LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanaka povest. Spiaal I. V. Starogorski. (Dajje.) Razpostavili so atraže in prižgali ogaje, da kuhajo večerjo. Vsi so bili ntrnjeni in lačni. Vjeruša je pa hodil okrog, govoril in v srcu sklenil uiti nocoj, ako bo le najmanjsa prilika. Zelo mn je slnžila utrnjenost Turkov. BLepo hurisko si imel," so pravili Turki Vjerusi, ki je aedel med njitni pri ognju. Drugi ao se zbirah krog njega. Tndi Gliso je bil zraven. Glas starca se mu je zdel znan, vendar se ni mogel apomniti, kje bi ga videl. Nasprotno pa je Vjeruaa takoj apozual lzdajalca. Sprva ga je obsla groza, ko pa je sprevidel, da ga ne pozaa, se je pomiril. Dobro, da ni poznal Kostnke. BLepa, pri Alahn!" je odvrnil Vjeruaa. BAli če nas zato, da amo jim vzeli najlepse dete, ne pokoljejo vatasi?" nNe bodo v&*\" ao vzkliknili nekateri. . BVae nataknemo na kol!" »Tudi groznega volka?" Nikdo se ni odzval. Vjerusi pa je bilo na tem, da jih 3e bolj splaši. BKdo izmed vaa ga je videl trgati Ijnbljence preroka?" ^So nekateri, ki so se koaali z njim. Pra^ijo, da je t njem aam šejtan!1* * Sejtaii, hudi duh, vrag. BNi ga 7 njem, ampak oa sam je sejtan! Tako ga ni 7idel nobeden, kakor jaz. Oči je imel rdeče, prsi kakor gora. Eainor je stopil, tam je vse ležalo, ko je zamabail 8 handžarom, je nastal veter. Njemu ne zdrži nikdo!" ,Ne zdrži!" ao javkali nekateri iz tolpe. Gliso je atopil naprej in dejal: nKaj se plaaite!? Slarisa je čiato navaden člo^ek. Alah 7am ga da 7 roke!" Vjerusa je zasopihal in toliko da ni pljnnil. nKdo je ta, ki zasmehnje besede starca, katerega je varoval sam veliki prerok vseh nezgod? Kdo je ta, ki kroka, kakor 7rana, če jo dražis?" rTo je pea, ki naa hoče peljati v žrelo groznega volka!" aKdo?11 se zavzame Vjerusa in pljune. Ni se mogel zdržati. Ali takoj ma je bilo žal, ker Glišo mu je pogledal globje 7 lice. BTa člo^ek ? Ljubljence Alaha hoče tirjati v pogubo?" BPravi, da nam spravi Slavišo v nase roke!?" ,,Slavišo? — Alab naj ga povisa, ako stori to, naj mn dodeli sedmeri raj Mohameda! Pomislite! Slaviaa je posast! Sedaj je tu, sedaj tam. Povem vam, da amo ga nekoč že držali in ae veaelili, da ga poneaemo Osrinbegu. Ali naenkrat sem držal samo cnnjo v roki, po brbtih na8 je pa on tolkel, da sem mn komaj vsel!" nAlah nam bodi milostivl" ao klicali Tnrki. Gliso si je grizel natnice. Niao ga marali in tudi beg mu je dal vedeti, da mu ne zaupa več. nPokažem vam, kdo sem!" je mrmral. Vjerusa je pa obhodil vso taborisče, pripove- doval to in ono in alikal Slaviso kot uajhujšega sejtana. BTfu. . ." je kimal sam sebi. nDovolj dolgo n gledal Kosenko, Osvinbeg, sedaj jo pokaž^m dragemu, ki je bolj vreden nje lepote. če bi odlašal predolgo, ae zna kaj primeritil" Blizu polnoči je moralo biti, ko se je plazila v čruo ogrinjalo zavita ženaka med grmo7Jem, tiho kakor aenca. Vjerusa je šel trdo mimo sotoro7. Bila ata že blizn stražo. nKosenka?! Ušla S7a že enkrat tako, da sem jih zmotil, posknsiva zopet. Idi tiho naprej, jaz te doidem!" rKdo je?" je klicala straža. BSi ti Anim?" se je odzval Vjerusa. BMi«bl 8em, da spis!" nPri Alahn bi bilo bolje, da spim! Edo bo pa hodil sedaj tn okrog?" ,Slavisa?!a