23. novembra 2017 Matična Ime stranke Skrajšano Kra- Sedež Naslov Zastopnik številka ime stranke tica sedeža 1. 5485657000 Slovenska nacionalna SNS Ljubljana, Bleiweisova Jelinčič Plemeniti stranka Ljubljana cesta 13 Zmago 2. 5492734000 DeSUS – Demo kra- DeSUS Ljubljana, Kersnikova Erjavec Karl Viktor tična stranka upo- Ljubljana ulica 6 kojencev Slovenije 3. 5951763000 Zeleni Slovenije Zeleni Ljubljana, Komenskega Čuš Vlado Ljubljana ulica 11 4. 5299446000 Slovenska Slovenski SDS Ljubljana, Trstenjakova Janša Ivan demokratska stranka demokrati Ljubljana ulica 8 5. 5768870000 Stranka slovenskega Slovenski SSN Maribor, Efenkova ulica Majc Miha naroda narod Maribor 10 6. 5836778000 Demokratska stranka Demokrati DS Ljubljana, Linhartova Cuzak Josip Slovenije Slovenije Ljubljana cesta 13 7. 5147484000 Socialni demokrati SD Ljubljana, Levstikova Levanič Dejan Ljubljana ulica 15 8. 5638143000 Zveza za Primorsko- Zveza za ZZP Nova Gorica, Erjavčeva ulica 4 Lemut Aleksander ZZP Primorsko Nova Gorica 9. 5837090000 Liberalna demo kra- LDS Ljubljana, Dunajska cesta 5 Hribar Rok cija Slovenije Ljubljana 10. 5892333000 Stranka Enakopravni SED Ljubljana, Levstikov trg 8 Svetek Blaž enakopravnih dežel deželani Ljubljana 11. 5305101000 Socialna liberalna Slovenski LS Ljubljana, Prešernova Gros Vitomir stranka liberalci Ljubljana cesta 3 12. 5916046000 Krščansko-socialna Krščanski KSU Ljubljana, Kajuhova ulica 4 Rutar Jožef unija socialisti Ljubljana 13. 5870526000 Zveza za napredek Zveza ZA-R Radeče, V gaju 15 Pintarič Rafaela Radeč in radeškega Radeče območja 14. 5954088000 Nova demokracija NDS Dravograd, Mariborska Rižnik Jožef Slovenije Dravograd cesta 11 122 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Priloge 123 Matična Ime stranke Skrajšano Kra- Sedež Naslov Zastopnik Matična Ime stranke Skrajšano Kra- Sedež Naslov Zastopnik številka ime stranke tica sedeža številka ime stranke tica sedeža 15. 5977967000 Narodna stranka dela Stranka dela NSD Ajdovščina, Šibeniška Poljšak Marjan 39. 1030108000 Krščansko Krščanski KDS Maribor, Cesta ob lipi 10 Štrucl Oton Ajdovščina ulica 21 demokratska stranka demokrati Zrkovci 16. 5670144000 Komunistična partija KPS Ljubljana, Tržaška cesta 2 Lenardič Mavricij Karl 40. 1030116000 Slovenija za vedno SZV Koper, Gortanov trg 15 Popovič Boris Slovenije Ljubljana Koper 17. 5982413000 Naprej Slovenija NPS NPS Ljubljana, Badjurova Svetek Blaž 41. 1030124000 Ankaran je naš AJN Koper, Gortanov trg 15 Popovič Boris Ljubljana ulica 3 Koper 18. 5982227000 LMB – Lista za Lista za LMB Maribor, Miklošičeva Arih Aleš 42. 1030132000 Krščanski socialisti Krekovi KSS Ljubljana, Mihov štradon Magajna Andrej Maribor Maribor Maribor ulica 6 Slovenije – Krekovi socialisti Ljubljana 13 socialisti 19. 1120999000 Stranka demokratske SDA Slovenije SDAS Ljubljana, Makucova Hadžić Mehmed akcije Slovenije Ljubljana ulica 24 43. 1030159000 Zares – socialno Zares Ljubljana, Dunajska cesta Gruden Uroš liberalni Ljubljana 106 20. 