letnik XXII.
številka 12
december 1985
Konec leta je običajno trenutek za oceno vsega uresničenega, pa tudi neuresničenega v preteklem obdobju. Plan nalog mora biti vedno maksimalno zahteven, saj preohlapno in premalo zahtevno planirane naloge le še povečujejo že tako preveliko ležernost pri izpolnjevanju vsakodnevnih obveznosti. Le ta pa je še na žalost vse preveč prisotna pri delu velike večine zaposlenih v TGA. Prepričevanje samih sebe, da smo naredili, kar smo mogli, saj smo vendar izpolnili plan proizvodnje, v veliki meri tudi plan prodaje in plan doseganja celotnega prihodka in dohodka, je popolnoma brezvezno, saj nikomur ne bo uspelo ovreči splošne ugotovitve, da bi lahko dosegli še bistveno več, če bi izpolnili en sam predpogoj: spremeniti je potrebno odnos do dela! To pa je storil zaenkrat le manjši del zaposlenih.
Pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt MPPAI je terjal maksimalne napore manjšega števila izvajalcev projekta, število tistih, ki so škodoželjno stali ob strani ter čakali na neuspehe, na žalost tudi v naši sredini, ni bilo tako majhno. Upam, da jim sam pričetek del na modernizaciji ne bo preveč pokvaril novoletnega razpoloženja. Projekt, o katerem smo leta in leta samo govorili tako postaja stvarnost, stvarnost, ki terja korenite spremembe v dolgoletnem, utečenem in na žalost vse preveč ležernem odnosu do dela in odgovornosti zanj. Njegova zahtevnost ter sredstva, ki so potrebna za njegovo realizacijo, pomeni za celoten kolektiv ogromno odgovornost pred celotno družbo, ki smo jo le s težavo prepričali o družbeno-ekonomski upravičenosti nadaljevanja
(Nadaljevanje na 2. stani)
Za M PP Al
Čiščenje
Odvoz zemlje
Ruvanje korenin	Odvoz korenin
(Nadaljevanje s 1. strani)
proizvodnje aluminija v Kidričevem, ter o tem, da smo kolektiv, ki bo znal gospodarno ravnati s tako doseženimi družbenimi sredstvi.
Prav zaradi teh zagotovil in
nemajhnega zaupanja v nas ne moremo in ne smemo dopustiti nekaterim posameznikom, da še vnaprej nadaljujejo s politiko kritizerstva, razdiranja in lenuharjenja, saj na ta način blatijo ugled tistega
dela kolektiva, ki še vnaprej namerava nadaljevati s poštenim in odgovornim delom. Preverjanje lastnih sil bo zato ena izmed glavnih in za nekatere precej neprijetnih nalog naslednjega leta. Vse
manj mora biti tistih, za katere velja naslednja misel: »Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo ponavljajo.« (G. Sartayana, Life ob Reasan)
Srečno!	D. Toplek
Bilanca projekta MPPAI
Nekateri se tožijo, da so bili o projektu slabo informirani in da ni bila izpolnjena zahteva, da se o MPPAI poroča v vsaki številki. Temu niso krivi nizki honorarji, ampak predvsem dejstvo, da so bili na projektu kritični trenutki, ko se v mesecu dni ni zgodilo nič takega, kar bi bilo vredno objave. Pri poročanju sem držal pravila, da sem poročal takrat, ko so aktivnosti napredovale in je bil v primerjavi s predhodnimi poročilom narejen napredek. Za meseče, ko ni bilo poročil lahko sklepate, da so bili težki meseci v katerih smo odgovorni za projekt preživljali hude ure. Ne trdim, da številni dogodki iz teh časov niso primerne teme za pisanje, posebno za publiko, ki jo privlačijo napeti prizori, toda pisanje zahteva čas, ki smo ga v danem trenutku porabljali sza bolj koristne zadeve. Ko bo projekt za nami in bomo čakali na penzijo v razvojnem oddelku, bo primeren trenutek, da obudimo kakšen trenutek iz zgodovine MPPAI.
če se vrnem k bilanci preteklega leta, vas moram spomniti, da smo poslali v svet informacijo o MPPAI na nekaj tisoč straneh in da za nas vedo ne samo v Ptuju in Ljubljani, ampak tudi v Parizu, Washingtonu in še kje. Projektne dela sivih las samo na naših glavah, ampak tudi pri odgovornih v republiških organih in v bankah. Pospravili smo tudi navlako, ;ki je desetletja ležala vzhodno od elektrolize A in južno od obrata anodna masa. Denar ni vržen proč, saj se je s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, 20. decembra 1985 začelo zares. Gradbeno dovoljenje je izdal Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj. Gradbeno dovoljenje se nanaša na gradbena dela in napeljave za naslednje objekte:
—	elektroliza C,
—	skladišče anod,
—■ peč za anode,
—	zahvalnica anod,
—	zunanja ureditev,
—• zaklonišče.
Ni potrebno biti velik strokovnjak in lahko ugotovite, da popis objektov ni kompleten. Res je. Dovoljenje, ki ga imamo je prvo, ne pa zadnje. Izdanih jih bo še veliko, tako za objekte kot naprave in teh-
nologijo. Gradbena dovoljenja bomo iskali še celo 1986 in nekatera celo v § 1987. Za velike projekte kot je MPPAI namreč ni možno pridobiti vseh gradbenih dovoljenj naenkrat, ampak se izdajajo delna gradbena dovoljenja. Tak pristop je v skladu s 34. členom Zakona o graditvi objektov, ki glasi: (citat)
Gradbeno dovoljenje se daje za graditev celotnega objekta ali pa le za njegov del, ki pomeni ekonomsko — tehnično celoto in se da tak samostojno uporabljati, če se objekt gradi po delih.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko da gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oz. izvedbo posameznih del.
—	če pomeni tak del objekta, oziroma če pomenijo taka dela po predloženi tehnični dokumentaciji tudi sama tehnično celoto:
—	če gre za graditev objekta, ki objektivno terja večletno graditev:
—	če dinamika graditve celotnega objekta tako zahteva, (konec citata)
Vidimo, da zakon to področje ureja življenjsko, zato se nam za naslednja gradbena dovoljenja ni potrebno bati. Ne bodo jih sicer izdajali na lepe oči, ker je to področje v TGA tisto, kjer vladajo moški, potrebno bo pa poskrbeti za projekte, soglasja in potrdila. Nekatera bo potrebno samo kopirati kot n. pr. elektroenergetsko soglasje in potrdilo SDK. Zadnji področji, t. j. pridobitev soglasja za povečano moč in zagotovitev virov financiranja pa sta tisti, na katerih so se najbolj lomila kopja in od katerih je bila odvisna usoda projekta.
Velikokrat je že bilo povedano, da je projekt MPPAI energetsko, kapitalno in surovinsko intenziven, sovražijo pa ga tudi zagovorniki čistega okolja, če k temu dodamo še težko gospodarsko situacijo, ki se odraža v dolgovih, nelikvidnosti, padanju storilnosti in življenjskega standarda, pomanjkanju energetskih virov itd., potem se da sklepati, da si trenutke za pridobivanje elektroenergetskega soglasja in potrdila SDK nismo najbolj posrečeno izbrali. V preteklosti so bili boljši časi, če gledam v prihodnjost, pa bomo na boljše čakali precej dolgo. Zato izbire ni bilo. Cilj je po-
trebno doseči za vsako ceno. Sredstva in metode dela je bilo potrebno podrediti ciljem, čeprav smo velikokrat izpadli kot bedaki in kmetavzi. Smatram, da smo svojo vlogo odigrali dokaj naravno in se nam ni bilo potrebno pretvarjati. Slednje velja predvsem za obnašanje na številnih sestankih, ko smo se morali pri pisanih dokumentih dokazovati z znanjem in strokovnostjo.
Najlaže se je namreč nebodigatreba rešiti tako, da mu zavrneš gradivo, ki služi kot osnova za razpravo in odločitev. Preizkušnjo smo dobro prestali. Na investicijski program v smislu kvalitete in obsega informacij ni bilo tehtnih pripomb. Zapišem lahko celo, da so ga vsepovsod obravnavali s spoštovanjem in navajali kot izdelek s katerim se redko srečajo. Takšna ni samo ocena prof. dr. Križmana, ampak tudi Inštituta za ekonomiko investicij pri LB -ZB, ki je izdelal svojo oceno za Komisijo za oceno investicij SRS. Še tako dober IP je brez koristi, če strokovnjaki iz Inštituta ugotovijo, da proizvodnja aluminija v SRS ne sodi med tiste, ki bi jo bilo potrebno ohraniti in razvijati.
Dolge in številne so bile razprave z obdelovatelji in njihovimi predpostavljenimi, da so bila korigirana prvotna stališča na spodnjo mejo sprejemljivosti za TGA. Ni bilo pričakovati, da bodo o projektu je bilo potrebno dokazati, da govorili v superlativih, vendar projekt izpolnjuje minimalne zahteve. To nam je uspelo tako na komisiji za oceno investicij, na komisiji, ki izdaja posebna energetska soglasja kot tudi pri bančnih strokovnjakih, ki odločajo o oblikovanju konzorcija bank.
Vemo kdo je za in kdo proti projektu. Poslušali smo neresne, polstrokovne in provokativne izjave, ocene in mišljenja posameznikov. Sedijo v raznih odborih, komitejih, izvršilnih organih brez konkretnih odgovornosti in kompetenc. Plavajo s tokom, ki jih nosi. Njihova pravica je, da razpravljajo, ocenjujejo, glasujejo pri čemer za takšno ali drugačno odločitev ne bodo nikoli odgovarjali. Na srečo so v manjšini, sicer bi se projektu pisalo še slabše. Nagajali bodo še naprej. Takšne imamo tudi v TGA. Najbolj aktiven je iz investicijskega sektorja. Ironija je v tem, da
sem ga pred leti osebno sprejel v želji, da mu pomagam pri reševanju njegovih težav, ker ga prejšnja sredina ni hotela. Investicijski sektor je bil namreč od vsega začetka pribežališče »grešnikov« tehnične smeri, vključno z mano, ko sem bil v času ukrepa družbenega varstva postavljen »po kazni«.
Dobro je tudi, da veste, da s potrdilom SDK nismo rešili vseh problemov na področju financiranja MPPAI. Potrdilo se namreč nanaša na znesek 6,4 milijarde, ki je v IP predviden za porabo do junija 1986. Do izteka tega termina bo potrebno zagotoviti sredstva v višini kot se bodo trošila v obdobju julij 1986 lt§ junij 1987. Po zakonu o zago-objektov iz meseca maja 1985 tovitvi sredstev za graditev namreč ni potrebno zagotavljati vseh sredstev, ampak samo za znesek predviden za porabo v roku enega leta. Vsaka čast tistemu, ki je prišel z idejo in jo uzakonil, ker sicer danes ne bi bili kjer smo. Tudi na področju financiranja je bilo v I. 1985 narejenega veliko. Podpisana in že v izvajanju je kreditna pogodba s francosko banko s katero bo možno znesek še povečati. V teku so aktivnosti za sklenitev pogodbe z bankami dobaviteljic tuje opreme v drugih državah. H konzorciju domačih bank jih je deveterica že pristopila, nekaj zamudnikov bo to storilo še letos. Več kot 50 % vseh virov pa je tako ali drugače v naših lastnih rokah. To so sredstva združeval-cev, Impola in TGA. Ne bo slabo, če jih bomo skušali povečati, ker se kaj hitro lahko zgodi, da bodo inflacijske stopnje višje od resolucijskih, kar hkrati pomeni tudi da bo eskalirana predračunska vrednost višja od predvidene v IP. Sredstva ležijo, treba jih je samo aktivirati. Naloga ni težka. Poglejmo okrog sebe in vnovčimo rezerve, ki obstojajo in jih ne znamo ali nočemo videti. Ne čakajmo, da pridejo od zunaj in nas učijo kako je potrebno delati. Takrat, ko so prišli, jih nismo bili preveč veseli.
Večino ciljev smo v I. 1985 dosegli. Dobili smo bitko z mlini na veter. Nasprotniki s katerimi se bomo na projektu spopadali v naslednjih dveh letih so bolj življenjski, zato nas te borbe ni strah.
Ivan Kodrič
aluminij 3
Utrinki
s praznovanja
Na slavnostni seji delavskega sveta TGA sta predsednik kolegija in predsednik delavskega sveta podelila najvišje priznanje TGA — zlati znak našim štirim dolgoletnim sodelavcem:
—	Francu VEHOVARJU iz tozda Vzdrževanje za družbenopolitično dejavnost
—	Jožetu MENONIJU iz tozda Vzdrževanje za gospodarsko področje
—	Slavku ERBUSU iz tozda Kontrola kvalitete za samoupravno področje
—	Jožetu BRGLEZU iz DSSS za družbenopolitično dejavnost
V tozdih in DSSS so podelili tudi več knjižnih nagrad in 29 srebrnih znakov TGA
v Glinici 4
Proizvodnji 6
Predelavi 3
Vzdrževanju 6
Prometu 2
Kontroli kvalitete 1
DSSS 4
LLBK Trbovlje 3
Za praznično vzdušje so poskrbeli tudi športniki
Kot vsako leto, smo tudi letos športniki TGA dostojno proisilawiCti tovarniški praznik. Priredili smo ekipna in posamična tekmovanja v panogah, za katere imamo pogoje v Kidričevem in v 'bližnji okolici. Tekmovanj se je udeležilo rekordno število naših dellav-cev, kar kaže na velik interes po tovrstni olbliki preživljanja prostega časa.