se poroga Vjeruša. n6a! Naj pride!? Ljnbše mi je, da se bijem, kakor da lazimo po skalab." nPotrpi! Alah ti nakloni lahko se maraikaj! Pravijo, da hočejo vataei vzeti celo Tetovo!?" BPrayijo, čo je le res?! Sicer bi pa bilo itak bolje, da bi počakali vataše doma in ne lazili za njimi po prepadih!" BOavinbeg je moder 7ojnik, Anim?! Alah ve, zakaj je dobro tako! — Ne morem spati nocoj! Zdi se mi, da se pripeti nesreča. Odkar imamo one jetnice, me vedno nekaj vzncmirja." nŽenska prinasa nearečo!" reče Aoirn. ^lzkusil sem to! Po mojem mnenju bi bilo bolje, da bi jih ne imeli, ali pa da je podavimo. Jaz že ae vzamem nobene!" Vjeruaa ae začndi. BAnim, prijatelj, ti sovražis lepe huriake?!" BVse, ne samo lepe, ker v njih je sejtan. Ženska je bila kriva, da bi bil skoraj prikrajsan za glavo." BPovej ao, ako ljubiš preroka! Eako je to prislo?" BImeli smo tadi več jetnic. Nekatere ao ušle in sli smo lovit . . . Eaj mi mar vstaši, če pridejo ? Ako nas aapadejo, se pričnemo biti železo z železom, ali z žensko se ne grem . . . Tndi jaz aem šel lovit begunke. Naletel aem na dve. Poletimo za njimi. Oni splezata na skalo in se dalje med prepade. Mi smo mislili, da jn moramo dobiti in smo plazih za njimi. One se pa postavijo 7 bran in začno metati in valili kamenje na nas. Dvoje mojih ljndi je potegnilo kamenje v prepad, d7a sta bila ranjena. Razjarjen sem vstrelil na njn. Eao aem zadel, da ae je prevrnila v brezdno. Predno pa sem nabil pnsko, sem dobil kamen y glavo in sem padel. Le Alabn se imam zahvaliti, da se živim. Eo aem se zavedel, sem cdšel nazaj in sklenil, da ne pojdem nikdar več lovit hurisk, akokatera uide." Vjeruša ae je zamislil. Njegovo skušeno oko je zapazilo, da tiči 7 tem čloyekn malomarnost za 7se, aamo klanje mn je slasčica. Eo bi vstaši bili tu, kako lahko bi napadli Os^inbega, da celo med nje bi prisli, ue da bi straža opazila. BAnim, vidim, da si zaspan, kakor tudi ljudje! Skrbi me, da bi se kaj ne pripetilot Pogledam nekoliko okrog!" BPa poglej, ako se ti zljubi," de malomamo Anim. BZaupaš mi!" zamrmra Vjerusa. nZa to dobis plačilo, kakor če miš oblazi slanino!" Koseoka je že čakala svojega reaitelja, ki je mogočno korakal. BSedaj pa zopet 7 imeuu Gospoda! Tokrat je ne^arnejse, kakcr pr^ikrat?! Ali glava Vjeruse je vredna malo yeč, kakor da bi se valjala po smetiaču ..." Nekak šum je nstavil besedo. Vjernša je poslušal in potegnil kratek meč. BEak vrag se plazi tu okrog?" vprasa glasno. BNoben 7rag, pes stari ..." je aiknila postava, ki je stopila iz grma. BDobil sem te, stari lisjak. Ali ne bos pobegnil, ne boš?! BGliso, izdajica," je vzkipel Vjernsa. BMed sovražaiki nboge raje? Ne čndim se! Lopoy si bil že daTno . . . Tfo! Sedaj si pa se izdajalec!" BEaj 8i pa ti? Slepar in hinavec! — Alo..." je zavpil Gliso. BEj, ne mnči se," je zamomljal v strahu starec. Kosenka se je stisnila za grm. Hipoma ji je poatalo jasno, da sta izgnbljena. Slisali ao se koraki. BEj, ne muči se . . ." je pono^il Vjernsa in kakor blisk razcepil gla^o Glisn. BNajbolje je zate, da ne ganea jezika. Ni leno, da aem te, ali človek se pri^adi (udikrvi. — BTfu. . ." jezasopel. BMalo je manjkalo, pa bi mi dali kolec." (Dalj« gledi)