1029711000 Slovenska ljudska SLS Ljubljana, Beethovnova Zidanšek Marko stranka Ljubljana ulica 4 44. 1030167000 Lipa Maribor, Rasbergerjeva Peče Sašo Maribor ulica 2 21. 1029720000 Stranka mladih – SMS – ZELENI SMS Maribor, Prvomajska Jurišič Igor zeleni Evrope Maribor ulica 9 45. 4001184000 Združeni Zeleni ZZ Ljubljana, Cilenškova Galun Tamara Ljubljana ulica 35 22. 1029738000 Nova Slovenija – Nova Slovenija NSi Ljubljana, Dvorakova ulica Novak Ljudmila krščanski demokrati Ljubljana 11A 46. 4008731000 Stara pravda stranka SPSP Sl. Bistrica, Potrčeva ulica Poljanec Ludvik prava Sl. Bistrica 12 23. 1029754000 Glas žensk Slovenije Glas žensk GŽS Maribor, Leona Zalaznika Piberl Monika Maribor ulica 12 47. 4021118000 Stranka združena Združena Istra ZI Piran, Obala 93 Vranješ Boštjan Istra Lucija 24. 1029797000 Neodvisna stranka NSP Murska Sobota, Slomškova Korpič Jože Pomurja Murska Sobota ulica 1 48. 4022173000 Lista za Domžale Za Domžale Domžale, Krakovska Marčun Metod Domžale cesta 18 25. 1029843000 Stranka ekoloških Ekologi SEG Ljubljana, Litostrojska Lipič Karel gibanj Slovenije Ljubljana cesta 40 49. 4022459000 Stranka Med gene- Medgeneracij- smsr Maribor, Gregorčičeva Ambrožič Borut racijske Solidarnosti ska stranka Maribor ulica 24 26. 1029819000 Lista za skupno Lista za LM Miklavž na Cesta v Rogozo 4 Janžek Dušan in Razvoja občino Miklavž Miklavž Dravskem polju, na D. P. Miklavž na 50. 4022629000 Zveza za prihodnost Za prihodnost Žalec, Cankarjeva Fideršek Jasmin Dravskem polju Žalec ulica 5 27. 1029894000 Gibanje za Slovenijo GZS Ljubljana, Cesta v Kleče 9 Mavrič Vidovič Bojan 51. 4022904000 LTD – Toni Dragar LTD – Za vse LTD Domžale, Na ledinah 1A Dragar Toni Ljubljana – Lista Za vse generacije Ihan generacije 28. 1029924000 Lista za pravičnost Pravičnost in LPR Maribor, Loška ulica 13 Auer Stojan in razvoj razvoj Maribor 52. 4023510000 Zagorje gre naprej Zagorje gre ZGN Zagorje ob Savi, Marnova ulica Švagan Matjaž – Združenje za naprej Zagorje ob Savi 31A 29. 1029959000 Oljka Koper, Burlinova ulica 1 Peroša Patrik napredek Zasavja Koper 53. 4023595000 Zelena koalicija ZKo Ljubljana, Ulica bratov Černagoj Franc 30. 1029967000 Lista za čisto pitno LZČPV Ljubljana, Zarnikova Jarc Mihael Ljubljana Učakar 4 vodo Ljubljana ulica 19 54. 2404869000 Premik Železniki, Češnjica 54 Mesec Peter 31. 1029975000 Koper je naš KJN Koper, Gortanov trg 15 Popovič Boris Železniki Koper 55. 4023790000 Združena levica- ZL- Ljubljana, Linhartova Žnidaršič Franc 32. 1030019000 Zveza za Dolenjsko Zveza za ZZD Novo mesto, Župančičevo Muhič Alojzij Demokratična DSD Ljubljana cesta 13 – ZZD Dolenjsko Novo mesto sprehajališče 1 stranka dela 33. 1030027000 Piran je naš PJN Piran, Obala 114 Nusdorfer Sanjin 56. 4023749000 Neodvisen.si – Neodvisen.si Piran, Obala 144 Gašpar-Mišič Gašpar Lucija Indipendente.si Lucija 34. 1030035000 Lista Sonce Sonce Brežice, Černelčeva Škof Uroš 57. 4023897000 LTS – LTS – Za Kamnik, Maistrova Smolnikar Anton Tone Brežice cesta 3 Lista za Kamnik Kamnik Kamnik ulica 18 35. 