Prednjačila sta spet .maili nogomet in .'kegljanje, kjer se je pomerilo Okrog dvesto (200) delavcev. Poleg teh dveh disciplin so se odvijala še .tekmovanja v naslednjih d isciifillina h : tenis, pikado, šah in namizni1 tenis. Doseženi so bili naslednji rezultati.
Mali nogomet
1.	ekipa Vdrževanje aluminija
2.	elkipa Predelava
3.	ekipa Glinica1
Sodelovalo je okrog 100 delavcev
Kegljanje — ekipno
1.	ekiipa Vzdrževanje
2.	ekiipa DSSS
3.	ekipa Glinica
Kegljanje — ženske
1.	Nežika Aitenjafc
2.	Angela Skaza
3.	Majda Mesarič
Kegljanje — moški
1.	Kokol Anton
2.	Horvat Franc
3.	Šeruga Alojz
Sodelovalo je okrog 100 tekmovalcev
Tenis
1.	Jabločnik Maks
2.	Podkrižnik Aleksander
3.	Banko Zvone
Sodelovalo je okrog 20 tekmovalcev
Namizni tenis — ekipno
1.	Vzdrževanje
2.	DSSS
3.	KK
Sodelovalo je 18 tekmovalcev
Pikado — posamezniki ,1. 'Mesarič Majda
2.	Lampret Maijda
3.	Artenjaik Nežika Sodelovalo je 14 tekmovalk
Streljanje — posamezniki
1.	Lazar Miran
2.	Pšajid 'Ludvik
3.	Len d ero Fran c Sodelovalo je okrog 15 tekmovalcev
Šah — posamezno
1.	Majcenovič Martin
2.	iFiiidl Karel
3.	Kostanjevec Ivan Sodelovalo je 10' 'tekmovalcev
Prve tri ekipe ozliroma posamezniki so prejeli diplome.
M.F.
aluminij 4
Ocena minulega in cilji v srednjeročnem
obdobju
Dvajsetega decembra so se sestali komunisti sozda Unial in analizirali dosedanje delo ter si zastavili cilje za naslednje srednjeročno obdobje
Predsedstvo. CK ZKJ je ob razpravah o nadaljnjem razvoju sil?, sterna samoupravnega: družbenega planiranja' ugotovilo, da so. prišle da izraza idejno-politične razlike glede [posameznih vprašanj oziroma predlaganih rešitev. Zato je zavzelo, stališče, da- morai sistem planiranja zagotoviti učinkovito usmerjanjia tokov družbene reprodukcije, da -so organiizai-cije združenega, dela obvezne uresničevati svojo vlogo v načrtovanju razvalja in samostojno oblikovati svoje plane družbenoekonomskega razvoja: ter da se morajo, vse rešitve v sistemu planiranja podrejati razvoju in ikre-pitvPÌsocial i stičn i h samouprava i h proizvodinoh odnosov.
Od članov in organizacij ZK predsedstvo terja, da' se zvavzai-mejd' za čimprejšnji sprejem dolgoročni fi In srednjeročnih načrtov v svojih sredinah, izhajajoč iiz idejnopolitičnih opredelitev Z K, ustave, zakona o združenem delu ■in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
.Izhajajoč iz opredelitev ZK ter da bi: izoblikovali jasna skupna izhodišča im zagotovili akcijsko enotnost komunistov, želimo na problemski konferenci čim širšemu krogu komunistov in poslovodnih delavcev kritično prikazati vsebino planskih nalog 'im stopnjo usklajenosti v SOZD z namenom, da se poiščejo -rešitve, ikaiko premostiti sedanje težavno obdobje im obvladati zaostrene gospodarske razmere ter kaka opredeliti naloge in njihovo izvajanje, da bodo izbrane najustreznejše poti uresniičevamja zastavljenih ciljev.
Pri obravnavi planskih nalog naj bi prisotni oceniti ali imamo svoje planske naloge dovolj jasno oblikovane in alll so primerno In kvalitetno zastavljene. Osnovni namen obravnave maj bi bil, da bi vsi sodelujoči podali svoje sugestije in prispevke, kakšna naj bo [poslovna politika v bodoče 'in kako stvari. zastaviti, da jih bomo s skupnlfni močmi čim bolj uspešno izpeljoilii.
Komunisti naj bi dodatno izoblikovali še škupna stališča glede pristopa ilo metode dela, da bi kar najbolj uspešno:
aktivirali doslej .neizrabljene notranje dejavnike 'Uspešnega gospod airjen ja,
—	vzpodbudili 'razpoložljive 'lastne imoči za premagovanje gospodarskih težav,
—	angažirali vse komuniste, da skladno s svojimi delovnimi im samoupravnimi zadolžitvami striktno izvršujejo predvidene planske naloge,
—- s motivirali vse poslovodne delavce za učinkovito načrtovanje v lastnih sredinah, vključujoč nastajanje, sprejemanje, sprem-
ljanje in -izvrševanje planskih zadolžitev in upoštevanje srednje in dolgoročne usmeritve, ki so pomembne za razvoj .poslovnega sistema kot celote.
Vsi ko mu ni-sti.fifia j bi spoznali, da se nam s tesno sodelavo pri pripravi novih planskih dokumentov in z dobro koordiniranim delom odpirajo možnosti, da oblikujemo trdno povezane in optimalne skpne rešitve v SOZD; da se nam nudi izredna: priložnost, da strokovno lin politično [prevetrimo in poenotimo poglede na medsebojne odnose ter dta usklajeno opredetimo Skupno .spazna1-ne cilje razvoja v naslednjem .planskem obdobju.
Aktivnosti v času od zadnje problemske konference
Uresničevanje usmeritev zadnje problemske konference ZK SOZD, ki je bila 26. junija 1984 smo .komunisti ocenili: na akcijski konferenci ZK SOZD,, ki-je bila
6.	marca: letaš. Ob tej priliki smo tudi sprejeli usmeritve za svoje nadaljnje delovanje.
Načelne ugotovitve akcijske konference, kateri je prisostvoval .tudtšbkretar [predsedstva CK ZKS tov. Miha Ravnik, so bile •5?a_ .da se vprašanja, ki jih je postavila' lanska: problemska konferenca primerno razrešujejo,
llllgpdq so bile uresničene nekatere pomembne usmeritve problemske konference (družbeno ekonomske utemeljitve za- vlaga,-nje v projekt 'M[RPAI, ureditev cenovnih odnosov, opredelitve ■deležev v Skupnem dinarskem in deviznem prihodku, združevanje sredstev za MPPAI, utrjevanje notranjih odnosov),
—■ dai je bilo zastavljenih velika aktivnosti,
— da so opazni, številni [pozitivni premiki in
—I da se skupni dogovori komunistov zadovoljivo uveljavljajo.
Splošna usmeritev akcijske konference je 'bila, da moramo doseči '[.učinkovito, mobilizacijo članstvo za dosego dogovorjenih integralnlh ciljev SOZD, iker ostaja še veliko vprašanj nedorečenih in so .nekateri cilji le deloma doseženi. Da bHU svojim delovanjem omogoč|| učinkovito razreševanje perečih vprašanj v SOZD in da bi bil napojili ra 11. razvoj čimbolj uspešen, so bile sprejete številne konkretne usmeritve in aktivnosti.
Tokratna problemska konferenca. je usmerjena enostransko, na [ključno in trenutno najbolj aktualno vprašanje na problematiko [planiranja v SOZD. Ker le-ta ni [namenjena vprašanjem, ki. se neposredno nanašajo na zaključne akcijske konference, bo treba, uresničevanje sprejetih usmeritev akcijske konference obravnavati ob idlrugi priliki.
Okoliščine
sprejemanja planskih usmeritev
Priprava .predvsem na sprejemanje planov v SOZD je bilia več aill manj vsa leta povezano s težavami. Osnovno planska, dokumentacija je bila običajno pravočasno pripravljena, zavleklo pa se je sprejemanje samifi. planov bodisi zaradi sprememb in;:*|do-polnitev v saimi.h TOZD, DO in SOZD ali v širši družbeno politični skupnosti badisi vsled .manjših razvojnih' možnosti v pasametznii sredini, nosilcu planiranja. To je običajno imela za posledico dolgotrajno dogovarjanje Im sporazumevanje. Tako se je neredko dogajalo, da se je poslovanje odvijalo stihijsko, brez samoupravnih sprejetih planov.
Situacija v letošnjem letu se le mala razlikuje od stanja, ika smo ga regstrirali v predhodnih oib-odbjih predvsem glede opredelitev pogojev poslovanja. Letos je pri aktivnostih, ki so povezane z oblikovanjem planov, treba imeti pred očmi okolnost, da so. v naši. družbi prisotni zelo nasprotujoči, si proces'Bsaj gre za vprašanja sinhronizacije tega trga., plana in .sistemskihsprememb, ko vsak mrzlično išče rešitve v okviru svojih možnosti jp ko je lahko vsaka odločitev zelo tvegana, predstavlja planiranje zelo zapleteno opravilo. 1
Danes se je tudi velilko težje dokopati do verodostojnih podatkov. To deloma tudi zato, ker še niso znani osnovni koncepti pri sistemskih rešitvah, ki se pripravljajo. Ker se bodo pri dograjevanju ekonomskega sistema spreminjala tudi nekatera temeljna izhodiščaJBe pričakovati, da bodo plani manj zanesljivi in da se bo ob pomanjkanji! najpomembnejših informacij zmanjšala stopnja verjetnosti (prognostična verjetnost) planov.
To pa ne pomeni, da smo v svojem okolju brez moči oziroma, da se nahajamo v nekakšni pat poziciji. Nasprotna. Stojimo na stališču, da je ne glede na nejasne sistemske rešitve in na nedefinirane zunanje okoliščine poslovanja, lahko edino zagotovilo za uspeh le dobro in kakovostno delo in da lahko omogoči uspešno poslovanje le večja delovna prizadevnost. Prepričani smo, da lahka samo na .podlagi takšnih načel dosežemo, dia bomo v naših planih sposobni ponuditi usmeritve, ki so za naše sredine sprejemljive in ki jih bo možno .realizirati. Gre nam predvsem za to-, da zagotovimo čimbolj sklanden, prodoren in ambiciozen razvoj.
Izzive in tveganja- je mogoče v sedanjih zaostrenih gospodairskih ■razmerah omiliti tudi .tako, da. vsa svoja prizadevanja osredotočimo na aktiviranje notranjih dejavnikov uspešnega' gospodarjenja. Z opiranjem na lastne moči je mo-
goče izboljšati kakovost gospodarjenja in aldi viirati dejavnike poslovne učinkovitosti. Aktiviranje lastnih moči je najbolj zanesljivo zagotovilo Za izhod iz gospo-donskh težav. Pomeim prehod v večjo kakovost in predstavlja močim, do premagamo zastoje ter da omogočimo nov zakon k napredku.
Usmeritve pri opiranju na lastne moči
Za odpravo slabosti, za kvalitetnejše delo, poslovanje in razvoj je ,CK ZKS po široki javni razpravi na svoji 16. seji sprejel usmeritve in .naloge komunistov pri aktiviranju lastnih moči v OZD. Pri tem .gire zlasti za vprašanja učinkovitejšega gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi, boljšo izrabo proizvodnih'zmogljivosti Jih znanja, sodobno organizacija proizvodnje in njeno modernizacijo., postopno uvajanje najsodobnejše tehnologije termovifi .proizvodnihprogramov, [prilagojen ih trajnejšemu vključevanju v mednarodno delitev dela.
Aktiviranje lastnih moči jè za nas komuniste opredeljeno ikot stolna naloga. Namen akcije zo •aktiviranje lastnih moči je, da okrepi zaupanje v lastne moči in da utrdi splošno spoznanje, da je potrebno povečevati realni dohodek in na- podlagi kakovostnih dejavnikov skrbno 'in odgovorna gospodariti z družbenimi sredstvi, ter ida je tudi v izjemnih razmerah in v zaostrenih pogojih gospodarjenja mogoče dosegati trajnejše poslovne 'Srezultote in stabilne temelje nadaljnjega razvoja.
Notranje rezerve, ki jih lahko v naših okoljih neposredno opažasmo in juh zato lahiko tudi- relativno hitro aktiviramo, so v fizičnem obsegu proizvodnje, povečanju izvoza, zmanjšanju vseh vrst stroškov- znižanju zalog, zmanjšanju potrebnih obratnih sredstev, omejevanju nepotrebnega živega dela. in slično. Vendar so- te rezerve bolj plod slabe učinkovitosti in nedelavnosti, nereda, in nediscipline, kot po izraz resničnih, še neizkoriščenih notranjih možnosti uspešnega gospodarjenja.
Resnične, trajne sistemske dejavnike za aktiviranje lastnih moči je iskati bolj no področju 'sodobnega marketingai, pri pravilni zasnovi razvojno raziskovalnega: dela-, pni pravilnem gospodarjenju s sredstvi, v ustreznih programskih'. ciljnih usmeritvah, v primernem integranem poslovnem informacijskem Sistemu, v ustreznem sistemu motivacije im pozitivnih sankcijah, v učinkovitem sistemu vodenja in upravljanja, v kakovosti proizvodov im zanesljivosti poslovanja:, v tehnološki in delovni disciplini in slično. To so nekatere resnične, še neizkoriščene možnosti, ilei lohkoi edine
aluminij 5
zagotovijo učinkovite poslovne rezultate v daljšem času in na daljši rok, če bi j'ih optimalna aktivirali.
V naših sredinah se bomo pri aktiviranju lastnih sM morali .komunisti zavzemati za uveljavljanje nekaterih naslednjih ključnih prednostnih vprašanj:
1.	V proizvodnji — kar velja predvsem za primamo predelavo in finalizacijo — ne dosegamo rezultatov 'kakršne bi lahko dosegali glede na razpoložljive zmogljivosti. Kaže, da doslej nismo bili sposobni ovrednotiti zveze med rastjo dohodka in med učinkovitejšim izkorišča njem proizvodnih kapacitet ter optimalno izrabo obstoječe tehnologije. Ker smo te prednosti končno vendar spoznali, so se pričeli v zadnjem času izvajati ukrepi, ki zagotavljajo polno in iboij racionalno 'izrabo obratovalnega čašo. Za dosledno izrabo proizvodnih zmogljivosti bo treba- tudi spodbujati postavljene i-n temu ustrezno preverjati izvajanje tehnoloških in delovnih normativov in standardov.
Pri aktivnostih za povečanje rezultatov iposlovanja bomo morali 'posvečati vso pozornost aktiviranju obstoječih notranjih rezerv, ki smo jih že označili kot kratkoročne in kot take, ki ne predstavljajo nekih sistemskih in strukturnih -premikov. Sem spadajo :
—	dinamično .prilagajanje proizvodnih možnosti potreba m domačega in tujega trga,
—	smotrno odpravljanje ozkih gri v proizvodnji 'm ustrezna -uravnavanje pretoka materiala v -proizvodnem procesu,
—	dopolnjevanje -i-n -razvijanje obstoječe tehnologije in uva-janje avto mat iza cij-e,
—	kakovostno -preventivno vzdrževanje opreme i-n proizvodnih agregatov,
—	zniževanje materialnih stroškov tako v celoti kakor na enoto proizvoda-,
—	vzdrževanje z energijo in -pri materialu — še posebno pni zmanjševanju tehnološkega odpadka in izmeta,
—	zmanjševanje zalog In temu ustrezna oblikovanje in izvar-ja-nje -politike nabave in -prodaje,
—	-učinkovito gospodarjenje s finančnimi sredstvi lin krepitev lastnih virov poslovnih sredstev,
—	nadaljnja 'krepitev tesne proizvodne in poslovne -povezave na -podlagi dohodkovnih odnosov in združevanja dela, sredstev ter znanja.
2.	Z -aktiviranjem lastnih sil v -naših sredinah, in v tesni- povezanosti s političnimi In -samoupravnimi dejavniki, lahko resnično ocenimo vrednote 'kvalitetnega in odgovornega odnosa do delovnih opravil, do pripravljenosti za delo, do odgovornosti i-n do večjega delovnega prispevka i-n -prizadevanja. Nudijo se -možnosti, da okrepimo delovno in tehnološko disciplino in da uveljavimo razlikovanje med delavci, ki so pripravljeni zastavljene naloge izvajati in med tistimi, ki se niso pripravljeni -vključevati v skupna prizadevanja ter -da na tej podlagi ustrezno ukrepamo.
Z ekonomsko in družbeno motivacijo maramo komunisti -priteg-
niti vse -delavce, da si bodo prizadevali za bolj uspešno gospodarjenje iin se čutili odgovorne za aktiviranje notranjih -dejavnikov. Za bolj odgovorno delo in upravljanje ijlih moramo motivirati z doseganjem včejega dohodka in osebnih dohodkov, z ustreznimi merili vrednotenja kakovostnega in ustvarjaInega dela 'in -na- ipod-lagi večjega razlikovanja- -med dobrim in slabim delom.
3.	Vključevanje v -izvozne tokove in izvrševanju izvoznih obveznosti nenehno -podrejamo vse svoje aktivnosti -i-n -poslovne odločitve. Načelno smo se opredelili, da je vključevanje v mednarodno delitev della objektivna trajna, razvojno nujnost -in zato spupni ■interes vseh delavcev v SOZD. Danes bolj kat kdajkoli velja naše staro spoznanje, da je naš nadaljnji napredek mogoč samo s potrjevanjem -naših rezultatov dela in poslovanja -na svetovnem trgu.
Sedaj, ko stvori z izvozu šepajo, ko -nas spremljajo precejšnje subjektivne ne -pa tudi objektivne težave, zaradi česar načrtovanega izvoza ne dosegamo, maramo komunisti vztrajati, da se bo izboljšal od-nos do dela, vzpostavil večji red v -proizvodnji in da se bo uveljavila tehnološka disciplina. Poskrbeti -moramo za ustrezen odnos do kvoltete proizvodnje in odpraviti številne Slabosti in pomanjkljivosti v -proizvodnji, -ki ogrožajo naša izvozna -prizadevanja.
Izredne važnosti je tudi -naš odnos do sovlagteljev združe-valcev sredstev za naše /naložbe, -ker se komunisti zavedamo, da ma m v sedanjih pripravah -naših dolgoročnih načrtov razvoja edino združevanje zagotavlja, -da bomo dejansko uresničili svoje perspektivne razvojne oiije, predvsem pa na to način realizirali noš najzahtevnejši projekt bIš-
MPPAa, moramo posvetiti -doslednemu izpopolnjevanju svojih obveznosti do sovla-galjeve vso -pozornost. aZto n? slučajno, da moramo tudi tokrat -postaviti vprašanje večje odgovornosti za .izpolnjevanje sprejtih obvez.
4.	Izjemnega pomena za uspešno gospodarjenje, pa tudi naša najbolj občutlj-iva šibka točka, je kakovost. V razmerah hitrega ■vsesplošnega gospodarskega razvoja, vrhunske tehnologije, visoke stopnje produktivnosti in predimenzionirane ponudbe -postaja skrb za kakovost eden 'izmed najpomembnejših dejavnikov, iki zagotavlja- ekonomsko uspešnost in mogoče hiter -razvoj.
Odsotnost delovanja tržnih zakonitosti je v naši državi povzročilo, da so se notranje tržne razmere deformirale in da prihaja do delitve (t.j. ra-zličnih meril) kvalitete za domače in za tuje tržišče. Takšne delitve ,pai razviti svet ne pozna i-n je tudi -ne -priznava. Ker smo spoznali, da je obstoj na tujem trgu odločilno pogojen s kvaliteto proizvodov 'in s kvaliteto -poslovanja, smo se v SOZD svojčas (-na problemski konferenci 26. 6. T984) tu-di politično opredelili, da zagotovimo »kompleksno kvaliteto poslovanja SOZD z optimalno -izrabo kadrovskih, finančnih iin -materialnih potencialov ter z njihovim usklajevanjem v okviru demokratično -vodenega -procesa blamiranja in ela-stično vodene poslovne politike« .
Sedanje zaostrene gospodarske prilike velevajo, da je treba storiti še korak naprej. Uveljaviti moramo kakovost kot družbeno obveznost -in v-rednoto, v vseh fazah reprodukcije, torej pri proizvodnji, razvoju- tehnologiji, poslovanju, gospodarjenju z družbenimi sredstvi, organizaciji dela, upravljanju im vodenju, kakovosti dela iin pni od-n-osih med
ljudmi. Spremenjen odnos do kakovosti -mora ipriti -da izraza vse--povsod, tudi pni' političnem delu. Vsepovsod bomo morali vzpostaviti norme in kriterije za vrednotenje kakovosti in v svojih sredinah te -norme in kriterije uveljavljati kot sestavni -del družbenoekonomskih odnosov.
5.	Glede uveljavljanja znanja in tehnološkega -razvoja smo v zakljčnki-h letošnje akcijske konference zapisali: »V sedanjih gospodarskih razmerah ima v svetu vse večjo težo tehnološka učinkovitost in znanje. Temeljni pogoj za poslovno uspešnost ■predstavlja posodabljanje proizvodnje, sodobno tehnologija iin oprema, uveljavljanje 'lastnega znanja 'in razvojno -raziskovalnego dela-. Kdor -ni dojel odločilnega vpliva- teh dejavnikov, je obsojen, d-a bo zaostal, da bo zamudil tempo -razvoja in izgubil konkurenčnost na trgu«.
Če smo spoznali pomen znanja in še soglašamo, da je uveljavljanje znanja temeljni -pogoj za večjo uspešnost pri delu in gospodarjenju, za večjo ustvarjalnost In za dinamičen 'dolgoročni razvoj, je naša primarna nalogai, da po erti strani — -navzven — zagotovimo učinkovito spremijat-nje in analtizranje tehničnega- iin tehnološkega -razvoja naše stroke v svetu; po drugi strani pa, da navznoter usvari mo ozračje, ki bo-naklonjeno širokemu /razmahu vsakršne razvojne /iin strokovne aktivnosti, ki -bo naše delavce spodbujala--k sproščanju njihovega znanja-
Zavzemati se moramo za večja vlaganja v razvoj znanja, za- pravilno vrednotenje strokovnega dela in znanja, za učinkovito organiziranost na področju raziskovanja 'i-n za u-strezno vrednotenje in stimulacijo Inovacijske dejavnosti. Doseči moramo, da se bo uveljavilo stalno uvajanje
Aluminij
aluminij e
■novega znanja v naše proizvodne ■procese, da bomo za vsa spoznanja in dosežbe d;ru:giPh bolj sprejemljivi in da bodo vprašanja razvoja jn ovajanja znanja v ma-šiih sredinah opredeljena kot prednostne dejavnosti.
. Naše. sedanje znanje je nezadostno. Če želimo napredovati, iftOtrèbdjèmo veliko več znanja ■kot pa zahteva trenutna1 proizvodnja. Le s Izpopolnejvanjem sedanjega in s pridobivanjem novega znanja bo mogoč nadaljnji napredek in nadaljnji 'lasten ■razvoj tuje tehnologije, 'katero smo že nabavili In ikatero šele ■nameravamo 'koristiti. Pri tem se bo treba ustrezno povezovati, razviti vsestransko sodelovanje in 'izrabljati znanje in usposobljenost delavcev znanstveno raziskovalnih. 'inštitucij, visokošolskih: organizacij in slično.
6.	Doslej še nr bilo nobene 'konference na nivoju SOZD, da se ne bi dotalknjMi tudii 'kadrovske problematike. To pomeni, da se dobro zavedamo, dta so kadri- s svojim znanjem, sposobnostmi in interesi ključni dejavnik uspešnega gospodarjenja. Znanje, izkušnje in strokovna usposobljenost 'kadrov predstavljajo .tudi 'ključne prvine pospešenega in stabilne-ga dolgoročnega razvoja.
Komunisti smo se no letošnji konferenci ponovno- zavzeli', da haj se vodi takšna kadrovska politika, ki bo dolgoročno zagotovijo la kadre, kii so -potrebni za nemoteno proizvodnjo in poslovanje. Rekli smo, dta bomo 'podpirali zlasti kadre, ki so ustvarjalni, učinkoviti' in strokovno sposobni1, z -ustreznimi človeškim! in m oralnimi vrednotami lin ki bodo cenili znanje ter upoštevali pomen znanosti (m tehnologije za ■lasten razvoj In !kii se bado dosledno zavzemali za utrjevanje Samoupravnih odnosov.
Obstoječa kadrovska sestava ni zadovoljiva, kair še’ ■posebej
velja za.DO Impol, kjer je močno prisotno pomanjkanje tehničnih kadrov. Zato 'se — izhajajoč iz načela, da so kadri gonilna sila razvoja in napredka — moramo zavzemati, da dta skrajnosti' Izkoristimo delovne in, ustvarjalne sposobnosti razpoložljivega kadra.
Kadrovska sestavo,s katero razpolagamo, ne zadošča hiti sedanjim, kaj šele bodočim proizvodnim, tehnološkim, razvojnim in gospodarskim .potrtabarn. V okviru ■dosledne kadrovske politike se zta.to moramo zavzemati1 za staien pretok sposobnih kadrov iin za. sistematično usposabljanje novih irnladih 'kadrov. -Kriteriji za, ktadro-vanje, in. izbor kadrov, njihovo dopolnilno 'izobraževanje im1: .usposabljanje naj bo strokovno ;..in kakovostno,. prilagojeno zahtevam sodobno vodene proizvodnje.
Ključne naloge v letu 1986
■Prihodnje, 1986. leto, lahko označimo kot prelomno, ker po dolgotrajnih pripravah pričenjamo s fizično realizacijo obeh zelo pomembnih razvojnih: projektov SOZD Unići:
—	modernlizadijo proizvodnje prim annegai aluminija v DO TGA,
—	modernizacijo Ijvarskih "'"in ■stiskalniški h zmogljivosti v DO Impol.