1030051000 Stranka za delovna Za delovna ZDM Celje, Linhartova Esih Stanko 58. 4024044000 Istra-Istria Izola, Ulica svetega Krajcar Egidio mesta mesta Celje ulica 22 Izola Petra 13 36. 1030060000 Neodvisna lista “ZARJA” NLZ Sežana, Kosovelova Slavković Radica 59. 4024559000 Stranka Humana Humana HS Ptuj, Rogaška cesta Šic Miran ZARJA Sežana ulica 4B Slovenija Slovenija Ptuj 36 37. 1030078000 Izola je naša IJN Izola, Pittonijeva Vadnjal Manca Izola ulica 2 60. 4024567000 NARCISA – Stranka NARCISA Jesenice, Slov. Cesta Alojza Rebolj Miha 38. 1030094000 Akacije Koper, Ulica II. Brecelj Marko rdečega prahu Javornik Travna 22 Koper prekomorske 61. 4029615000 DROT – za razvoj DROT Trebnje, Gubčeva cesta Smuk Špela brigade 13B Trebnje 28 124 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Priloge 125 Matična Ime stranke Skrajšano Kra- Sedež Naslov Zastopnik Priloga 2: Delež vprašanih na vprašanje ‘Za katere od naštetih stvari številka ime stranke tica sedeža je po vašem mnenju vredno tvegati in tudi nekaj žrtvovati’ 62. 4037022000 Pozitivna Slovenija PS Ljubljana, Wolfova ulica 8 Komel Tina Ljubljana 63. 4037057000 Državljanska lista DL Ljubljana, Ukmarjeva Starman Bojan Ljubljana ulica 2 64. 4047672000 Piratska stranka Pirati Ljubljana, Majaronova Andrée Rok Slovenije Ljubljana ulica 6 65. 4050070000 Povezane lokalne PLS Kranj, Ulica Mirka Frelih Janez skupnosti Kranj Vadnova 8 66. 4050096000 Stranka za napredek SZNKS Kranj, Slovenski trg 3 Piškur Damjana krajevnih skupnosti Kranj 67. 4053117000 Združeno slovensko ZSL Hajdina, Zgornja Hajdina Rimele Aleksander ljudstvo Zgornja Hajdina 134 68. 4058291000 Gospodarsko aktivna GAS Grosuplje, Velika Račna 48 Kovšca Alojz stranka Velika Račna 69. 4060342000 Solidarnost, za Solidarnost Ljubljana, Einspielerjeva Učakar Tjaša pravično družbo Ljubljana ulica 6 70. 4064607000 Skupaj za mengeško Skupaj za SMO Mengeš, Jelovškova Gubanc Peter občino – skupaj mengeško Mengeš ulica 15 zmoremo več občino 71. 4065948000 Stranka Alenke Ljubljana, Štefanova Pavlič Jernej Bratušek Ljubljana ulica 5 72. 4066065000 Stranka modernega SMC Ljubljana, Beethovnova Artnak Jožef centra Ljubljana ulica 2 73. 4066111000 Stranka VERJAMEM VERJAMEM Ljubljana, Trg Osvobodilne Šoltes Igor Vir: Slovensko javno mnenje; Toš et al., 1991, 1994, 1999, 2001b, Malešič et al., 2007. Ljubljana fronte 13 74. 4066456000 Brezposelni in BIO Slovenije BIOS Jesenice, Cesta Cirila Mihelič Radmila ogroženi Slovenije Jesenice Tavčarja 1A 75. 4067002000 Lista Marjana Šarca LMŠ Kamnik, Bistriška cesta Kralj Branko Šmarca 10A 76. 4067126000 Gibanje Zedinjena Zedinjena ZSi Maribor, Miklavška Šiško Andrej Slovenija Slovenija Maribor ulica 26 77. 4067312000 Nova ljudska stranka Nova ljudska NLS Maribor, Grajska ulica 7 Vogrin Željko Slovenije stranka Maribor 78. 4067452000 Več za Kranj VZK Kranj, Pot v Bitnje 24 Trilar Boštjan Kranj 79. 4068173000 Stranka za Razvoj ROK Brežice, Cesta prvih Žibert Marijan Občin in Krajev Brežice borcev 43 80. 4068351000 Naša Notranjska NaNo Cerknica, Cesta 4. maja 47 Petan Domen Cerknica 81. 4068556000 Lista REZA – gibanje Lista REZA Domžale, Ljubljanska Resinovič Reza Alenka za moderno in trans- Domžale cesta 24 parentno politiko 82. 4090403000 Socialistična partija SPS Kamnik, Ulica Jakoba Trček Tadej Slovenije Kamnik Zupana 7 83. 4093976000 Socialna stranka SSSS Ljubljana, Celovška cesta Gajić Saša Srbov Slovenije Ljubljana 134 84. 4097416000 Rešimo Slovenijo ReSET Maribor, Ulica heroja Ivec Martin elite in tajkunov Maribor Šaranoviča 27 85. 4098137000 Glas za otroke in ZA OTROKE! Ljubljana, Stari trg 11A Primc Aleš družine Ljubljana 86. 4099753000 Levica Ljubljana, Prešernova Mesec Luka Ljubljana cesta 3 Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, 2017. 126 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Priloge 127 Priloga 3: Zadovoljstvo z življenjskim okoljem, EUROSTAT 2015 Priloga 4: Delež odgovorov na vprašanje ‘Kateri cilj je po vašem mnenju v Sloveniji najbolj zaželen? Kateri cilj je drugi Država Povprečje Nizko % Srednje % Visoko % Izpostavljenost prebivalcev mest naj bolj? Kateri cilj je najmanj pomemben?’ onesnaženemu zraku (v delcih) Bolgarija 5,2 59,0 % 32,6 % 8,4 % 45,9 μg/m3 Ciper 6,0 37,3 % 49,3 % 13,4 % 36,4 μg/m3 Italija 6,0 35,6 % 53,7 % 10,8 % 30,0 μg/m3 Grčija 6,2 36,5 % 45,2 % 18,3 % / Hrvaška 6,3 39,7 % 37,9 % 22,4 % / Portugalska 6,3 37,8 % 42,6 % 19,6 % 23,6 μg/m3 Madžarska 6,5 31,7 % 52,2 % 16,1 % 28,8 μg/m3 Estonija 6,8 28,5 % 53,4 % 18,1 % 12,7 μg/m3 Slovakija 6,9 28,3 % 48,9 % 22,8 % 28,9 μg/m3 Malta 7,1 22,8 % 46,8 % 30,4 % / Latvija 7,2 19,1 % 54,7 % 26,2 % 22,8 μg/m3 Španija 7,2 17,4 % 58,9 % 23,7 % 23,9 μg/m3 EU 28 7,3 19,2 % 51,4 % 29,4 % 24,9 μg/m3 Romunija 7,4 14,6 % 56,3 % 29,1 % 33,0 μg/m3 Češka republika 7,5 17,8 % 48,7 % 33,5 % 27,5 μg/m3 Islandija 7,5 14,2 % 56,6 % 29,2 % 8,7 μg/m3 Belgija 7,6 7,5 % 70,3 % 22,2 % 24,8 μg/m3 Francija 7,6 10,7 % 61,3 % 28,0 % 23,7 μg/m3 Vir: Slovensko javno mnenje; Toš, Grizold et al., 1990. Poljska 7,6 18,2 % 42,0 % 39,7 % 36,6 μg/m3 Nemčija 7,7 15,9 % 43,1 % 40,9 % 19,8 μg/m3 Priloga 5: Podpora okoljskim gibanjem Slovenija 7,7 17,6 % 40,1 % 42,3 % 25,4 μg/m3 Švedska 7,7 13,8 % 51,8 % 34,4 % 14,3 μg/m3 Gibanje za varstvo okolja predstavlja le grupo nezadovoljnežev, ki SJM 1986 SJM 1987 SJM 1990 Finska 7,8 9,0 % 56,3 % 34,7 % 11,0 μg/m3 nasprotujejo vsakemu napredku. Litva 7,8 13,0 % 44,9 % 42,1 % 20,6 μg/m3 popolnoma se strinja 4,0 % 5,2 % 5,2 % Luksemburg 7,8 9,2 % 56,9 % 33,9 % 17,8 μg/m3 v glavnem se strinja 9,9 % 7,8 % 7,7 % Združeno kraljestvo 7,8 11,3 % 50,6 % 38,2 % 18,1 μg/m3 ne ve, neodločen 26,3 % 21,8 % 18,4 % Švica 7,9 12,0 % 46,2 % 41,8 % 19,2 μg/m3 v glavnem se strinja 30 % 29,3 % 22,3 % Irska 8,0 10,1 % 46,2 % 43,7 % 14,0 μg/m3 sploh se ne strinja 29,8 % 36 % 46,4 % Nizozemska 8,0 4,0 % 64,7 % 31,3 % 21,0 μg/m3 Vir: Slovensko javno mnenje; Toš et al., 1986, 1987, 1990. Danska 8,2 10,8 % 36,6 % 52,6 % 17,4 μg/m3 Norveška 8,3 6,1 % 45,8 % 48,1 % 16,1 μg/m3 Avstrija 8,4 9,5 % 33,3 % 57,2 % 22,4 μg/m3 Vir: Eurostat, 2005. 