Oba projekta bosta zahtevala poleg visokih finančnih Vlaganj angažiranje velikega delai celotnega strokovnega delovnega potenciala SOZD UNIAL.
Tekočo in razvojno politiko moramo skladno z dolgoročnimi usmeritvami voditi tako, da bo uspešnost tekočega poslovanja v tem litri naslednjih letih kair“"haj-vtačja. To pa pomeni bistveno iz-
bo! jšati-ikaikavostne dejavnike gospodarjenja iin ostale usmeritve pni opiranju na lastne moči, ki so podrobno opredeljene v 4. točki gradiva im jih ,ne bomo ponavljali. Navedli .. bomo samo konkretne naloge, ki jih moramo uresničiti' oz. pričeti uresničevati :
-taTllgpovečati blagovno proizvodnjo v DO TGA vsaj za 2 % In v DO Impol za 5—6 % O im izboij-štatrostrufctu ro in kvaliteto proizvodnega asortimana, H^HI.povečati 'letošnje razmerama skromne izvozne -rezultate vsaj za. 6—-7 % in doseči cco milo $ konvertibilnega izvoza',
—	zmanjšati zaloge surovin, nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov Skupno za 20 %,
' — trajno izboljšati oskrbo s tistim kupcem, 'ki trenutno in dolgoročno zagotavljajo prodajo in združujejo. sredstva 'za MPPA1. Nove tehnološke postopke razvijati skupaj z njimi in skladno z njihovimi razvojnim .potrebami'. To še pasebj velja za namensko proizvodnjo in ostale večje kupce (npr. Blutai, Tuba, Top in dir.),
—	Izdelati in pričeti uresničevati razvoj no-sa nacijiski program TOZD Žičorne,
—	v DO Impol izdelati1 Investicijski zasnovi: posodobitve proizvodnih kapacitet v TOZD Valjarna' 'iin .posodobitve 'in razširitve možnosti za programe TOZD Montai,
—	'konstruirati' razvojno službo v TGA iin reorganizirati razvojno službo v Impolu,
—■ angažirati vse poslovodne in ostale strokovne kadre za. 'vzpostavitev takšnega informacijskega' sistema, ki omogoča, učinkovito obvladovanje proizvodnih procesov. V nasprotnem primeru zamenjavo računali niške opreme, ki omogoča 'interaktivne obdelave ne 'bodala pričakovanih učinkov,
Dvorišče
■— voditi dosledno politiko zaposlovanja tako, da -bo postopoma usklajena dejanska 'izobrazba z zahtevano, .
•i—v DO Impol takoj ustvariti možnost zaposlitve mladiih strokovnih delavcev z uvedbo nalog i n opravil : uvajanje v zahtevna strokovna1 dela,
—	prilagoditi, strukturo in število kadrov ter štipendijsko politiko bodočim zahtevam sodobne in računal niško krmljenje proizvodnje (zaposlovati' tudii elektronike, strojnike in ne le metalur-
B
—	zagotoviti možnost 'napredovanja na . ožjem strokvonem področju iin izenačiti nagrajevanje strokovnih in vodstvenih delavcev,
—	v skladu .s predvidenim razvojem SOZD. opredeliti tudi vlogo jn razvoj delovne skupnosti SOZD.
Planske usmeritve v
srednjeročnem
obdobju
Smernice za dolgoročni in srednjeročni' plan razvoja SOZD U-NIAL upoštevajo v največji možni meri skupne službene usmeritve, ■pa tudi odločenost porabnikov lin proizvajalcev aluminijskih izdelkov, da v SRS razvijamo racionalen, sodoben, izvozno orientiran in ekonomsko učinkovit aluminijski koimpleks.
Temeljne usmeritve za to obdobje -so1:
—	realizirati' I. fazo modernizacije proizvodnje primarnega a-lu mirnija,
- c.--r obdržati kvalitetml primat ■na področju predelave aluminija v Jugoslaviji,
—	-nadaljevati z začetnimi .Integracijskimi procesi znotraj SOZD, Skupnosti za medsebojno poslovno in plansko sodelovanje na področju aluminija v SRS in Skupnosti proizvajalcev Al Jugoslavije,
■7— zagotoviti trajno uspešnost po slovm ega si stem a.
Z realizacijo projekta' MPPAI bomo povečali proizvodnjo od
45.000	t na 70. 000 t Al letno, znižati' porabo surovim iiin 'energije, dosegli visoko storilnost dela, primerne dtalovne ipogaje in ustrezno zaščito okolja.
. Če želi mo obdržati kvalitetni primat na področju primarne predelave aluminija v Jugoslaviji, mairaimO':
—	realizirati programe moder-mlzacijie 'livarskih, homogenizoaij-skih i,n isti-skalniških kapacitet,
—	posodobiti proizvodne kapacitete valjarne,
—	razširiti' in posodobiti proizvodnjo končnih izdelkov TOZD Montala',
—	uvesti avtomatizacijo in e-lefctromiko na vsa tehnološka področja1.
Posodabljanje proizvodnih naprav pa je tudi osnovni pogoj za uresničitev trajne 'usmerjenosti v izvoz, predvsem na zahtevna zahodna tržišča. -Okoli. 30 % blagovne proizvodnje SOZD bo usmerjeno v izvoz, zaradi zagotavljanja dieviznlh sredstev za reprodukcijo, zasledovanje tehnološ-
Kadrovske vesti
kega razvoja', optimalne izrabe proizvodnih zmogljivosti in znanja. Izboljšati pa moramo tutti prodajni asortiman in povečanje izvoza doseči predvsem s prodajo izdelkov višje stopneje predelave.
Priprava letnih, srednjeročnih dolgoročnih in planskih dokumentov SOZD
a)	Letrvi plani
Briprava plana skupnega prihodka SOZD UN1AL za naslednje leto je tekla sočasno s priprava letnih planov v obeh delovnih organizacijah.
Osnutek pilana skupnega prihodka je že izdelan, 'komisija za plain, razvoj in finance je o injem razpravljala 13. decembra, nato bo dan v razpravo in sprejem samoupravnim organom.
Ker vpliv sprememb nekaterih sitemskih zakonov na poslovanje v naši panogi še niso povsem poznani, je dogovorjeno, da bomo pr.i pripravi predlogov to upoštevali oz. izdelali rebalanse letnih plonoov takoj, ko bomo ugotovili, da se našo izhodišča bistveno spremenjena.
Osnutek plana delovne skupnosti SOZD smo prav tako že posredovali delovnim organizacijom in ga bodo ,delavci sprejemali skupaj s plani DO.
b)	Dolgoročni planski dokumenti
Smernice za dolgoročni plan SOZD UNIAL 1986—1990/2000 so bile izedlane na osnovi gradiva »Dolgoročne razvojne usmeritve slovenske primarne pin predelovalne industrije aluminija z materialno bilanco« in drugih sntokovnih gradiv in študij projekta MPPAI in predloga smernic za dolgoročni plan SRS ter temeljnih usmeritev iz dolgoročnega programa gospodarske stabilii zaci je v Jugoslaviji. Sprejete so bile v septembru In oktobru 1984. leta.
V Splošnem združenju črne in barvaste metalurgiiej smo sprejeli Dolgoročne usmeritve črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije za obdobje do leta 2000, v Splošnem združenju barvne metalurgije Jugoslavije pa smo sodelovali pri izdelavi projekta Analiza surovinske osnove in projekcija razvoja rudnikov in
metalurških kapacitet barvne metalurgije Jugoslavije do leta 2000.
S temi dolgoročnimi planskimi dokumenti smo se vključevali v plane občim, republike in federacije.
c)	Srednjeročni planski akti za obdobje 1986—1990
Priprave za izdelavo srednjeročnih planov DO in SOZD so pričeli teči dovolj zgodaj, saj je zarodi širše družbene verifikacije projekta MPPAI bilo izdelano več študij In ondNz razvojnih možnosti. Dolgoročne smernice pa so ibile hkrati sprejete tudi za srednjeročno obdobje 1986— 1990, saj je razvoj primarne proizvodnje in predelave aluminija za prvih pet let še najbolj dorečen.
V DO TGA je bil do polletja letos izdelan tudi investicijski program MPPAI, ilei zajemo razvoj vseh TOZD in DO za srednjeročno obdobje 1986—1990. K tem so bil za izdelavo temeljev planov TOZD na voljo vsi potrebni podatki. Temelji planov so bili sprejeti mo referendumu že septembra letos. Za nesočasen sprejem temeljnih planov ni bilo nobenih ovir, ker so delavci DO lrrvpola s sprejemom SaS o združitvi dela in sredstev za MPPAI na referendumu v celoti podprli projekt in bodo neposredno in brez nadomestila za združena sredstva združevali 6 % predračunski vrednosti Investicije.
Do kasnitve pa je prišlo v Impolu, ker so strokovni delavci od marca do julija intenzivno pripravljali investicijski program »Modernizacije in ureditve livarskih, homogenizacijskih in stis-kalniških zmogljivosti«, ki po ne zajema razvoja vseh temeljnih organizacij in ne celotnega srednjeročnega obdobja. Zato je bilo potrebno jeseni še dopolnjevati 'Strokovne ipodlage za izdelava srednjeročnih planov. Poenotenje stališč, dokončna opredelitev srednjeročnega koncepta 'razvoja in določitev prioritet pa je še zarodi skromnih finančnih možnosti (združevanje za MPPAI) zelo oteženo.
Kljub temu pa v planskih službah menimo, da bi bilo ob večjem angažiranju iin sodelovanju vseh poslovodnih in strokovnih delavcev možno, tako kot v bankah in samoupravnih interesnih skupnostih, srednjeročne plane SOZD izdelati in sprejeti do konca marca 1986. leto.
DELAVCI ,KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU NOVEMBRU 1985
V	TOZD TOVARNA GLINICE: Bogdon Lukman, Igor Pavličič,
Vlado Kovačič, Naser Biliči Janko Belšak, Štjpean Verteš, Igor Drevenšek, Slavko Ivančič, Zdenko eZlenik, Avgust Žogaj, Jožef Kancler, Zdenko Valenko .Martin Furjan, Selim Dobra, Branko Šegula in Bojan Ljubeč.
V	TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Benjamin Ivančič
V	TOZD LLBK TRBOVLJE: Mi-livojka Kolarič, Damjana Viincek, Karmen Pintar im Jolanda Vičič
V	DS SKUPNIH SLUŽB: Danica Bombek
DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DE-
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka in nadvse boleči izgubi hčerke Zdenke, se iz srca zahvaljujem: sindikatu TGA in svojim nekadanjim sodelavkam in sode-lavoem za vso materialno in moralno ipomoč, pevskemu zboru TGA zo odpete žalosti roke, tovarišu Hinku Dasku za obakrat o-digrono TIŠINO, družini Majačič in Orter za takojšnjo ipomoč, KS Kidričevo, posebno tovarišici Hildi Rojs.
Enako hvala vsem prijateljem in znancem iz TGA in KS Kidričevo, ki so spremljali naša draga na njuni zadnji ipoti in jima ,poklonili vence in cvetje.
Hvala tudi celotni borčevski organizaciji Kidričeva, ki je poskrbela za organizacijo pogreba ter govorniku KS tovarišu Elsnerju.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala
Romana in Nataša Krebs
Ko mi je spomladi cesta neusmiljeno za vedno vzela moža, se je poleg bolečine zgrnilo name toliko skrbi, da se mi je zdelo, da bodo pokopale še mene. Vi, Ivotovi prijatelji in sodelavci iz Elektro vzdrževanja ste me bodrili im mi nesebično ponujali, ■naj vas .pokličem, ko vas bom potrebovala. Ta sem storila v avgustu, ko sem obnavljala streho, zaradi 'katere se je Ivotu usodnega dne taka mudilo.
In v avgustu ste prišli: Maks 'Primožič, J*: n oz Vimkler, Stane Hojak, Stanko Horvat, Hinko Dasko, Oto Fabjan, Adolf Erjavec, Josip Gužvi n ec, Karel Šuligoj in naredili vse, kair je bilo treba narediti.
Morda se niti ne zavedate, koliko mi vaša .pomoč pomeni.
Veliko, verjemite! Pomaga mi živeti ! Zahvaljujem se vam za to pomoč!
Zali ko Obran
LOVNO ORGANIZACIJO V MESECU NOVEMBRU 1985 IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Kristina Cafuta in Martin Žumer
IZ TOZD PROIZVODNJA ALU» MIN1JA: Miroslava Fidler .Slavko Arnuš, Franc Cafuta in Bmaiko Jus
IZ TOZD LLBK TRBOVLJE: Kadilka Cara novi č, M ila n Bergant, Tomaž Janež, Radovan Koloba-rič, Ago Nukič, Boris Cestnik in Nihad Imaimovič IZ TOZD PROMET: Miro Kornet, Bernard Korez, Avguštin Kovačič in Feliks Kodrič UPOKOJENI:
Franc Sluga, Stanislav Godec in Alojz Krajnc iz TOŽD Tovarna glinice.
POSLOVILI SMO SE OD MIRKA POTOČNIKA
Sklenjena.je življenjskoipot našega Mirka.