128 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Priloge 129 Priloga 6: Okoljske prakse Priloga 8: Delež odgovorov na vprašanji ‘Katera od navedenih tem je v Sloveniji danes najbolj pereča? In katera je naslednja ‘vedno’ + ‘pogosto’ v deležu SJM 2011/1 najbolj pereča tematika?’ Kako pogosto se posebej potrudite in ločeno zbirate odpadke – steklo, kovine, plastiko, papir in tako naprej za 85,7 % reciklažo? Kako pogosto se posebej potrudite, da bi kupili sadje in zelenjavo, vzgojeno brez pesticidov in drugih kemičnih 41,8 % sredstev? Kako pogosto se odpoveste vožnji z avtom zaradi ekoloških razlogov? 18,3 % Kako pogosto doma omejite porabo energije ali goriva zaradi ekoloških razlogov? 49,8 % Kako pogosto varčujete ali znova uporabite že rabljeno vodo zaradi ekoloških razlogov? 37,1 % In kako pogosto se odločite, da določenih proizvodov ne boste kupili zaradi ekoloških razlogov? 30 % Vir: Slovensko javno mnenje; Hafner-Fink et al., 2011. Priloga 7: Delež odgovorov ‘vlada bi morala zagotoviti ‘veliko več’ + ‘nekaj več denarja’ na vprašanje ‘Prosimo vas, da nam za spodaj našteta področja poveste, ali bi po vaši sodbi mo- rala slovenska vlada zagotoviti zanje manj, enako ali več denarja kot doslej. Pri tem pomislite na to, da bi povečani izdatki na enih področjih terjali zmanjšanje na drugih oz. Vir: Slovensko javno mnenje; Hafner Fink et al., 2011. zvišanje davkov in prispevkov?’ Priloga 9: Delež odgovorov na vprašanji ‘Kateri od navedenih prob- lemov (če sploh kateri), je po vašem mnenju najbolj po- memben za Slovenijo kot celoto? In kateri od navedenih problemov (če sploh kateri), najbolj prizadene vas in vašo družino?’ Vir: Slovensko javno mnenje; Toš et al., 2003. Vir: Slovensko javno mnenje; Hafner Fink et al., 2011. 130 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Priloge 131 Priloga 10: Delež odgovorov na vprašanje: ‘Našteli vam bomo nekaj Priloga 12: Rezultati zelenih političnih strank, ki so članice Evropske področij vsakdanjega življenja, vi pa ocenite, ali bi se raz- zelene stranke na zadnjih nacionalnih volitvah mere na naštetih področjih izboljšale ali poslabšale, če bi Slovenija postala članica EU?’ Država Ime zelene stranke, članice Leto Uspeh na zadnjih Število pridobljenih Evropske zelene stranke zadnjih nacionalnih volitvah mandatov na zadnjih volitev v odstotkih nacionalnih volitvah Avstrija Die Grünen 2013 12,42 % 24 Belgija Ecolo 2014 3,3 % 6 Groen 5,32 % 6 Bolgarija Zelena Partija Bulgaria 2013 0,06 % 0 Zelenite 0,75 % 0 Hrvaška ORaH (Održivi razvoj Hrvatske) – – – Ciper Cyprus Green Party 2016 4,81 % 2 Češka Republika Zelení/ Czech Greens 2013 3,2 % 0 Danska Socialistisk Folkepart 2015 4,2 % 7 Estonija Eestimaa Rohelised 2015 0,9 % 0 Finska Vihreät – De Gröna 2015 8,5 % 15 Francija Europe Ecologie – Les Verts 2012 5,4 % 17 Nemčija Bündnis 90/ Die Grünen 2013 8,4 % 62 Grčija Oikologoi Prasinoi/ Ecologist Greens 2012 2,02 % 1 Madžarska Lehet Más a Politika 2014 5,26 % 5 Irska Comhaontas Glas 2016 2,8 % 2 Italija Federazione del Verdi 2013 – 0 Latvija Latvijas Zala Partija 2014 5,58 % 7 Litva – – – – Vir: Slovensko javno mnenje; Toš et al., 2002. Luksemburg Déi gréng 2013 10,13 % 6 Malta Alternattiva Demokratika – 2013 1,8 % 0 Priloga 11: Zagotavljanje večje zaščite okolja the Green Party Nizozemska GroenLinks 2017 9,1 % 14 Kako bi dosegli, da bi podjetja in industrija v Sloveniji varovala okolje? Kateri od navedenih SJM 2011/1 Poljska Zieloni 2015 – - načinov bi bil po vašem mnenju najboljši? Portugalska Partido Ecologista »Os Verdes« 2011 0,99 % 2 visoke kazni za podjetja, ki škodujejo okoljue 25,8 % Romunija Partidul Verde 2012 – 2 z davčnimi ukrepi nagraditi podjetja, ki varujejo okolje 27,4 % Slovaška Strana Zelených/ Slovalian Green Party 2012 0,3 % 0 več informiranja in izobraževanja za podjetja o tem, kakšne so prednosti varovanja okolja 46,8 % Slovenija SMS Zeleni Evrope – – – Vir: Slovensko javno mnenje; Hafner Fink et al., 2011. Španija EQUO 2016 0,93 % 3 Iniciativa per Calalunya Verds 2015 0,64 % 3 Švedska Miljöpartiet de Gröna 2014 6,89 % 25 Združeno Green Party of England and Wales 2015 3,67 % 1 kraljestvo Scottish Green party 0,13 % 0 Vir: Evropska stranka zelenih, 2017. 132 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi 133 Priloga 13: Seznam poslancev v Skupini Zelenih/ Evropske Index svobodne zveze v Evropskem parlamentu v mandatu 2014–2019 Država Število vseh Število zelenih Ime zelene stranke Delež zelenih evroposlancev evroposlancev evroposlancev (B/A) (A) (B) x 100 Avstrija 18 3 Die Grünen – Die Grüne Alternative 16,67 % Belgija 21 2 Groen; Ecologistes Confédérés pour 9,52 % A C l’Organisation de Luttes Originales Adam, F. 99, 102 Cabada, L. 78, 79, 81, 99, 107 Bolgarija 17 0 – 0 Agarin, T. 74, 81, 97 Calise, M. 2, 99 Ciper 6 0 – 0 Anderson, A. 9, 97 Carmin, J. 12, 99 Hrvaška 11 1 Independent 9,09 % Češka republika 21 0 – 0 Arhar, F. 37 Carter, E. 111 Danska 13 1 Socialistisk Folkeparto 7,69 % Aures, F. 74, 75, 76, 80, 97 Carter, N. 11, 12, 99, 111 Estonija 6 0 Sõltumatu 0 Aylott, N. 111 Casal Bértoa, F 3, 33, 101 Finska 13 1 Vihreä liitto 7,69 % Cerar, M. 38 Francija 74 6 Europe Écologie 8,11 % B Chaisty, P. 77, 82–86, 100 Nemčija 96 13 Bündnis 90/ Die Grünen; Ökologisch- 13,54 % Baker, S. 68, 72, 74, 76, 80, 81, 84, Charvát, J. 66, 67, 100 Demokratische Partei; Piratenpartei 87, 97 Císař, O. 12, 100 Deutschland Grčija 21 0 – 0 Bavčar, I. 37 civilna družba 17, 44, 76, 81 Madžarska 21 2 Együtt 2014 – Párbeszéd 9,52 % Bebler, A. 17 Corry, O. 64, 65, 80, 100 Magyarországért; Lehet Más A Politika Bel , M. M. 44 Crossley, L. 100 Irska 11 0 – 0 Beltran, N. 53, 97 Italija 73 1 Movimento 5 Stelle 1,37 % Bernik, I. 103, 106, 109 Č Latvija 8 1 Latvijas Krievu savienība 12,5 % Biezen, I. 756, 100 Černigoj-Sadar, N. 103 Litva 11 1 Lietuvos valstiečių ir žaliujų sajunga 9,09 % Birch, S. 78, 97 Čuš, V. 47, 50, 121 Luksemburg 6 1 Déi Gréng – Les Verts 16,67 % Blühdorn, I. 2, 97 Malta 6 0 – 0 Boh, T. 22, 106 D Nizozemska 26 2 GroenLinks 7,69 % Bolleyer, N. 1, 98 Dalton, R. J. 12, 100 Poljska 51 0 – 0 Portugalska 