Dne 6. 12. 1985 so se krajani Bučkovc in okolice [poslovili od svojega .prosvetnega in družbenopolitičnega delavca — učitelja na tamkajšnji osnovni šoli, Mirka Potočnika. Bil je delaven in prir ljubljen, kar se je videlo po veličastnem in številčnem pogrebu. Nnjegova življenjska pot je bila vezana tudi no našo delovno organizacijo, saj je bil mnogo let tu v Kidričevem direktor šale .učencev v gospodarstvu. Še mnogo je nas v naši iDO iz omenjene šole, kjer nam je bil tov. Mirka •učitelj in mentor in pravi usmerjevalec v nadaljnje življenje. '
Tako smo tudi mi položili venec k njegovi Ikrsti In se mu odaf-žili za njegovo nesebično delo, trud in požrtvovalnost, ki ga je vlagal. Naj bo teh nekaj besed njemu v slovo, vsem tistim, ki ste ga .poznali pa v vednost, da ga ni več.
Kar nam je vodstvo TOZD Vzdrževanje omogočilo, da smo se lahko udeležili pogreba, ki je bil med delovnim časom, se v imenu vseh prisrčno zahvaljujem.
Horvat Janez
ZAHVALA OB ODHODU V POKOJ
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem IO OOS TOZD Proizvodnja aluminija za pogostitev in darilo, ki .mi bo ostalo v prijetnem spominu.
Še posebej pa se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Proizvodnja aluminija za darilo, ki me 'bo za vedno spominjalo na čase našega skupnega dela
i.n .nesebičnega prijateljstva.
Vsem želim še mnogo delovnih uspehov, zdravja in sreče.
Jože Frank
ZAHVALE
aluminij
8
Kako smo poslovali
Tabela I: DINAMIKA POSLOVANJA — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
Iz tabele I i>n II je irazvidno, tako smo poslovali v mesecu inovemhru 1985, Kolono Indeksi v tabeli' prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v Istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z rebalansom letnega plana iposlovaaja 1985.
					DOS	E 2 E N 0			1 N D	EK S I	
TOZD/PRO IZVOD	Enota		1985		1984		1 985		1985/84		1985
		XI.	I-XI.	XI.	I-XI.	XI.	I-XI.	7:5	8:6	7:3	8:4
TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI2O3	t	8.220	95.647	7.807	97.623	7.441	95.456	95	98	91	100
Od tega: predelava Al,03	t	419	4.870	624	4684-	271	4.757	43	102	65	98
Kalc. glin. — redna proizv.	t	7.761	90.295	7.669	92.033	6.953	82.230	91	96	90	98
Kalc. glin. — predelava	t	—	'■ 	 •	- '	27	19	19		70	—	
Prod. hidrat — red. proizv.	t		1		13	93	—	31		33	—	i®WR
Prod. hidrat — predelava	t	419	4.870	624	4.657	271	4.737	43	102	65	97
Skupaj (kale. gl. + prod. h.)	t	8.180	95.165	8.306	96.810	7.224	93.017	87	96	88	98
Raztop. vodno steklo	t ^	635	7.066	1.129	8.812	673	7.612	60	86	106	108
Od tega: predelava	t	10	113	344	2.187	—	124	—	6	—	110
Zeolit A — suhi	HH	126	1.400	154	1.359	181	1.489	118	110	144	106
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A t		1.697	18.895	1.760	19.384	1.685	19.107	96	99	99	101
Elektrolitski Al — hala B	t	1.989	22.141	1.987	22.475	1.975	22.106	99	98	99	100
Elektrolitski Al — hala B-6 P	t	89	994	93	518	81	1.000	87	193	91	101
Skupaj hale A+B + B-6P	t	3.775	42.030	3.840	42.377	3.741	42.213	97	100	99	100
Anodna masa	t	2.080	23.152	2.002	23.099	1.212	23.217	61	101	58	100
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati	t	1.130	18.485	2.237	17.959	1.283	17.910	57	100	114	97
Al formati — za izpari lee	t	—	—	—	1.247	—	728	—	58	—	—
Al žica	t	99	1.553	206	2.966	550	2.004	267	68	555	129
Al trak — ozki za prodajo	t	72	925	—	514		853	—	166	—	92
Al trak — ozki za rondelice	t	219	2.574	108	2.595	128	2.483	119	96	58	96
Rondelice	t	79	1.318	70	1.250	65	1.304	93	104	82	99
Al trak :— šjroki za prod.	t	74	2.924	51«	3.936	583	3.432	113	87	788	117
Al trak — široki za izp.	t	672	2.555	204	929	■ 		1.883	—	203	—	74
Izparilniki	t	99	1.198	38	999	'81	1.181	213	118	82	99
Al zlitine: gnetne	t	433	7.352	829	7.744	719	7.638	87	99	166	104
livarske	t	516	6.766	128	6.581	475	6.725	371	102	92	99
Predzlitine: last. poraba	t	7	1.009	75	977	101	1.103	135	113	—	109
Drogi za kline in stikala	t	24	76	24	174	63	115	263	66	263	151
Tokovodniki za MPPAI	t	984	984	—	— ■	—	—	ÉÉÉÉJ	—	—	—
Livarna skupaj	t	4.408	47.719	4.437	47.871	4.048	47.359	91	99	92	99
Od tega: blagovna proizv.	t	3.486	41.503	4.026	41.949	3.756	41.047	93	98	108	99
Pretapljanje Al	t	131	2.364	311	3.386	59	2.2 92	19	68	45	97
TOZD Tovarna glinice
Proizvodnja Al hidrata AI203 je dosežena vnovembru z 7.441 ton (indeks 91), od tega je predelava 271 ton (indeks 65). V času od I-IX smo proizvedli 95.456 ton in s to 'količino nismo dosegli rebalansa plana poslovanja za 191 ton (lindeks 100), proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta ipa inismo dosegli za 2.167 ton oz 2 %. V enajstem mesecu smo proizvedli 6.933 ton talon trame glinice, Al h idrata AI203 pa smo prodali iz predelave 271 ton, to je skupaj 7.244 ton in s to količino nismo dosegli načrtovane proizvodnje v er-bolansu letnega plana za 956 ton (I ndeks 88).
Kumulativna proizvodnja kalcij niraae glinice in prodanega' Al hidrata je dosežena s 93.017 ton, torej me dosega planirane kolb čine za 2.148 ton oz. 2 %.
Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v enajstih mesecih porabili 101 % boksita, 84 % Na hidroksida, 99 % pare, 173 % žganega apna in 106 %-električne energije napram planinami ipoirabi.
Pni proizvodnji: kal ciminone gliv .nice smo od januarja do novembra presegli porabo toplotne e-nergije za 3 % im električne e-n ergi je za 10 %.
V mesecu novembru smo proizvedli 671 ton raztopljenega vodnega stekla (indeks 106), v obdobju I -XI znaša proizvodnja 7.612 ton in je za 8 % višja od predvidene v rebalansu letnega plana poslovanja. Od skupne proizvodnje (raztopljenega vodnega stdklo smo od začetka le-
ta do novembra predelali 124 ton, to je 10 % več kot smo planirali. Proizvodnja zoolito A suhega je v enajstem mesecu dosežena z 181 ton oz. 44 % več kot smo načrtovati', kumulativna proizvodnja znaša1 1.489 ton in presega plan za 89 ton oz. 6 %. TOZD Proizvodnja aluminija
V	hal i A smo novembra proizvedli 1.685 ton elektrolitskega Al in s to količino nismo dosegli plana za 12 ton oz. 1 %. Kumulativna proizvodnja znaša 19.107 ton in je za 212 ton višja od načrtovane (indeks 101) in 277 ton manjša od proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta (indeks 99).
V	hali B znaša novembrska proizvodnja 1.975 ton lin je za 14 ton oz. ,1 % manjša od načrtovane. Od januarja do novembra smo proizvedli 22.106 ton e-lektrolitskega Al in za 35 ton nismo dosegli planirane količine. Proizvodnja poskusnih peči v hali B znaša v novembru 81 ton (indeks 91), od januarja do novembra pa smo proizvedli 1.000 ton, to je 1 % več kot smo načrtovali.
Skupna proizvodnja v halah znaša v novembru 3.741 ton in je za 34 ton oz. 1 % nižjo kot po planu, od I-XI pa je proizvedeno 42.213 ton in za 183 ton presegamo plansko količino (indeks 100).
V	hali A smo v času od I-XI porabili 97 % onodne mase, 57 % krialita, 100 % Al fluorida in 99 % el. energije.
V	hall B smo od januarja do novembra porabili manj surovin kot smo planirali in sicer ano-dne mase 2 %, krialita 30 % in električne energije 1 %.
Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto prolzv.
TOZD/PRO IZVOD	Enota mere	Plan 1985	DOSEŽENO XI. I-XL		INDEKSI 4:3 5:3	
1	2	3	4	5	6	7
TOZD Tovarna glinice						
Al hidrat — AhOj						
— boksit	t *	2,618	2,607	2,636	100	101
—- Na hidroksid 100 %	t *	0,10250	0,07215	0,08607	70	84
— para	t	4,450	4,559	4,401	102	99
— žgano apno	t	0,0405	0,0539	0,070	133	173
— e!, energija		360,653	412,451	383,695	114	106
Kalcinirana glinica						
— toplotna energija	GJ	5,445	5,553	5,625	102	103
— para	t	0,0402	0,0403	0,0402	100	100
—■ Al fluorid	t	0,000412	0,00022	0,00016	53	39
— el. energija kWh		31,174	36,727	34,140	118	110
TOZD Proizvodnja aluminija
Elektrolitski Al —• hala A
—■ glinica	t	1,920	1,920	1,920	100	100
— anodna masa	t	0,575	0,528	0,559	92	97
—• kriolit	t	0,030	0,024	0,017	80	57
—• Al fluorid	t	0,040	0,037	0,040	93	100
—■ el. energija Elektrolitski Al —	kWh hala B	17.971	18.446	17.791	103	99
ISj glinica	t	1,920 -	1,920	1,920	100	100
— anodna masa	t	0,565	0,532	0,556	94	98
— kriolit	t	0,030	0,011	0,021	37	70
—- Al fluorid	t	0,040	0,036	0,040	90	100
:— el. energija Elektrolitski Al —	kWh hala B-6P	17.537	17.482	17.329	100	99
— glinica	t	1,920	1,911	1,919	100	100
— anodni bloki	t	0,600	0,621	0,580	104	97
■— kriolit	t	0,030	0,015	0,022	50	73
— Al fluorid	t	0,040	0,030	0,021	75	53
— el. energija Anodna masa	kWh	16.979	19.127	16.900	113	100
—■ petrolkoks	t	0,67165	0,67207	0,64804	100	96
— katranska smola t		0,338015	0,33759	0,36395	10O	.108
— mazut	t	0,0055	0,0023	0,0015	42	27
el. energija	kWh	150	143	131	95	87
* programiran normativ
(Nadaljevanje na 11. strani)
aluminij g
Letne konference osnovnih organizacij sindikata so za nami
Predlog skepov iz letne seje konference osnovinh organizacij sindikata IGA
1.	Program dela — usmeritve za delo v letu 1986 so bile spre-jete na KOOS, o njih naj razpravljajo delavci po OOS v TOZD im DSSS in jih dopolnijo.
2.	Pri analizi dela 'je bilo ugotovljeno, da zastavljena 'naloga urejanja nagrajevanja ‘po delu mi bila 'realizirana, zato je 'bilo dogovorjeno, da je treba ugotoviti ali večinadelavcev v resnici želi 'nagrajevanje po delu. Ob razpravah na sindikalnih skupinah je potrebno kritično izpostaviti dobre in tudi posledične (ki ni nujno, da bodo dobre za nekatere) učirtke nagrajevanja po delu.
3.	Poročilo Komisije za družbeni standard pri KOOS vsebuje 6 točk, .ki so skupnega pomena in interesov delavcev, zato naj se o predlogu izjasnijo delavci v sindikalnih skupinah.
4.	Na konstitutivni seji je 'bila podana pobuda, da se samo izplačilo upravičencem Tovariške samopomoči poveča za 20 %, da pa ostanejo prispevki nespremenjeni. V kolikor je predlog sprejemljiv za večino delavcev — članov TS, bi izplačila od 1.1. 1986 izplačevali povišana pa 20 %.
5.	Ugotovljeno je bilo, da DPO TGA in aktivi, ki delujejo pri KOOS — godba, pevci nimajo na razpolago primernih prostorov, zato naj IO KOOS in ostale DPO vodijo akcijo, da se prouči 'možnost in zagotovijo primerni prostori.
6.	Ob razpravi o finančno ovrednotenih planih DPO, akti, vov, komisij, ii.n redne dejavnosti KOOS je bilo ugotovljeno, da bo plane potrebno uskladiti na realno razpoložljiva sredstva, na kar so opozorili sodiini delavci. IO KOOS naj vodi aktivnosti v procesu usklajevanja skupno z vodstvom DO, ki naj tudi pripravijo predlog opustitve posameznih aktivnosti.
IO OOS TOZD in DSSS naj do konca leta verificirajo predloge sklepov in jih dopolnjene dostavijo na IO KOS.
(Nadaljevanje z 9. strani)
Pri proizvodnji 'poskusnih peči smo prav tako porabili vseh surovin manj kot smo načrtovali in sicer: 3 % onodnih blokov, 27 % kriolita in 47 % Al fluoirido.