21 0 – 0 Bomberg, E. 17, 98 Deegan-Krause, K. 79, 88, 99, 104 Romunija 32 0 – 0 Bor, M. 17 Demos ix, 20, 27, 28, 50, 51, 52 Slovaška 13 0 – 0 Botetzagia, I. 13, 14, 105 Deschouwer, K. 2, 13, 98 Slovenija 8 1 Lista dr. Igorja Šoltesa 12,5 % Brucker, B. 64, 72 74, 77, 80, 81, 98 Deželan, T. ii, 23, 102, 103 Španija 54 4 EQUO; Esquerra Republicana de 7,40 % Bučar, F. 37 Drnovšek, J. 27, 37 Catalunya; Iniciativa per Catalunya Verds Buelens, J. 2, 13, 98 Državna volilna komisija 23, 100, Švedska 20 4 Miljöpartiet de gröna 20 % Bukow, S. 15, 98 101 Združeno Kraljestvo 73 6 Plaid Cymru – Party of Wales; Scottish 8,22 % National Party; Green Party Bulc, M. 37 Skupaj 751 51 Skupina Zelenih/ Evropska svobodna 6,79 % Burchel , J. 12, 14, 18, 98 E zveza Bürklin, W. P. 1, 98 Enyedi, Z. 3, 33, 101 Vir: Evropski parlament, 2017. Bursík, M. 66, 67 Erjavec, K. 37 Buzogány, A. 63, 64, 71–73, 75, 77, European Green Party / Evropska 81–84, 87, 98 stranka zelenih 56 134 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Index 135 F J Kunštat, D. 105 Miller, B. 3, 109 Fagan, A. 12, 99, 102 Jacques, K. 67 Kurdija, S. 107, 108, 109 Müller-Rommel, F. 2, 12, 18, 98, 110 Faucher, F. 11, 102 Jakubková, V. 66, 67 Kustec Lipicer, S. 39, 107, 119 Feinstein, M. 17, 102, 113 Jamnikar, P. 111 N financiranje strank 31, 32, 79, 93 Janša, J. 36, 37 L Nadenichek Golder, S. 14, 110 Fink-Hafner, D. xvii, 2, 4, 13, 17, 19, Jazbinšek, M. 27, 105, 111 Ladrech, R. 4, 107, 111 Nas, M. 40, 110 23, 34, 39, 42, 102, 103, 106, Jehlička, P. 18, 105 Lago, I. 11, 107 nova družbena gibanja 85 108 Jelinčič, Z. 37 Lah, A. 17 Novak, M. iii, iv, xv Fischer, J. 67 Jelušič, L. 108 Lahovnik, M. 37 Flajšman, B. 19, 111 Jenkins, C. J. 107 Lajh, D. 4, 39, 103, 106, 107 O Frankland, E. G. 108 Jepps, J. 105 Lazarová, Z. 70 Ogrin, T. 51, 110 Fur, Z. 64 Just, P. 67, 100, 105 Lewis, P. 4, 82, 101, 107 ohranjanje narave 17, 41, 72 Lewis, P. G. 4, 82, 101, 107 okoljsko gibanje 17, 65, 68, 71, 80 G K Liberalna demokracija Slovenije ix, Omladič, L. 110 Gantar, P. 103 Kacin, J. 37 23, 33, 34, 52, 54, 121 organizacijski razvoj 92 Goodin, R. E. 12, 103 Kaelberer, M. 11, 13, 14, 105 Linek, L. 14, 107 Outlý, J. 14, 107 Gošnik, V. 111 Kamieniecki, S. 100 Lipič, K. 51, 107 gospodarska kriza 7, 8, 14, 53, 56, Karamichas, J. 13, 14, 105 Lista za čisto pitno vodo x, 23, 25, P 58, 60, 63, 88, 89, 94 Kirn, A. 105 112, 122 Pahor, B. 37 Gregorčič, M. 44, 103 Kitschelt, H. P. 2, 11, 13, 14, 105 Listhaug, O. 4, 107 Panebianco, A. 110 Grizold, A. 108, 118 Klandermans, B. 107 Liška, O. 67 Pavlínek, P. 1, 111 Klaus, V. 67 Lucardie, P. 2, 11, 13, 108 Pennisi, A. 11, 111 H Klemenc, A. 19, 106 Lukaš, L. 107 Peterle, L. 27, 37 Hafner-Fink, M. 4, 8, 41, 43, 44, Knep, M. xvii, 17, 42, 105, 106, Lukšič, I. 107 Pickles, J. 1, 111 102, 103, 108, 109, 128, 107, 108, 110, 111, 113 Luther K. R. 111 Pituctin, S. 11, 112 129, 130 Kocáb, M. 67 Plut, D. 17, 28, 111 Han, Š. 46 Kopeček, L. 64–71, 80, 81, 85, 87, 104 M Podobnik, J. 37 Hanžek, M. 22, 39, 47, 51, 103 Korošec, Š. 