V mescu novembru smo proizvedli 1.212 ton anodine mase, to je 868 ton manj kot smo planirali (indeks 58). Kumulativna proizvodnja je 23.217 ton im je za 65 ton tečja od načrtovane (indeks 100) in 118 ton večja kot v enakem obdobju preteklega leta (Indeks 101).
■Piri proizvodnji anodine mase smo v času i-XI presegli porabo katranske smole za 8 %, manj pa smo porabili petrolkoksa za 4 %, mazuta zo 73 % im električne energije za 13 %.
Imamo novo vodstvo
KOTAR Janez — predsednik KOOS TGA — TOZD Rredelaca Aluminija
RI2NER Konrad — namestnik KOOS TGA — TOZD KK
Člani
1.	LESKOVAR Dragica, DSSS
2.	KOLARIČ Dušan, DSSS
3.	PRIMOŽIČ Anica, DSS
4.	REPEC Franc, DSSS
5.	KOSTANJAVEC Ivan, DSSS
6.	ŠIROVNIK Srečko, Glinica
7.	SAGADIN Brame, Glinica
8.	BURJAN Marjan, Glinica
9.	HOJNIK Lilijana, Glinica
10.	CENAR Anton, Glinica
11.	JEZA Miran, KK
12.	BERHAME Methtsum, KK
13.	SABATH Jožica, KK
14.	HANC Zdenka, KK
15.	KURET Mario, KK
16.	POLAJŽER Franc, Vzdržev.
17.	ORTER Anton, Vzdržev.
18.	MEDVED Maks, Vzdržev.
19.	KOZODERC Mirko, Vzdržev.
20.	EKiČ Ibrahim, Vzdržev.
21.	EMERŠIČ Ivan, Promet
22.	DUGOLIN Drago, Promet
23.	FIŠTROVEC Anton, Promet
24.	SVRŽNJAK Jatnez, Promet
25.	ZEBEC Vinko, Promet
26.	ROŽMAN Stanko, Predelava
27.	LEVANIČ Dušan, Predelava
28.	KRAJNC Franc, Predelava
29.	CAR Adolf, Predelava
30.	MESARIČ Julijana, predelava
31.	ŠEŠERKO Jože, Proizvodnja
32.	VERBANČIČ Bojan, Proizvod.
33.	ŠIBILA Ivan, Proizvodnja
34.	PLOHL Maks, Proizvodnja
35.	KRAJNC Alojz, Proizvodnja
36.	DRGAN Janez, LLBK
37.	KERŠIČ Zvone, LLBK
38.	PETAUER Viktorija, LLBK
39.	KASTELIC Milan, LLBK
40.	BRINER Drago, LLBK
Izvršni odbor KOOS TGA
1.	LESKOVAR Dragica
2.	ŠIROVNIK Srečko
3.	JEZA Miran
4.	POLAJŽAR Franc
5.	EMERŠIČ Ivan
6.	ROŽMAN Stanko
7.	ŠEŠERKO Jože
8.	DRGAN Janez
TOZD Predelava aluminija
V livarni in obratu predelave smo v novembru proizvedli 4.048 ton različnih livairniških proizvodov ter s to količino ini-smo dosegli rebalansa plana proizvodnje za 360 ton (indeks 92). V času od januarja do novembra znaša proizvodnja 47.359 ton in je prav taiko 'manjša za 360 ton oz. 1 %.
Mesečna blagovna proizvodnja je 3.756 ton ter je za 8 % večjo kot v rebalansu plana, kumulativna pa je 41.047 ton in ne dosega plana za 458 ton oz. 1 %. V mesecu novembru smo pretopili 59 ton Al za tuje naročnike, to je 45 % planirane količine, od I-XI pa smopretopili 2.292 ton Al ter prav taiko ne dosegamo planske količine za 72 ton (indeks
Komisija za šport in rekreacijo
1.	FAJT Milan, DSSS
2.	MIHELIČ Marko, Glinica
3.	PLEJ Edita, KK
4.	PANIKVAR Franc, Vzdržev.
5.	ARTENJAK Nežika, Promet
6.	LEVANIČ Dušan, Predelava
7.	KELENC Miran, Proizvodnja
8.	ČAMER Dušan, LLBK
Komisija za socialna vprašanja
1.	BEDNJIČKI Katica, DSSS
2.	JEROVŠEK Jože, Glinica
3.	HANC Zdenka, KK
4.	SELINŠEK Vlado, Vzdržev.
5.	GALUN Jože, Promet
6.	TURK Jože, Predelava
7.	ČEH Nada, Proizvodnja
Komisija za kadrovanje in izobr.
1.	MED1K Stane, DSSS
2.	FURMAN Jože, Glinica
3.	BERHANE Mehtsum, KK
4.	VRABL Milan, Vzdržev.
5.	SLADNJAK Alojz, Promet
6.	TURK Jože, Predelava
7.	PABDI Mirko, Proizvodnja
Komisija za obrambo in zaščito
1.	H E RTI Š Drago, DSSS
2.	ŠTUMBERGER Roman, Glinica
3.	MARINIČ Janez, KK
4.	PLANINŠEK Anton, Vzdržev.
5.	KLINC Stanko, Promet
6.	URBANČIČ Miha, Predelava
7.	LEPEJ Franc, Proizvodnja
Komisija za kulturo
1.	PODBREZNIK Hrabroslav, DSSS
2.	PULKO Hedvika, Glinica
3.	ČUŠ Alojzija, KK
Dragica Leskovar
Dragica Leskovar je nova predsednica osnovne organizacije sindikata v skupnih službah. Mlada, odločna, samozavestna. Koliko jih ima, ne bom rekla, čeprav bi njenih nekaj rosnih let še mirne duše lahko zapisala. V TGA, in to že sedmo leto, dela v sektorju za plan, organizacijo in AOP, kjer zbira podatke in pripravlja poročila.
Predsednica je postala tako nepričakovano, da potem še nekaj dni čisto zares ni mogla verjeti, da so na prvi konstitutivni
4.	MEZNARIČ Matilda, Vzdržev.
5.	TOŠ Franc, 'Promet
6.	CESTNIK Slavko, Predelava
7.	FERLINC Darko, Proizvodnja
8.	AM BROŠ Pavle, LLBK
Komisija za družbeni standard
1.	VRABIČ Ana, DSSS
2.	KORNIK Franc, Glinica
3.	ROJS Hilda, KK
4.	BOBNARIC Sta'nko, Vzdržev.
5.	KIRBIŠ Janko, Promet
6.	KRAPŠA Janko, Predelava
7.	BOMBEK Marija, Proizvodnja
Komisija za proizvodnjo in inovacije
1.	VURCER Stanko, DSSS
2.	GOZNIK Ivan, Glinica
3.	BOMBEK Peter, KK
4.	SliPUŠ Aleksander, Vzdržev.
5.	URBANČIČ Boris, Promet
6.	TOPOLOVEC Rajko, Predel.
7.	PREDI KAKA Vlado, Proizvod.
Komisija za OD in nagrajevanje
1.	KOROŠEC Frame, DSSS
2.	JANŽEKOVIČ Slavko, Glinica
3.	REPINC Milena, KK
4.	OGRINC Ivan, Vzdržev.
5.	KRIŽANEC Ivan, Promet
6.	KROPEŽ Vitomir, Predelava
7.	PERKO Stanko, Proizvodnja
seji izbrali prav njo. »Neverjetno, kako hitro so vsi dvignili roke, ko smo tehtali, komu zaupati to funkcijo. Res ni lahko prevzeti takšno funkcijo ob tem času. Priznam, da me je bilo kar malo strah.«
Takole po mesecu dni predsednikovanja še ni bilo resnejšega problema in trema, ki jo je dajala na prvem sestanku, je mimo. »Na vse se navadiš, tudi na nastopanje v javnosti,« z nasmehom pove Dragica. »In kakšna sprememba! Kar naenkrat si obveščen o vsem. Od vsepovsod dobivam zapisnike, vabila za sestanke, odbore, komisije itd. Velikokrat težko uskladim svoje delo, ki je vezano na roke, kar pomeni, da ga ne morem odlagati na kupček, s funkcijo, ki prav tako zahteva celega človeka. Z vsem je potrebno biti na tekočem.«
Kaj bo prvenstvena naloga sindikata v prihodnjem letu? Odgovor je jasen. »MPPAI in nagrajevanje po delu nas bo okupiralo v skupnih službah in na nivoju TGA.«
Za začetek bodi dovolj. Z Dragico se bomo še velikokrat srečevali in bolje jo bomo spoznali po delu, saj pravi, da se bo potrudila, kolikor se bo dalo. Ugotavlja, da je velika razlika med tem, če imaš neko funkcijo ali si samo navadni član sindikata. »To bi moral okusiti vsak, da bi vedel ceniti sindikalno delo. Eni namreč ogromno zahtevajo, ne vedo pa, koliko dela je potrebno vložiti.«
Pa še to mi naroči zapisati, da je hvaležna prejšnjemu predsedniku sindikata, tovarišu Kumru, ki jo je, ko so jo iz vrst mladine postavili za predsednico, seznanil z vsemi ter je vedno pripravljen pomagati.
aluminij 10
Letne sindikalne konference le še formalnost?
V ihti ibfižaljočiih volitev in vsemogočih decembrskih 'referendumov znotraj in zunaj tovarniške ograje, so mas . letne koinference sindikata preletele sporoj 'neopazno — le kot gola formalnost. Ali je ,ta neopaznost res posledica pomembnejših dogajanj, ali pa lahko temu pripišemo mrtvilo, ki se nos vse 'bolj loteva, iz spanca no svržejo Je še ekstrem-ske novice, kot: »Dobili bomo . . in »Vzeti- nam hočejo . ..«, vse druge po nam kože, iko ta že podplat postane, ne ironijo več.
O zaželjeni prisotnosti na naši letni 'konferenci sindikata, ki je bila kanec novembra (26. 11. 85) ab 12. uri, sem izvedel kake pol ure pred pričetkom, ko sem bil na poti v stari obrat, češ, da ■naj tudi priskrbim skupno prepustnico za «hod delegatov v menzo.
Ob vrnitvi iz starega obrata ugotovim, da sem že zamudil pp člo uro konference. Ura je bila namreč že trinajst. Med preobu-vonjem, ko v naglici ne zadanem vezalke v odgovarjajočo luknjo, sam sebi' izrečem nekaj pikrih pomislekov: ». .., zakaj iso irazne konference, zbori, pili celo zbori delavcev, kakor nekatere TOZD prakticirajo, takorekoč sredi ,de-lavnika — šiiHita.? »Nekaj pa sem podobnih izluščil, ko ugotovim, da mi nima kdo napisati obljubljene, niti lastne propustnice. Disciplinirani delgatr, .med katerimi sta tudi obe tajnici, so namreč pravi čas adrintR na konferenco. Brez propustnice in štem-plja.nja ure sem jo .mahnil proti vratarjem. Že od daleč me je vestna služba zavarovanja, zaustavila in povprašala o skupni prepustnici. Z obljubo, da bo prav taka — popolna ipropust-nica prispela na pristojno mesto naslednji dan, je tudi poslednjemu delegatu uspelo smukniti skozi kopijo.
Pod vplivom enourne zamude, se ti še tako krotka pot podaljša. Med .pešačenjem proti1 menzi, se me je lotila sramežljiva misel, češ, saj grem le še na klobaso in požirek. Tega občutka se znebim, ko izvem, da prav moja. pri-
sotnost reši konferenco — sklepčnost. iPo utečenih formalnostih konference, za katere smo že «si mojstri, se je razvita ilqajpada tudi diskusija, saj so bili že litri Haložana močno načeti.
Težko me je povleči za jezik, toda našemu sekretarju ZK je to .uspelo. Povedal sem v prozi nekoj .misli', ki bi noj šle bolj mlajšim v ušesa, ki so bili v večini med prisotnimi delegati. V diskusijah pred mano sem v .glavnem poslušal želje, da ne rečem za-htevé, ki bi jih naj. družba uresničila, .nato po sem .povedal.:
»Izgleda, da smo .postali družba, v kateri vsi nenehno .vprašujemo, kaj je z našimi pravicami, koj je z družbenimi dolgovi, nihče pa ne vpraša, kaj je sam dolžan tej družbi. Ta ista družba smo vendarle mi vsi, tudi jaz, ti, on . . . Od vseh je odvisno koko .bomo delali, do sEbomo omenjene želje lahko ustvarili. Bistvo pridobivanja materialnih dobrin je proizvodnja, za uspehe pa je potrebno disciplinirano delo, ki pa nam na žalost usiha!«
V .nadolje,vanju sem to trditev argumentirali z nekaterimi proporci v stilu — nekoč in danes, kar pa mnogi mlajši jemljejo za konzervatizem, oziroma ne slši.jo rodi take primerjave. Najprej sem pometei, kot. se spodobi, pred lastnim pragom, noto pa navedel nekaj številk — argumentov tudi izpred drugih pragov v naši DO, ki. bi noj bili kazalci gibanja delovne vneme skozi 25 let.
iPo pregledu financ, je nadzorni odbor ugotovil, da je blagajno ob devetmesečnem poslovanju v minusu, in tako s klobaso ni bilo nič, kar smo vsi z razumevanjem sprejeli, kot, da. bi ■nam pravkar izrečene kritične besede o napačnem predstavljanju družbenega dolga ostale še v toplem spominu. Vedli smo se •torej stabilizacijsko! iKanferenca je zaključila delo ob 14. .uri,
Z enourno zamudo in enourno prisotnostjo na konferenci, sem končno še eno uro predčasno prišel domov.
Rajko Topolovec
Štuhčev dom vabi
Ziima je tukaj in že razmišljamo o smučanju, sankanju in ostalih •aktivnostih na snegu. Končan je tudi razpisni, rok za koriščenje naših kapacitet v Štuhčevem domu pri Treh kraljih na Pohorju in so na vrsti informacije glede zimovanja v tem objektu.
Vlečniioai je začela obratovati 29. 11. T985. Cene. vozovnic na vleč-
nioah	pri RTC Trije kralji so naslednje:		
Zap.			otroci do
Št.	Vrsta vozovnice	odrasli	12. let
1.	Dnevna k-a-rta	700,00	500,00
2.	Poldnevno ikoirta (od 9.00—13.00 i«n od 12,30 do 'konca	! 500,00	350,00
3.	7 - d)nevna Ikarfeo	3.500,00	
4.	5 - dnevna kairta (pan. — petek)	2.800,00	
5.	Sežanska karta — ipolino cena	7.000,00	5.000,00
6.	Sezonska karto — popust (lastniki lanskih sežanskih kart		
	iin -sovlagatelji ;pri vlečnici Veliki' .v»rh)	6.300,00	4,500,00
7.	Sezonska karta — v predprodaji od 31. 10. 1985	5.500,00	3.850,00
8.	Celodnevno, karta — popust (najmanj 100 kart)	620,00	
9.	Poldnevna karta — tečojniška	400,00	280,00
10.	Celodnevna popust — tečaj	560,00	350,00
(z voditeljem 10 ljudi)
Cenik gostinskih storitev
Pomožno	Pomožno
Otroci ležišče Odrasli ležišče
TVC 2-posteljaa
A SEZONA	1.900,00	1.350,00	2.700,00	1.950,00
B SEZONA	1.550,00	1.100,00	2.200,00	1.555,00
C SEZONA	1.400,00	1.000,00	2.100,00	1.500,00
Hladna in topla vodo 4-post-eljaa solba A SEZONA	1.520,00	2.200,00
B SEZONA	1.300,00	1.800,00
C SEZONA	1.220,00	1.600,00
Soba. s skupnimi sanitarij amil ó-posteljne
A SEZONA	1.400,00
B SEZONA	1.300,00
C SEZONA	1.100,00
Ceno penziona za tuje goste (inozemska)	3.500,00
Cena prenočišč:
E- prenočišče z zajtrkom sobo TVC 2-,posteljna lp§- koriščenje 2-postelj.ne Sobe kot enoposteljno
—	pomožno ležišče v isoibi TWC
—	koriščenje 2-pasteljne sobe kot enoposteljno (tuji gost)
p|- ipomožno ležišče v sobi TWC (tuji gost)
E- prenočišče z zajtrkom soba THV
E- prenočišče z zajtrkom za sobi s skupnimi, sanitarijami
—	prenočišče za tuje goste
me glede na kategorija sobe Cene za dnevni počitek:
E- sobo RWC 2-iposteljna
—	koriščenje 2-posteljine sobe kot enoposteljno
B- sobo THV
—	skupne sanitarije Cene penzionskih storitev:
Otroci' do TO let
—	iPP TWC 2-postelna1
—	'RP TWC pomožno ležišče
—	iPP soba- THV
E- PP skupne sanitarije
—	IRP za tuje goste me glede ma kategorijo sob
Cenik nočitev v planinskih sobah SKUPNA TEŽIŠČA :
Nečlani	400,00
Clami SZDL in SZS 25 25 % popust	300,00
Clami1 iP,D
50 % popust	200,00
Clami PD .'-rs-.i mladinci AO in GRS
2.000,00
1.800,00
1.700.00
4.100.00
1.600,00
1.800,00
850.00
2.800,00 1 .400,00
850.00
800.00
2.300.00
1.120.00
1.260,00
600,00
560,00
	Odrasli
1.700,00	1.900,00
1.000,00	1.000,00
1.200,00	1.400,00
1.100,00	1.300,00
2.700,00	3.400,00
SOBA ŠTEV. 28 lin 29:	
.nečlani: fe	800,00
člani SZDL in SZS	600,00
člani PD	400,00
60 % popust	150,00
aluminij n
Cene veljajo tv času zimske sezone — planinske sobe CENIK GOTOVIH OBROKOV — restavracija Štuhčev dom
Otroci	Odrasli
	S. cena	N. cena	S. cen-a	N. cena
1. Zajtrk	160,00	210,00	230,00	300,00
2. Kosilo	360,00	560,00	510,00	800,00
3. Večerja	200,00	400,00	420,00	560,00
4. Enolončnica	200,00	300,00	280,00	370,00
Samopostrežna	restavracija	ŠTUHČEV DOM		
1. Enolončnica	175,00	260,00	250,00	350,00
2. Kosilo	295.00	500,00	420,00	700,00
Naši delavci Jahiko «ami (pripravljajo hrano v sobah (sobe .so opremljene z vsemi potrebnimi osnovnimi sredstvi in drobnim inventarjem za pripravo brame), aM posamezme obroke .naročijo v restavraciji DO IMPOL.
Zaradi, motenj v (poslovanju (veliki nepokriti stroški, so se v DO IMPOL odtočili za novi od pira Ini čas poslovanja! pri RTC Trije kralji za leto 1986, ki vam ga prilagamo:
—- od 1. 1. 1986	16. 3. 1986 redno posluje, vendar se lahko
sezono zaradi ustreznih snežnih razmer ugodnega obiska podaljša.
—	od 17. 3. do 28. 4. 1986 je rezerviran termin za kolektivni dopust in je dom v tem časa zaprt.
-^- aid 29. 4. do 5. 5. 1986 ze dom redno odprt.
— od 6. 5. do 15. 6. 1986 je .dom odprt samo ob petkih popoldan ter ob sobotah in nedeljah, ostale dneve je dom zaprt (9. 5. — 11.5. 1986, 16. 5. — 18. 5. 1986, 23. 5. — 25. 5. 1986, 30. 5. ••^1. 6. 1986)
*5- od 16. 6. — 31. 8. 1986 je dom redno odprt
—	od 1. 9. do 19. 9. 1986 je dom odprt samo ob petkih popoldan ter ob sobotah in nedeljah, ostale dneve je dom zaprt (5. 9. —■
7.	9. 1986, 12. 9. — 14. 9. 1986, 19. 9. — 21. 9. 1986, 26. 9. — 28. 9. 1986, 3. 10. — 5. 10. 1986, 10. 10. — 12. 10., 17. 10. — 19. 10. 1986)
—	20. 10. do 27. 11. je dom zaprt, osebje koristi preostali del dopusta
—	od 28. 11. do 31. 12. je dom redno odprt
Naši delavci se morajo predhodno javiti v IMPOLU, ikjer jim tudi priskrbijo iključ.
V času iko je dom zaprt, delavci pa bi želeli koristiti naše kapacitete, se moramo .predhodno dogovoriti s predstavniki DO IMPOL v Slovenski Bistrici.
Ob sobotah je predvideno živa glasba (do 1. ure) vstop prost (20 % pribitek pri prodaji pijač).
SLUŽBA ZA DRUŽBENI STANDARD
Prednostni 'red za iposamezne dekade za člane delovne organizacije določi Odbor za’ gospodarjenje TGA po predlogu Službe za družbeni standard po naslednjih kriterijih:
1.	Prednost pri dodelitvi imajo tisti (prijavljeni delavci za Jetovai-nje, ki niso letovali v glavni sezoni v počitniških kapacitetah delovne orgonzacije zadnjih 5 let, oziroma so letovali v petih letih manjkrat.
2.	Prednost imajo kandidati z ■daljšo delovno dobo v delovni organizaciji, ki so zadnjikrat letovali v letu zaposlitve 'kandidata s krajšo delovno dobo.
3.	V primeru, da je prijavljenih več delavcev, 'ki enako, dobo niilso letovali v počitniških domovih delovne organizacije, se upošteva daljšo delovnai doba.
Ob prijavi za letovanje lahko delavec navede dva datuma za letovanje ali dva 'različno kraja in sicer se najprej upošteva prvi datum, oziroma kraj, šele nato drugi.
Prijave za letovanje zbira služba za družbeni standard, vlagajo pa se preko eks.pedita.
Upravičenec je dolžan v celoti: plačati letovanje najmanj 30 dni pred letovanjem. Če delavec letovanja ni plačal, se šteje, da je od prijave odstopil in ne bo letoval.
Delavci, ki letujejo v počitniških .kapacitetah delovne organizacije, morajo upoštevati določila hišnega reda1, ki ije izobešen v počitniških domoVih, sobah im hišicah. 'Kršitelji ne morejo koristiti počitniških kapacitet naslednjih 5 let.
Regresne cene za počitniške ■kapacitete bodo znane v mesecu juniju, oblikovale se bodo tako, da bo delavec plačal 50 % ekonomske oene.
(Pravilno izpolnjene prijave dostavite v Službo za družbeni standard najkasneje do 15. 1. 1986.
SLUŽBA ZA DRUŽBENI STANDARD
REŽI IN IZPOLNI ---- REŽI IN IZPOLNI ----- REŽI IN IZPOLNI
PRIJAVNICA ZA LETOVANJE
PRIIMEK IN IME ...............................8BB............
mat. št............... Izmena ......... ZAPOSLEN-A V TOZD
OZIROMA V SEKTORJU .........................................
INT. ŠT. TELEFONA............. SE PRIJAVLJAM ZA LETOVANJE V
.....-..........................1...—...........-.....- ALI
V ................................Jr.:::......
IN SICER OD..................... DO ........................
ALI OD ......................... DO ........................
Razpis letovanj
Vsak delavec temeljne organizacije združenega dela im delavec skupnosti skupnih služb, ima sam ali skupaj z družinskimi člani pod enakimi pogoji pravico letovati v počitniških kapacitetah. Počitnške kapacitete se lahko koristijo tekom celega leto. Predsezona ob morju je do 20. 6. in od 1. 9. dalje, glavna sezona pa traja od 20. 6. do 31. 8.
Upravičenci po 6. členu pravilnika lahko letujejo po 'regresirani ceni v Crikvenici 10 dni v koledarskem letu, v ostalih počitniških kapacitetah pa vse leto.
Enako se .regresirajo najete (počitniške kapacitete. Razpis za najete kapacitete bo predvidoma v mesecu februarju. Letovanje na morju traja TO dni.
Organizirane sindikalne škupi-en delovne organizacije lahko uporabljajo počitniške kapacitete izven glavne sezone, če so tako uporabo planirale im se prijavile v razpisanem roku, ali če so kapacitete proste.
Upravičenci do letovanja so:
— delavci delovne organizacije, njihovi zakonci in osebe, ki so po predpisih o zakonski zvezi izenačeni z zakoncem,
— nepreskrbljeni otroci, posvojenci delavca delovne organizacije,
-—• upokojeni člani in njihovi zakonci in osebe, ki so po pred-pisih: o zakonski zvezi izenačeni zakoncem.
Nepreskrbljeni so otroci, ki se šolajo, najdalj do 27. letai, im otroci, ki niso zaradi bolezni zmožni za lastno preživljanje.
Potrdilo za .nepreskrbljene otroke, starejše od 15 let, je delavec dolžan predložiti hkrati s prijavo za letovanje.
Za letovanje v Nerezimaih-Tim Červarju se lahko dogovorita člana delovne organizacije o skupnem letovanju, prj čemer se šteje, do je vsak delavec letoval.
Delavci, ki so se prijavili za letovanje im so dvignili napotnico, vendar sami niso letovali, ampak so v počitniške kapacitete napotili osebe, ki niso upravičene do letovanja v počitniških kapacitetah, ne morejo koristiti počitniških kapacitet naslednjih 5 let zaporedoma.
Osebe, ki so letovale v počitniških kapacitetah na takšen način, plačajo zo letovanje polno ceno.
Z MENOJ BODO LETOVALI NASLEDNJI DRUŽINSKI ČLANI: Priimek in ime	Sorodstvo Star. otrok Zaposlen-a
PRIJAVLJAM SE ZA ORGANIZIRANI PREVOZ (CRIKVENICA)
1.	DA
2.	NE
Zaradi točne evidence prosimo, da prijavnico čitljivo in točno Izpolnite. Pomanjkljivo Ijpdnjene prijavnice ali prijavnice brez ustrezne dokumentacije ne bomo upoštevali.
Izpolnjene prijavnice dostavite v vložišče Delovne organizacije v nazpisnem roku za letovanje.
Za otroke starejše od 15 let prinesite potrdilo o šolanju, oziroma potrdilo o zavarovanju.
Z izpolnitvijo prijavnice in svojeročnim podpisom se obvezujem, da bom kril morebitne stroške, ki bi nastali zaradi neizkoriščenega termna po moji krivdi v skladu s Pravilnikom o počitniških kapacitetah. Nastale stroške mi lahko odtegnete od mojega osebnega dohodka.
Kidričevo, dne ......-..-......-..„...
(podpis)
aluminij 13
Zopet so
Dan je bil hladen in meglen, takšen. da bi bilo najlepše sedeti ob topli peči v sobi in gledati v snežna odejo, 'ki je ipo mnenju starejših, več ikoit mesec dni prehitro prekrila zemljo.
Mislila sem, da jih bo prav zaradi tega .veliko ostalo doma, pa mi bilo res. 'Prišli so skoraj vsi, zelo veliko (jih je bilo. Srečanja upokojencev so vsako leto znova posebno doživetje. Lepo jih je gledati, koko se srečujejo, trepljajo po ramenih im obujajo spomine. Nekateri so čvrsti in hitri, da komaj verjameš, da so upokojenci, drugi zopet počasni, upognjeni pod težo te ali one bolezni, s kupčkom tablet v žepu *■— pa vendar v dvorani, med svojimi.
Prišla sem pozno, ob nepravem času, ko so .naša dekleta im žene ravno hitele deliti kosilo (Priznati je treba, da jim je šlo odlično od rok). Ne bi se spodobilo, da bi nadlegovala ljudi pri mizi,, zato sem ,počakala pri izhodu, poslušala tiste, ki so hodili mimo im 'nekaj je bilo cela takih, ki so bili pripravljeni ireči ■kaj več kot samo to, da jim je všeč.
K mizi je prisedel starejši1 moški, utrujenega koraka: »Zadovoljen sem z, vsem, samo da bi bil bolj zdrav, da bi lahko zvrnil vsaj kozarček,« mi ipotoži in položi na mizo ikup zdravil. »In noge, noge, ko bi bile bolj za rabo.« Zato sta že ob njem sim in vnuček, Iki ga bosta odpejtala domov. Ob slovesu m'i naročijo, naj napišem, da dela v TGA že tretja generacija njihove družine. Nočem več spraševati, zasmili se umi dedek, iki venomer ponavlja: »Vse, vse je v redu, tudi pokojnina, le zdravje, zdravje, da 'bi bilo.«
'Prihajali jsO'. tudi upokojenci mladostnega videza, da miti nisem upada vprašati, če to sploh so. Po devetindvajsetih letih delo v elektrolizi, mi možak, ki1 je že dve leti v pokoju, pove recept: Mleka, zelo dosti mleka sem pil, žganih pijač nlikoll1.« »In vino, ne boš rekel, dd ga nisi pil«, ,ga dopolni tovariš. «O seveda sem ga, dobro vino je zdravilo.«
Še nekdo, 'ki je kratek čas v pokoju, razmišlja. »Težko je bilo oditi. Tovorna je kot drugi dom im še dolgo dolgo pogrešaš svoje prijatelje.
Srečanja so pomembno, .saj se nekateri ne bi videli dolga leta, morda nikoli.
Pohvaliti moram organizatorje, posebno sindikat. 'Pripravili so nam prijetno srečanje. Kulturni' program me je naravnost navdušil, dobili smo' več kot sem 'pričakoval.
Z dogodki v tovarni smo dobro seznanjeni. Vsi si želimo, da bi se kmalu uresničili veliki' ei-
m M
Srečala sem še nekaj veteranov, ki so ob takih priložnostih še bolj gonjeni. ».Razveseljivo je Jo, kor je povedal direktor oz. predsednik (kolegija. Posebno meni.« Kako živi in lepi morajo biti spomini na začetke TGA. Ne-
(nadaljevanje na 14. strani)
se srečali
vse drugače jkot je danes. V kakšnih pogojih smo delali nekoč je mlajšim težko razumljivo. 'Bilo je lepo, saj smo bili mladi, polni delovnega navdiha, zato smo sedaj srečni, ko slišimo, da delovni kolektiv uspešno gospodari, da se razvija. To nam je vserrvv ponos.
'Kat že rečeno, nas vodstvo TGA ab tem prazniku vedno seznani z doseženimi uspehi pri
delu. Takrat, 20. novembra, so nam prlpravili-jeip ji n pester 'kulturni 'program v (katerem so sodelovali učenci osnovne, šole iz. Kidričevega, ženski pevski zbor Kidričevo in mlada folklorna skupinici iz Cirkovc.
Vsem, ki so nas razveselili, prisrčna hvala' z željo, da se drugo leto zopet srečamo.
Jože Vidovič
Vsako leto enaindvajsetega novembra praznuje TGA svoj praznik. 'Pred 31. leti je ta naš kolektiv začel z rednim obratovanjem. V okviru tega iprazniko mas sindikat tega' kolektiva vabi vsako (leto- na srečanje upokojencev. Za nas je to veliko doživetje, saj se zberemo skupoj ipod eno streho, pok ram ljamo in obujamo spomine na tiste lepe, a težke čase ipo vojni, ko je bilo
Srečanje upokojencev
Naše srečanje
Nekaj novic iz
krajevne skupnosti Kidričevo
Nekaj dogodkov, kil so se pripetili v mesecu decembnu letošnjega leto, ije poživilo življenje v ikraijevni skupnosti Kidričevo. Krajami so se odločili za ipodail j -sanje samqpriispevkg, izvolili so novega predsednika tKK SZDL in predali svojemu novemu prodajalno plina..
Referendum — »Ml SMO ZA«
Mi smo za lqpši jutri — so 'rekli krajami krajevne skupnosti Kidričevo dne 8. 12. 1985 na krajevnem referendumu. Odločili so se skoraj z dvotretjinska večino za podaljšanje samoprispevka za naslednjih pet .let. Od 2293 volilnih upravičencev je 2159 ali
94,2	% glasovalo, od tega 1622 ali 75,1 % je giaisovaId ZA In 508 ali 23,5 % je glasovalo PROTI.
Glasovanja se ni udeležilo 134 ali 5,8 % volilnih upravičencev, tako da je 'končni izid referenduma z ozirom -na število volilnih upravičencev uspel z 70,0 %,
S svojim ZA so se krajami Izrekli za pester razvojni program v naslednjem petletnem oz. srednjeročnem planskem obdobju, V skupnem programu iz sredstev samoprispevka planirajo izgradnjo telefonskega omrežja no Območju celotne KS, sofinanciranje izdelave ekološke študije in sanacijskega programa, sofinamci-ironjp razširitve 'pokopališča v Hajdini in Lovrencu,vter zasnovo izgradnje pokopališča v Kidričevem, sofinanciranje vZdrževamjb, obnove in modernizacija cest A-pače-S eia,	Kungota-Bru nšvi g,
Hajdina-Apače ter zimške službe na krajevnih cestah, izboljšanje ■razmer na področju prometne varnosti, požarne varnosti in por dročjiu SLO in DS, sofinanaira-mje društvenih dejavnosti, zasnova izgradnje bencinske črpalke, sofinanalranje oBjekta zdravstvenega doma in pokrivanje funkcionalnih izdatkov krajevne skupnosti. V programih posameznih območij je planiramo : v Kidriče-
(Nadaljevanje s 13. strani) hote pomislim na to, kako 'bo nekomu pri srou in kdaj se ibo spominjal prvega aluminija iz .nove elektrolize, 'kot moj: sogovornik, ki reče: »Ja, s sodelavcem sva vzela prvo glinico iz peči,«
»Ta srečanja so prijetna, vse je lepo, le ljudje se staramo.«
Ustavim še nega od veteranov, ki redno prihaja na srečanja, saj pravi, da so stiki z ljudmi, ki so pred več kot osemintridesetimi leti skupaj začeli grad iti, izredni. »Zato si želim še veliko zdravja J n mnogo teh srečanj. Zelo me veseli, da je ekipi za MPPAI uspelo urediti toliko stvari In prebresti številne prepreke. Prepričan sem v . njihov uspeh, katerega sadove boste u-živali vsi aktivni delavci.
Vsem želim veliko uspehov in da bi se uresničile besede predsednika, da bi bilo resnično drugo leto že videti obrise nove e-lektrolize.
Vera Peklair
vem toplifikadija naselja lil. in
IV.	faza, vzdrževanje objektov skupne rabe lin Izgradnje pešpoti do ceste Lovrenc-Hajdina1, v Apačah polaganje druge plasti asfalta na cesti Apače-Trnovci- in športnem igrišču., prenova trgovine in gasilskega doma, ter vzdrževanje kulturno prosvetnega doma, v Njiiveroah 'polaganje d-nuge plasti asfalta, v Stmišču polaganje druge plašiti asfalta lin izgradnja hidrantov in v Kungoti sofinanciranje izgradnje vodovo-' dnega omrežja., vzdrževanje kulturno prosvetnega domai in nabava novega transformatorja.
;Rri nekaterih 'referendumskih nalogah se je pričelo s priprav-Ijalnimi deli pri nekaterih .po potekajo pogovori za čimprejšnji začetdk ipripnavljaljniih del, kot naprilmier vodovodno omrežje v Kungoti.
Za dobro udeležbo na referendumu Ije svet KS Kidričevo izrekel zahvalo vsem volilnim od‘-borom, Pionirskemu odredu osnovne šole »Baris. Kidrič« Kidričevo ,in. ostalim.. kr_gjg;riom, ki so sodelovali pri Izvedbi referenduma.
Na predlog sveta KS je skupščina krajevne skupnosti Kidričevo uradno.objavila .rezultate izida referenduma lin uvedbo krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let s pričetkom 1. 1. 1986 v višini 2 % uradnem vestniku skupfčilne občine Ptuj.
Volilna programska konferenca KK SZDL
Krajevna konferenca- SZDL Kidričevo je dne '6. 12. 1985 na letni . volilno programski konferenci izvolila . novo predsedstvo krajevne konference. Za novega, predsednika je Bil izvoljen dolgoletni družbenopolitični’ aktivist, delavec TGA Ferlinc Darko, za njegovega namestnika Đorđe Ponzalo vic im za sekretarja tovarišico Albino 'Pšajd.' Na. 'konferenci je med razpravo ibIHo izrečeno dosti 'kritičnih in samo-; kritičnih besed na delo drugih in lastno delovno storilnost v preteklem dvoletnem obdobju. Otvoritev prodajalne plina
Tekoče srednjeročno plansko oz. referendumsko obdobje 'je bilo zaključeno dne 13. 12. 85 z otvoritvijo zadnje referendumske naloge im. sicer prodajalne plina za gospodinjstvo pri trgovini Les-Kunivo Kdričevo. Prodajalna plina je zgrajena s -skupnimi moč» mii trgovine Les in krajevne skupnosti Kidričevo,
Otvoritev prodajalne plina je bilo svečana .v prisotnosti delavcev Lesa in velikega števila krajanov KS Kidričevo. Ob tem so vse prisotne ipazdravili predsednik .sveta iKS Kidričevo tov. Ivan Mazera in direktor TOZD Les tov. Vilko Pešec, ter izrekel zahvalo vsem delavcem in krajanom, ki so sodelovali pri izgradnji prodajalne tudi v svojem prostem času. Posebne zahvale
sto Bila deležna krajana Edvin Aubelj — serviser plinskih naprav irtj Matevž Skok.
Ostale novice
, Samoupravna 'komunalna škup-.most občine Ptulj je v svojem po-.ročilu; v. zvezi z deli za toplifi.-ikaciijo stanovanjskega naselja : Kidričevo -med , ostalim navedla, da je trenutno stain je pri izgrad-. nja, posameznih objektov naslednje:
—. poskusno obratovanje kotla .v TGA Bo,v mesecu marcu 1986,
— dokončna Izgradnja toplot-,nè pódpostdje. gradbeno in strojna dela1 v,'TGA bo do inieseco ..septembra 1986, .
„l—^vrprj.marno .razvodno omre-,žje. I. lih Jl.l fdza . ria relaciji kotlovnica TGA ^- stanovanjski blo-,ki.od..1 do 8 in 12, 13 Kidričevo Je v’ izgradnji, nekončana dello bod končana do. meseca p/nlijd 1986, j
—- sekundarno omrežje,. oziroma priključki od primarnega o-mrežja Vključno s podpostajami v stanovanjskih objektih naselja Kidričevo od 1 do 8, 12. in 13 .pa bodo končana v mesecu sepie mrbu 1986,
—i obnova obstoječih Instaild-cij v objektih, ikti imiso v srednjeročnem programu iz. investicijskih sredstev bodo letno pB rilavi j ali iz sredstev za tekoče vzdrževanje.
Na osnovi izvršenih podatkov bó .pos'kusno obratovanje sistema oz. 'ogrevanje naselij v mesecu oktobru 1986.
Visi ostali- stanovanjski objekti, Skl niso bii zajeti .v tekočem srednjeročnem obdobju Bodo terminsko zajeti v naslednjem obdobju od 1986—-1990 leta.
Rajko Matijevič
Srečno, zdravo in uspešno 1986
aluminij 14
Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija -Boris Kidrič- Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pulko, Anton ščurič, Miran Keleno, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murko. Jožica Sabath, Janez Liponik, Mira Ver. bančlč, Darko Ferlinc, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — Tisk Ptujska tiskarna Ptuj — člani kolektiva In upokojenci dobivajo Ust brezplačno — Rokopisov In slik ne vračamo — Naklada 3280 Izvodov Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informiranje prt IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.