37 Mair, P. 4, 108 Podobnik, M. 37 Hattenstone, S. 104 Kos, D. 8, 41, 106 Majhenič, I. 51, 53, 108 Poguntke, T. 4, 98, 111 Haughton, T. 32, 106 Kos, J. 106 Malešič, M. 108, 125 politična participacija 8 Hernández, E. 3, 15, 104 Košir, M. 51, 106 Malnar, B. 4, 8, 37, 41, 42, 43, 103, poslanec zelenih 10, 29, 33, 73 Hino, A. 11, 104 Kostelecky, T. 105 106, 108, 109 Potočnik, J. 37 Hloušek, V. 64–68, 71, 80, 81, 85, Kraiger, J. 17 Mansfeldova, Z. 4, 82, 107 Požarnik, H. 111 87, 104 Krašovec, A. 2, 4, 22, 31, 32, 39, 102, Markowski, R. 101 Prunk, J. ii, 102, 113 Horvat, V. 63, 64, 75, 83, 84, 104 103, 106, 107 Martin, S. 109 Pučnik, J. 20, 36 Kresal, K. 37 Martinez, F. 11, 107 Puh, D. 46 I Kriesi, H. 3, 11, 15, 104, 107 Mavsar, A. 109 Ignjatović, M. 103 Kropivnik, S. ii, 107, 119 Mekina, B. 103 R Ikstens, J. 107 Kučan, M. 37 Mesec, L. 22, 38, 39, 48, 124 Rabas, P. 67 Inglehart, R. 4, 12, 46, 104, 105 Kuchtová, D. 66, 67 Meyer, T. 3, 109 Ramet, S. P. 102, 108, 111 Kumar, K. 65 Miheljak, V. 109 Richardson, D. 12, 112 136 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Index 137 Rigelnik, H. 37 Šinko, M. 4, 9, 40, 42, 43, 109 Western, M. 40, 100, 104, 105, Zeleno gibanje občine Moste-Polje v Rihoux, B. 108 Štebe, J. 103, 109 110, 118 Ljubljani 21 Ringdal, K. 4, 107 Švejnar, J. 67 Whitefield, S. 77, 82–86, 100 Zubová, O. 66, 67, 68 Rootes, C. 11, 13, 14, 112 Zveza komunistov 17, 33, 35, Rop, A. 37 T Z 47, 52 Rüdig, W. 2, 13, 14, 56, 112 Talshir, G. 12, 113 Zajc, D. 119 Zveza socialistične mladine xi, 17, Rupel, D. 37 Tancig, P. 27, 111, 113 Združeni Zeleni 21 33, 35 Tavits, M. 11, 113 Zelena ideologija 48 S Thaler, Z. 37 Zelena koalicija 212, 22, 26, 48, 123 Selb, P. 11, 112 Tomašević, T., 63, 64, 75, 83, Zeleni progres 21, 26, 47 Ž Slovenska demokratska stranka x, 84, 104 Zeleni Slovenije xi, 21, 25, 111, 119 Žerjav, R. 37 23, 54, 121 Tomšič, M. 27 Slovenska ljudska stranka 23, 34, Topoláneka, M. 38, 55 Toš, N. 4, 37, 43, 44, 59, 106, 109, Smode, M. 40 113–118, 125, 127, 128, Smole, J. 37 130 Socialni demokrati 23, 36, 47, 121 Trampuš, J. 103, 106, 118 Soukup, J. 68 Tranter, B. 40, 118 Spirova, M. 79, 99 Türk, D. 37 Stanojević, M. 103 Stanovnik, J. 37 U Stranka ekoloških gibanj Slovenije Učen, P. 79, 99 107, 108, 110, 113 Uhan, S. 4, 8, 41, 44, 103, 108, 109 Stranka mladih Slovenije x, 21, 22, 23, 25, 26, 34, 47, 51 V Stranka za trajnostni razvoj Slovenije Valič, L. 51, 53, 108 22, 51, 53, 55, 112 varstvo okolja 17, 20, 27, 59 Stranka zelenih 99, 100, 102, 105, Vasilopous, P. 3, 13, 62, 98 109, 119 Vegič, V. 108 strankarski sistem 1–4, 31, 34, 53, 56, Viola, D. M. 103 60, 81, 94 volilni sistem 11, 31, 49, 78, 79 strankarsko tekmovanje 12, 33, 93 Voljč, B. 27, 111 Stropnický, M. 66 Vorman, G. 2, 13 subjektivni dejavnik 1–3, 12, 62, 95 Vovk, M. 47 Switek, N. 15, 98 Szarka, J. 2, 97 W Wachtler, M. 56, 119 Walecki, M. 78, 99 Š Webb, P. 81, 111 Šavli, S. 113 Weber, M. 119 Šešerko, L. 19, 27, 111, 113 Welzel, C. 4, 105 138 Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi