Slovenska medijska hiša - Slovenska TV 31 Sydney - Stičišče avstralskih Slovencev SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA /M* — ft Ti.» iaw 7C.. ^■■S^niS'. — IHM—' S-* ^ \jgfiB Wf t 'W. novice in zanimivosti iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu news from slovenia, about Slovenians in australia and around the vorld ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE - ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI - ZA VSE SLOVENCE Leto 9 / št. 168 Maj 2001 Cena: S 5.00 Sydney - Australia Odlikovanje ALFREDU BREZNIKU, slovenskemu častnemu generalnemu Konzulu v Avstraliji in atašeju naše olimpijske reprezentance ..... „„ . Alfred Breyuk in predsednik RS Milan Kučan Ljubljana, 22. maj 2001 Alfredu Brezniku, častnemu generalnemu konzulu Republike Slovenije v Avstraliji, je predsednik republike Milan Kučan danes na posebni slovesnosti vročil visoko državno odlikovanje Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Breznik je bi! odlikovan za zasluge v dobro Sloveniji, posebej še za njegov prispevek v okviru projekta "Slovenija in Sidney 2000" v času Olimpijskih iger. V Avstralijo se je izseliI pred dobrimi 40-timi leti in ves ta čas aktivno deloval v slovenski skupnosti, v času osamosvajanja Slovenije in kasneje pa je svoje moči pa tudi finančna sredstva ter bogate zveze namenil njenemu uveljavljanju in promociji. Podelitev odlikovanja Alfredu Brezniku je predlagal Olimpijski komite Slovenije, saj je kot ataše naših olimpijske in paraolimpijske reprezentance s svojo požrtvovalnostjo in inventivnostjo odigral nenadomestljivo vlogo pri izpeljavi projekta "Slovenija in Sydney 2000". "Alfred Breznik se je med avstralskimi Slovenci uveljaviI kot človek, ki jih je sposoben povezati kadar gre za skupno stvar, za stvar, kije v prid slovenstva in slovenske domovine "je v nagovoru odlikovancu med drugim povedat predsednik Kučan. URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE http://www.gIasslovenije.com.au Nov, uspešen projekt Dušana Lajovica -knjiga v angleščini Op. ii.: Povzeto z internetne domače strani predsednika RS. Podelitev priznanja g. Brezniku je predlagal še Drago Gajo, iz Gajo Jazz Kluba - trio Chico, kije v času 01 gostoval v Avstraliji. Podprla pa Ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija predsednika RS za odlikovanja. Fotografija: E-mail BOBO Alfredu Brezniku čestitke Slovenske medijske hiše - Glasa Slovenije Dobrodošli pevci skupine Nonet iz Maribora Sydney, Melbourne - Skupina mariborskih pevcev Nonet Kulturnega društva Certus Maribor, ki je trenutno med nami, ima za seboj že kar nekaj lepih uspehov: izdane kasete Zadoni nam zadoni, Ave Marija in Slava tebi, Slomšek škof ter številna gostovanja po Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Italiji, Nizozemski, Hrvaški, Jugoslaviji in na Švedskem. V Avstraliji gostuje na povabilo slovenskih frančiškanov v Sydneyju, Melbourneu in Adelaidi. Za seboj imajo že nekaj uspešnik koncertov, posnetki iz Verskega središča Merry.lands in Kluba Triglav so bili že prikazani na TV 31. Nabirka za Leukaemia Foundation Andy na 900 m dolg maraton do najvišje zemljepisne točke Avstralije - Cape Yorka Port Douglas /Milena Brgoč/-Z možem sva na dopustu v Port Douglasu, kjer sva izvedela tole zanimivost: Marta, hčerka Marije in Tonija Krnel iz Melbourna je poročena z Andyjem Smithom iz Port Douglasa. Andy in Greg Nicholson se nameravata odpraviti na 900 m dolg maraton do najvišje severne točke Avstralije Cape Yorka. Maraton naj bi trajal od 27. maja do 28. junija. Oba junaka sta bila na pripravljalnem treningu osem tednov saj želita izgubiti odvečno telesno težo, predvsem pa zbrati več kot 20.000 dolarjev za Leukaemia Foundation. "Idea, opportunity and courage" {Ideja, priložnost in pogum) Vse je začel oče Lajovic ... Zgodovina treh generacij družine Lajovic v embalažni industriji 1920-2000, vključno s svetovno zgodov ino inovacij pri izdelovanju tub. V angleški prilogi uvodna beseda avtorja Dušana Lajovica, podjetnika, inovatorja in lastnika tovarn, posebno priznanje ter beseda Keith Crane-ja, bivšega direktorja Colgate-Palmolive-Company iz New Yorka. "Na usodnem razpotju" knjiga pok. Marjana Peršiča pravkar v tisku m Gospa Hi i a Presera« ii Pravilno napisana ovojnica - kuverta SI-1000 LJUBLJANA SLOVENIA Osma obletnica Glasa Slovenije Letos, 10. maja, je minilo osem let od ustanovitve Glasa Slovenije in nepolnih pet let odkar ga je vSydneyu prevzel in postal njegov lastnik Florjan Auser. Ob pogledu nazaj naj se spomnimo vseh tistih, ki so pomagali, d ti je zadeva shodila-ustanoviteljev: Alfreda Breznika, Dušana Lajovica in v samem začetku tudi Štefana Merzela. Spomniti in zahvaliti seje vsem sponzorjem, bivšim in sedanjim ter oglaševalcem in predvsem vsem, ki so v teku let dopisovali v Glas Slovenije in seveda zvestim bralcem, še posebej rednim naročnikom. Iskrena hvala! Florjan Auser Stanka Gre"orič Najstarejša vinska trta na svetu bo rasla tudi v Avstraliji __¡das»- Melbourne /Vinko Rizmal/ -Cepič več kot 400 let stare vinske trte iz mariborskega Lenta je "preživel" potrebno dvoletno avstralsko karanteno. Iniciatorju in koordinatorju projekta Vinku Rizmalu je namreč v sodelovanju s predstavniki mesta Maribora in občino Shire of Yarra Ranges iz Viktorije uspelo "prenesti" cepič na avstralska tla. Cepič bo uradno predan sedanji županji občine Yarra Ranges Di Moore na proslavi 10. obletnice slovenske države, ki jo pripravlja Slovenski narodni svet Viktorije. Vinko Rizmal, Združenje vinarjev področja Yarra Valley in tamkajšnja občina bödo odločili kam se bo cepič trte posadil. Več na str. 19 Iz dnevnika Psem let Jc za nami -urednice življenje pa gre naprej ... Stanke Giegorič Četrtek. 10. maj 2001 Pred osmimi leti, na ta dan, sem z izdatno pomočjo Drage Gelt in Francis Gelt v Melbournu "izoblikovala" in "na dan postavila" prvo številko Glasa Slovenije. Seveda tudi s pomočjo prvih sponzorjev-ustanoviteljev. Prvi Glas Slovenije je imel osem strani in ko sem ga med drugim izročila tudi takratnemu patru Tonetu Gorjupu, nisem prav razumela kaj je mislil s svojo pripombo "ja, je v redu, le zrediti se mora!" Ko primerjam takratno izdajo z izdajami nekaj zadnjih let, vidim na kaj je mislil. Tudi pri svojem delu - izbiri vsebine, intervjujih, tipkanju, oblikovanju, urejevanju, itd. vidim razliko. In ker se človek vedno uči, sem se pravzaprav nekaterih pravil naučila tudi in šele zadnje mesece, kov meje nanje opozoril naš sodelavec iz Slovenije, mladi lektor Jure Šink. Dopisovanje v slovenska glasila v Avstraliji, za tem pa priprava in urejevanje Pisma in Glasa Nedelja. 20. maj 2001 Marsikdo meje v teku let spraševal kako sem prišla do tega, da sem pričela pripravljati oba glasila. Najprej sem torej pričela s pripravo Slovenskega Pisma (izhajal od julija 1990 do avgusta 1992), Glasa Slovenije pa od maja 1993 naprej - do lanskega leta je bil štirinajstdnevnik. Ja, nekaj let pred tem sem dopisovala v nekdaj izhajajoča glasila: Vestnik v Melbournu, Lojzetov konjiček v Perthu, Svobodne razgovore v Sydneyu (izhajali do decembra 2000) in pa tudi za slovensko stran v jugoslovanskem tedniku Novo doba, seveda tu in tam tudi časopise iz Slovenije. Novo doba je izhajalo še dobro leto za tem, ko sem si "izmislila" Slovensko Pismo. Morda je bilo moje zadnje javljanje za ta časopis s člankom Ob rob Avstralske konference, ki je govorilo tudi o Slovenskem Pismu (27.avgusta 1990), čeravno je slovenski delež v tedniku Novo doba preživel še dlje in "živel" vzporedno ob Slovenskem Pismu, vsaj še vse leto 1992. O tem bi nam znal več povedati tedanji urednik slovenske strani Lojze Košorok. 20 — NOVO DOB» 21. — 87. VIII 1980. msmmmm Ob rob Avstralsko slovenske konference -JtLri Vhmo 20 — NOVO DOBA 14. — 20. VII 1992. SLOVENSKA STRAN slove! 6l>S«-- •"■On uEostuojne sme. Medijska nesvoboda v Sloveniji Torek. 15. maj 2001 V tej številki boste brali o novem medijskem zakonu v Sloveniji. Namesto v smeri medijske svobodne družbe, gre naša Slovenija nazaj v totalitarni sistem!? Novinarji so imeli v Sloveniji več svobode nekaj let pred razpadom Jugoslavije kot jo imajo danes! Se slovenska politika boji pokazati svoje slabosti in napake, zdaj pred vstopom v Evropsko unijo? In kako bo Evropska unija gledala na takšno zakonodajo, ki omogoča dnevni politiki tako veliko kontrolo nad mediji? Demokratični in neodvisni slovenski časopis! so bile moje sanje že vse od leta 1988 naprej. Kot upokojeni delovni invalid sem imela veliko časa, ki seje sprevrgel v razne stiske. Sanjala sem o imenu časopisa, kako bi izgledal, kaj bi vanj pisala, kako bi bil usmerjen, kdo bi ga financiral in še o čem. Ob ustanovitvi Avstralske slovenske konference, 28. julija 1990 so moje "sanje" podprli člani te organizacije, mi priskrbeli star ogromen pisalni stroj IBM, kije ropotal kot kak tank. Po tipkah, o joj,je bilo potrebno "tolči", če si hotel dobiti na papir pravo črko. O računalniku takrat še sanjala nisem. Že pri Slovenskem Pismu sem imela močno podporo Alfreda Brežnika, ki je postal upravnik tega glasila. Ob petletnici Glasa Slovenije sem razložila, kako sem pred leti iskala možnosti pregnati sivino vsakdanjika in kako biti koristna. "Iskala sem nove mostove do domovine Slovenije in do svojih rojakov v Avstraliji. Osebno stisko sem spremenila v delo za slovenstvo." Pa to prav gotovo ni edini razlog za nastanek Slovenskega Pisma in Glasa Slovenije. Zapisala sem: "Naj se ozrem nazaj v svoja otroška leta-izrezovala sem in lepila, lepila in izrezovala ... iz revij in časopisov, vedno so bili okoli mene-v knjižnici so me klicali knjižni fižolčekali časopisni molj..." Danes, v času raziskovanja genov, moram povedati, daje bil Valentin Vodnik star stric moje stare mame iz Šiške v Ljubljani. Morda pa imam nekaj genov po tej plati. V devetdesetih letih se mi je torej ponudila priložnost da sem Slovenskemu Pismu in Glasu Slovenije dala idejno zasnovo in ime in jima končno posvetila največji del svojega življenja, Glasu Slovenije vse do danes. Pod "urednik/urednica" si ljudje predstavljajo nekoga, ki dobi ves material zbran, natipkan, oblikovan ... in ga pač uredi. Jaz takšna urednica nikoli nisem bila. Deset let pišem tekste, tipkam, oblikujem, urejujem ... od A do Ž! Seveda mi zadnjih pet let pomaga Florjan Auser, lastnik Glasa Slovenije. Skupaj iščeva ideje, debatirava o vsebini in obliki časopisa, skupaj delava intervjuje, reportaže ... Florjan uredi skeniranje fotografij in seveda je ves nadaljni proces - do pošte, najina, skupna skrb. Še misel dve o novinarski (ne)svobodi 21. maj 2001 Sprašujem se, kako bomo ob novi slovenski medijski zakonodaji ravnali v tujini tisti slovenski mediji, ki nosimo vzdevek (in breme) "kritični"? in ki največkrat povzemamo informacije iz Slovenije, iz slovenskih časopisov in intemetnih strani. Ob takem razmišljanju mi pride na misel kako je svoje čase na te zadeve gledal Ivan Cankar, kot poslanski kandidat, "če vsi lažejo, ne morem jaz edini govoriti resnice in bi bilo tudi neumno... " Daje neumno, sem izkusila že večkrat tudi sama! I asa Stanka) <7** i—' Pismo bralke Spoštovani Glas Slovenije! Hvala za Vaše delo, ki je zmeraj bolj zanimivo. Lep pozdrav K. Knezek, VIC Peter Cesnik se pogovarja z menoj ob 8. obletnici Glasa Slovenije za slovensko televizijo Moja priznanja so vaša pisma! V tej, jubilejni številki, boste prebrali nekaj mnenj o časopisu. Poslali so jih mag. Rozina Švent iz Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Elica Rizmal z SBS radia Melbourne, dr. prof. Edi Gobec, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega centra iz Amerike, Francka Nekrep, urednica slovenskih radijskih oddaj v Geelongu, Just Rugel, predsednik društva dr. France Prešeren iz Moskve, naše bralke Ivanka Krempl iz Sydneyja, Ivanka Kolačko iz Melbourna, Emilija Kuzma iz Queenslanda, Katarina Knezek iz Viktorije; Jure Šink, naš sodelavec, lektor iz TV SLO v Ljubljani, Draga Gelt, koordinatorka kulturnega odbora v Verskem in kulturnem središču sv. Cirila in Metoda Kevv, Melbourne, mag. Bert Pribac, pesnik, ki trenutno živi v Sloveniji ter Milan Smolej, slovenski podjetnik iz Finske - eden izmed naših pokroviteljev in Dragica Bošnjak, novinarka Dela, ki se že dobrih trideset let ukvarja z usodami Slovencev po svetu. Vsem sem izredno hvaležna da so se potrudili in nam izkazali tako pohvalne besede. Zahvaljujem se še vsem drugim rojakom, ki so mi poslali čestitke po E-mailu ali so me poklicali kar po telefonu. Ustavila bi se za trenutek pri besedah Milana Smoleja: "... O sami vsebini nimam nobenih pripomb, razen da bi morali bralci sami bolj aktivno sodelovati pri ustvarjanju lista - ne samo takrat, ko je treba objaviti osmrtnico ali pa kak oglas o veselici. Vsak od bralcev ima za seboj svojo lastno, zanimivo zgodbo - vsak od nas je živel in še živi v svojem edinstvenem svetu, se srečuje z edinstvenimi ljudmi, spoznava edi ns t ene stvari ...en Slovenec, sto usod. Te stvari je treba vreči na papir, da se tudi mi, dragi bralci, naučimo kaj novega o življenju." Milan je povedal vse. Jaz pa tudi, ko sem bralce v prejšnji številki povabila naj nam pišejo in povedo tudi svoje mnenje o časopisu. V glavnem je bilo na obletnico, 8. maja v našen\uredništvu veselo in polno presenečenj. Tuje bil tudi naš rojak Peter Česnik, ki je z menoj napravil intervju za slovensko televizijo. Hvala Peter! Biti zraven s srcem GLAS SLOVENIJE : avstralski slovenski neodvisni informativni časnik. 10. maja 2001 bo ta časopis dopolnil osem let rednega izhajanja. Skupaj s svojo urednico, Stanko Gregorič, je v teh letih "prehodil" težko in naporno pot. In če za oba ne bi veljal gornji slogan, bi list že zdavnaj prenehal izhajati. Toda za vsakim urednikom "stojijo" tudi številni dopisniki iz različnih krajev sveta. Največ je seveda tistih, ki živijo na področju, ki ga posamezni časnik pokriva, oz. izmed ljudi, katerim je namenjen. In ko sem zadnjih nekaj dni ponovno listala po tem zajetnem kupu gradiva - skupno je izšlo preko 165 številk (toliko jih namreč hranimo v NUK in ker je zadnja številka izšla februarja 2001, iz tega upravičeno sklepam, da je med tem izšla še kakšna, ki prav sedaj potuje preko oceana), sem ugotovila koliko zanimvih stvaritev je bilo obdelanih. Če bi časnik "ocenjevala"po svoji strokovni, bibliotekarski strani, bi bila moja ocena - zgledno, urejeno po vseh bibliografskih pravilih. Kaj imam pri tem v mislih? - predvsem to, da ima časnik vse od začetka isti naslov - Glas Slovenije, isti format (velikost lista) -30 cm, redno izhajanje, isto urednico, ustaljene rubrike in približno enak obseg. Ce se pri časniku karkoli spremeni, je to označeno na vidnem mestu -ponavadi že na naslovni strani. Vendar vse to, za bralce ni najpomembnejše. Bralci oz. naročniki, ga prebirajo zaradi njegove vsebine. In ker smo ljudje različni "De gustibus non est disputandum" (o okusih ne razpravljamo), je povsem nemogoče ustreči prav vsem. Ljudje radi slišimo predvsem lepe stvari (o sebi, svojem društvu itd.) in smo nejevoljni, če nas kdo pokritizira, očita kakšno našo napako, nedelo. Vsi po vrsti pa cenimo resnico in se vsak na svoj način trudimo, da bi to postala obče-človeška vrednota. Tudi urednica Stanka - s svojo rubriko "Iz dnevnika urednice", ki je na nek način "duša časopisa", teži prav k temu. Toda prav ob branju lete h, sem se spomnila na prijateljičin zapis v moji spominski knjigi: "Če kdo ti reče žal besedo, ne vtisni si jo v srce, ker mnogokrat iz ust uide in srce zanjo nič ne ve." Vsi, ki poznamo našo Stanko vemo, da je v svojih odločitvah hitra, izredno delavna - in ljudje, ki delajo veliko, imajo tudi več možnosti narediti tudi kakšno napako. In tisti pošteni in dobromisleči, se znajo tudi opravičiti! In vse^to zmore tudi Stanka. Pri svojem delu (beri urejanju glasila, kije skoraj v celoti njeno delo, le po tehnični plati ji pomaga prijatelj in lastnik časopisa Florjan Auser), pozorno sledi tako dogajanju v Sloveniji, v Avstraliji in po vseh državah kjer živijo Slovenci. Ob vsem tem, pa zna prisluhniti tudi vsem težavam posameznikov in širše družbe. In v teh osmih letih ni bilo malo takšnih akcij. Preko Glasa Slovenije so zbirali denar za ljudi, ki so jih prizadele naravne katastrofe - potres in poplave. Zbirali so koale - denar od prodaje pa so namenili za gradnjo Pediatrične klinike v Ljubljani. Glas Slovenije je predvsem glasilo, ki je namenjeno celotni slovenski skupnosti v Avstraliji in njegova osnovna želja je "da bi povezal različno misleče rojake v Avstraliji in po svetu". To se nedvomno kaže tudi v številnih polemikah in razčiščevanjih mnenj, kijih v časniku ni malo. Strani časnika so odprte tudi mlajšim dopisnikom - njim je od leta 2000 dalje namenjena priloga, sprva im. "For You - Our Future" od julija 2000 dalje pa "The Voice of Slovenia" (ta mladinska priloga ima vseskozi svoje lastno štetje). Za to prilogo je značilno tudi to, da je pisana v angleškemjeziku in jo lahko poleg mladih prebirajo tudi tisti, ki slovenščine ne razumejo (tudi Avstralci). Ob 5. obletnici (št. 119/1998) je Glas Slovenije začel "izhajati" tudi v elektronski obliki na Internetu - "Stičišče avstralskih Slovencev", in sicer kot prvo avstralsko slovensko glasilo na svetovnem računalniškem trgu. In ker imamo Slovenci ob obletnicah navado, da "slavljencu" čestitamo, naj ta svoj prispevek tudi zaključim v tej maniri: Iskreno čestitam obema urednikoma, Stanki Gregorič in Florjanu Auserju in jima želim, da bi bilo v njunem glasilu tudi v bodoče še veliko zanimivega branja in čim manj obupanih klicev: "Naj neplačnikiporavnajo svoje obveznosti'!" mas. Rozina Švent, Narodna univerzitetna knjižnica - Ljubljana Čestitka SBS Radia Stanka in Florjan Čestitam vama ob tej veliki obletnici časopisa, posebno še zato, ker vem, kako težko in mnogokrat tudi nehvaležno je vajino delo. Ni lahko dan za dnem in teden za tednom osem let pripravljati časopis, ne glede na zdravje in razpoloženje, ne glede na stroške in težave, ki jih srečujeta. In ker si ti, Stanka, novinarka po vesti, srcu in duši, je Glas Slovenije poleg vsega drugega tudi kronika dogodkov v naši skupnosti. Včasih kakšen tvoj uredniški prispevek dvigne nekaj prahu, pa mislim, da je v teh demokratičnih dneh to tudi potrebno; pa najsi se človek strinja s prispevkom ali ne, saj kaže, da smo svobodomiselni in strpni tudi do drugačnih mnenj . Zato naj še enkrat čestitam ob 10. obletnici in hvala za sodelovanje s slovensko oddajo SBS Radia. Elica Rizmal—urednica Slovenske oddaje SBS Radia v Melboumu Voščilnica iz Melbourna You pulled It off. You stuck it out. You made it happen. You left your mark. You gave the world a glimps of what you 're made of Congratulations! You 've got so much to be proud of Iskrene čestitke ob 10. obletnici Slovenije in glasila "Slovensko Pismo", sedanji "GlasSlovenije". Stanka, vsaka vam čast za dobro in pošteno urejanje časopisa. Hvala vam da niste molčali in na kritiko v desetih letih odgovrjali pravično in pošteno. Se enkrat iskrene čestitke in hvala Ivanka Kolačko, Melbourne Op.u.: Ivanka Kolačko je bivša predsednica Slovenskega društva Planica iz Melbourna in bivša predsednica Sveta slovenskih organizacij Viktorije. Iz Toronta - Kanada Slovenski časopis nas spominja na domači kraj ki nam nikoli ne bo izginil iz spomina. Slovenci smo po celem svetu spoštovani kot priden in inteligenten narod. Bil sem v Avstriji in v Nemčiji in moji sošolci so v Franciji in na Švedskem. Povsod smo napredni. Jaz na primer se ukvarjam z Real Estate že osemindvajset let in moram reči, da sem eden od najbolj uspešnih. Vaš Boris Piko, Toronto, Kanada S Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Odpravnica poslov Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar Marko Polajžer Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 Civic Square Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/slovenia.webone.com.au E-mail: embassyofsIovenia@ webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00 -14.00 ^ AUSTRALIA jc, Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000 Slovenija Telefon iz Avstralije: 0011-1-425 4252 Fax iz Avstralije: 0011-1-426 4721 Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik državna sekretarka Gregorčičeva 25 1000 Ljubljana Slovenija Tel: +386 1 478 22 91 Fax: +386 1 478 22 96 E-mail: urad.slovenci@gov.si Slovenska izseljenska matica (SIM) Cankarjeva l/II, p.p. 1548 1001 Ljubljana, Slovenija 0 uredili kovaška mesta v trškem jedru. Predstavili bodo stare kovaške običaje in navade. Izdali bodo tudi brošuro. Francoska nagrada slovenski pisateljici romanov Ljubljana /Delofax/~ Brina Svit je 2. maja za svoj roman Smrt slovenske primadone, ki je izšel letos februarja, prejela francosko literarno nagrado peleas. Ta nagrada je prestižna tudi zaradi sestave žirije, saj so v njej zelo znana imena glasbene in literarne scene. Gozdov v Triglavskem narodnem parku ne morejo vrniti v naravi Cerkev ne bo dobila gozdov Radovljica /Dnevnik/ - Ljubljanska nadškofija se bo na odločitev radovljiške upravne enote pritožila, ker je izdala odločbo, da Cerkev ni upravičena do vrnitve osem tisoč hektarjev gozdov na območju Triglavskega narodnega parka. Novi prostori društva in sindikata novinarjev Ljubljana /STA/ - V središču Ljubljane na Wolfovi ulici osem je Društvo novinarjev Slovenije namenu predalo nove prostore, v katerih imajo sedež še Sindikat novinarjev Slovenije, Društvo Športnih novinarjev ter Mednarodni medijski inštitut. Prostori bodo namenjeni predvsem druženju, v njih bodo prirejali tematske večere ter razstave, opremljeni pa bodo tudi z računalniki s povezavami v svetovni splet ter čitalnica s periodičnim tiskom. Ob odprtju je bil navzoč tudi Branko Maksimovič, ki je pred kratkim odstopil kot predsednik Društva novinarjev RS. Z vlakom do Madžarske Ljubljana /STA/ - Premiera Slovenije in Madžarske Janez Drnovšek in Viktor Orban sta uradno odprla novo železniško povezavo med državama, prvo novo železniško progo v Sloveniji po več kot treh desetletjih, ki bo med sabo povezala edini sosednji evropski državi, ki sta bili še brez neposredne železniške povezave. Prvi vlaki so po novi progi zapeljali takoj po njeni otvoritvi -že 17. maja. Konjski aids v Brkinih Ritomeče /Sobota, Primorske novice/ - Infekciozna anemija kopitarjev (IAK), nalezljiva virusna bolezen konj, ki ji nekateri (tudi veterinarji) pravijo kar konjski aids in ki se v Sloveniji pojavlja občasno, je v zadnjem času dvignila veliko prahu. Vsega pa je kriv konj iz brkinskih Ritomeč, v čigar krvi so našli protitelesa proti tej bolezni. Čeprav so mnenja med strokovnjaki različna, se rejci konj v Brkinih in na Krasu bojijo, da bi tudi njihove živali napadla ta virusna bolezen. Bolezen je značilna za slabo razvite kraje. Strah je še večji zaradi tega, ker tudi Kobilarna Lipica ni prav daleč od Ritomeč. Nova knjiga Začelo se je v Pekrah Maribor /STA/ - Maribor je v minulem stoletju nekajkrat odigral ključno vlogo v borbi za slovenske nacionalne interese. Po prvi svetovni vojni se je general Rudolf Maister uprl avstroogrski hegemonij i in Maribor s Štajersko priključil Sloveniji, leta 1941, tri tedne po nacistični okupaciji in tri dni po Hitlerjevem obisku v mestu, so mariborski mladinci izvedli prvo oboroženo akcijo proti okupatorju v Sloveniji, leta 1991 pa so ob pekrskih dogodkih Mariborčani rekli "ne" Jugoslovanski ljudski armadi, ki seje postavila v službo_ velikosrbstva, je dejal Marjan Znidarič na predstavitvi knjige Začelo se je v Pekrah, ki jo je ob desetletnici pekrskih dogodkov in vojne za samostojno Slovenijo izdala mestna občina Maribor. Projekt World Transsiberia Brnik /STA/ - Slovencem ne zmanjka idej pri doseganju takšnih ali drugačnih, predvsem pa ekstremnih rekordov. Novi izzivalec usode je Matevž Lenarčič, ki se z majhnim in ultralahkim letalom podaja na pot okrog sveta. Za mejo si je postavil 80 dni francoskega književnika Julesa Verna. Na poti, ki jo bo kot poklicni fotograf izkoristil tudi za snemanje, namerava postaviti tri svetovne rekorde oziroma prvence. Prav ta projekt, World Transsiberia, naj bi ga vpisal v zgodovino, spremljati ga bo moč tudi na internetu. Lenarčič naj bi se na pot podal 10. junija toda z Brnika bo vzletel približno deset dni kasneje. Pot ga bo vodila preko dvanajstih držav in bo dolga 31.000 kilometrov. Dnevno naj bi preletel od 500 do 1000 kilometrov, kar znese približno 35 letalnih dni. Na cilj v Novo Gorico na letališče Rojce naj bi priletel ob koncu avgusta. Tam je namreč leta 1909 svoj prvi polet opravil pionir slovenskega letalstva Edvard Rusjan. Obnovljena Pretorska palača Koper /Primorske novice/- V Kopru so svečano odprli obnovljeno Pretorsko palačo, lepotico, ki se je po dolgih letih spanja zbudila iz sanj o ponovnem življenju. Zasluge za to imajo ne le občina, ampak tudi številni strokovnjaki, ki so vsak s svojim znanjem in izkušnjami vrnili palači njen nekdanji sijaj. Ob odprtju Pretorske palače so pripravili tudi posebno razstavo. V osrednjem delu pritličja palače so predstavili zgodovino palače in njeno prenovo, v atriju in pasaži so bile fotografije Kopra in detajli mesta, v tako imenovani Mali Loggi v Čevljarski ulici pa so razstavili fotografije utrinkov s podeželja. Razstava bo na ogled do septembra. Nov kongresno prireditveni center Maribor /STA/ - Podjetje za zdravstvo, turizem in rekreacijo Terme Maribor stopajo v nov razvojni ciklus, je na današnji novinarski konferenci dejala direktorica Term Alenka Iskra. Da bi premostili izpad dohodka ob zaprtju prostocarinskih prodajaln, ki so lani ustvarile 38 odstotkov celotnega prihodka podjetja, so v Termah Maribor ob hotelu Habakuk že začeli graditi nov kongresno prireditveni center, poleg tega pa nameravajo nadgraditi hotel Habakuk, postaviti novo parkirno-poslovno hišo ob hotelu Piramida in prenoviti hotel Bellevue na Pohorju, prenovili pa bodo tudi program restavracije Stajerc v centru mesta in odprli prvo restavracijo Nordsee v Mariboru. Na gasilski olimpijadi na Finskem bo slovenske barve zastopalo deset ekip Ljubljana, Maribor /Večer/ -Mariborski poklicni gasilci, ki so na olimpijadi pred štirimi leti v danskem Herningu prejeli zlato značko, za letos upajo, da bodo zbrali poltretji milijon tolarjev, da se jim uresniči velika želja - znova tekmovati na olimpijadi Finski Kuopio z 200.000 prebivalci v osrčju dežele tisočerih jezer bo med 22. in 28. julijem prizorišče gasilske olimpijade, ki ima korenine v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Udeleženke olimpijade bodo domala vse evropske države, sodelovale bodo z ekipami po deset članov, pri čemer je vsak gasilec izurjen za prav posebno nalogo. Na letošnji olimpijadi bo Slovenijo, ki ima 130-letno tradicijo gasilstva in med gasilci rekordnih 25.000 članic, zastopalo kar deset ekip iz različnih krajev Slovenije. Pred izidom Razstava Arhiva RS v počastitev državnega jubileja L ju bijana, 24. maja/Delofa.\, STA/ - S slovesnim otvoritvenim nagovorom predsednika državnega zbora Boruta Pahorja ter nagovori ministrice za kulturo Andreje Rihter, ljubljanske županje Viktorije Potočnik in avtorja Franceta Dolinarja so na ljubljanskem gradu odprli razstavo z naslovom Od sanj do resničnosti (Razvoj slovenske državnosti). Razstava bo odprta do 25. junija. Razdeljena je na štiri dele: čas od prvega dokumentarnega zapisa o slovenski preteklosti (od ustoličevanje koroških vojvod do razpada AvstroOgrske), obdobje Kraljevine Jugoslavije, obdobje druge Jugoslavije ter proces osamosvajanja Slovenije. Janez Janša že tretjič predsednik Ivo Hvalica izstopil Celje, Ljubljana, 19. in 22. maja / Delofax/~ Socialdemokrate (SDS) bo že tretji mandat zapored vodil Janez Janša. Tako je na kongresu, kije potekal 19. maja v prosotrih celjskega sejma, odločila velika večina kandidatov. Janša pa je sicer bil edini kandidat. Po kongresu je iz stranke izstopil nekoč najglasnejši parlamentarec in podpredsednik Janševe SDS Ivo Hvalica, češ, da Janša grobo tepta osnovna demokratična načela, saj se je tudi na kongresu javno in odkrito izjasnil proti Hvalici. Pobuda za umik sporne novele zakona o zdravljenju neplodnosti Ljubljana, 20. maja /STA/ -Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je na politike naslovila pobudo, da umaknejo napovedani referendum (zaradi oplojevanja samskih žensk z biomedicinsko pomočjo) in da denar raje namenijo gradnji nove pediatrične klinike v Ljubljani, ki je zastala. Pozivajo jih tudi naj zakonsko novelo po hitrem postopku umaknejo. Nasledstveni sporazum parafiran Dunaj, 25. maja /Delofas/ - Po petih letih dosedanjih prizadevanj mednarodnega izvedenca Arthurja Wattsa je storjen prvi korak k uresničitvi sporazuma o delitvi premoženja in pravic nekdanje SFRJ. Sporazum je sklenjen, vlade bi ga lahko podpisale v treh tednih, nato pa bi se začeli ra-tifikacijski postopki v parlamentih držav razpadle Jugoslavije. Od skupno 6 milijard dolarjev ob razpadu SFRJ jih je ostala le še milijarda, Slo-venija bo dobila 16 odstotkov tega premoženja in za začetek veleposlaništvo v Washingtonu. Zapisali so še v Maj 2001 In še ob 8. obletnici Glasa Slovenije v Čestitke fižolčku Bilo je pred leti v Avstraliji, ko sem ob kratkem obisku želela čez noč hlastno vsaj prelistat nekaj vezanih letnikov časopisa Glas Slovenije. Ampak tega fižolčka, kot ga včasih ljubkovalno imenujeta Stanka in Florjan, in ga do tedaj nisem prav dobro poznala, no, j a, poznala že, ampak vtis je celovitejši, če je že priložnost listati skupaj nekaj letnikov, tega fižolčka se je torej že v kratkem času nabralo za več kot zajeten pehar. Proti jutru sem omagala med zajetnimi snopiči, kjer je bila skoraj v vsakem z rumenimi marknimi lističi zaznamovana opažena tema, ob kateri sem se spraševala, ali je morebiti na zalogi še kakšna stara številka časopisa, oziroma sem želela uredništvo vprašati, če bi se dalo "te stvari "prekopirati. Seveda je bilo vsega odločno preveč. Skoraj v vsaki številki časopisa so se namreč nizali obrazi, ki sem jih bodisi bežno ali bliže poznala, dogodki, za katere sem obžalovala, da nisem mogla biti zraven, ali pa premnoge stvari, ki bi ostale zgubljene v "morju " vsega drugega, vendar vredne pozornosti in objave v časopisu. Stanka in Florjan, vidva sama najbolj dobro vesta, kako lahko ta časopis, vsem premnogim težavam navzlic, še naprej izhaja. Imam dovolj novinarskih izkušenj in vem, da je priprava takega časopisa s tolikšnim številom kratkih aktualnih informacij iz okolja, kjer izhaja, iz Slovenije, pa tudi od drugod po svetu, h-atko in malo garaško delo, nikoli ravno cenjeno, še manj plačano. Tudi v drugačnih okoliščinah z dobro infrastrukturno podporo to ni preprosto pa tudi s še tolikšnim prizadevanjem, da bi bi časopis uravnoteženo in nepristransko posredoval informacije o aktualnih dogodkih ter delček vsakdanjega življenjskaga utripa iz bližnjega in oddaljenih koncih sveta, nikoli ne bo vsem po volji. Ampak tako pač je, ljudje imajo različne lastne izkušnje in pogled na svet, zato je prav da ostanejo kar najbolj na široko odprte mnenjske rubrike, se ve na primerni ravni, spoštljivo do drugih, ki morda mislijo drugače. Meni je simpatična že malce prežvečena krilatica: "Naj cveti tisoč cvetov"... Tako torej že vsa ta leta tudi sama pozorno spremljam Glas Slovenije. Velikokrat sem ga že zbasala v ročno prtljago, ko sem pričakovala, da se mu bom lahko v miru posvetila, recimo med potovanjem, ker prej ni bilo časa zanj (ko je mnogo bolj priročen kot kakšen klasičen časopis, ki se razprt raztegne čez tri letalske sedeže...). Ker ga torej prebiram tu, doma, seveda ne morem posredovati kakšnega pametnega predloga glede vsebine, obsega, oblike... Tudi sicer bi bilo to početje "poklicno deformirano", časopis pač berem z "dvojnimi očali", vsebinsko in oblikovno. Kar zadeva prvo, je prav, da povedo svoje mnenje predvsem ljudje, ki jim je v prvi vrsti namenjen, torej Slovenci v Avstraliji. Res pa se nemalokrat zgodi - in to ni šala, da tudi sama v njem najdem zanimive informnacije o dogodkih iz Slovenije, kijih prinaša slovenski časopis iz Avstralije. Četudi sama spremljam kar veliko najraznovrstnejših revij in časopisov - vsako jutro je na moji delovni mizi pravacata skladovnica dnevnikov, tednikov, znanstvenega in drugega tiska in v računalniku dostopne vse mogoče agencijske novice - kratko in malo ni mogoče slediti vsemu. Zato pač kdaj pa kdaj "odkrivam Slovenijo " tudi posredno, na opisani način. Nenazadnje se je potrdilo pričakovanje, da sodobni komunikacijski dosežkli kot so internet (le kaj bi danes brez njega?!) , lokalne in druge televizije in ostale možnosti, ne bodo iz(pod)rinili "dobrih, starih" časopisov, pa naj bodo to klasični nacionalni dnevniki, specializirane revije ali taki, kot jih pripravljate (še redki) slovenski uredniki v tujini. Ko bi takole rada iskreno čestitala ob ...jubileju, to počnem v prepričanju, da tudi podobno mislijo še številni Slovenci v Avstraliji in po svetu; da jim nekaj pomeni z veliko truda pripravljena, vsebinsko bogata in likovno privlačna vsaka nova številka Glasa Slovenije. Človek bi seveda tudi pričakoval, da bo tak časopis, ki vselej stane veliko več, kot nakaplja skupaj z.naročnino, deležen primerne podpore tako prek pristojnih ministrstev v Sloveniji, kot v okolju, kjer si prizadeva verodostojno posredovati aktualna sporočila in ohranjati slovensko izročilo. Če ga ne bi bilo, bi ga močno pogrešala. Veliko ustvarjalnega navdiha torej in še na mnoga leta. (Z novo, najmodernejšo računalniško opremo še ne znam dovolj dobro rokovati da bi vama, Stanka in Florjan, poslala po elektronski pošti virtualno torto in šampanjec, pa saj si zaslužita kar pravo!) Prijazen majski, se pravi še pomladni pozdrav v zgodnjo jesen, Dragica Bošnjak /novinarka Dela/ manj možnosti javnega nadzora nad delovanjem državnih institucij in s tem več zlorabe oblasti in razrast korupcije. Zakon odpravlja del doslej izjemno ostrih lastniških omejitev v medijih. Denimo prepoved, da podjetje ali posameznik ne sme biti več kot tretjinski lastnik nobenega večjega dnevnika ali televizijske postaje. Ublažene so omejitve navzkrižnih lastninskih povezav. Umaknjenaje prepoved, da smejo tujci postati lastniki največ tretjine v katerikoli večjem medijskem podjetju. Zagotovljena bo večja javna preglednost lastninske strukture medijev, predvsem avdiovizual-nih, mediji pa bodo morali po zakonu povečevati delež evropske in domače produkcije. Popolna novost medijskega zakona je, da izdajatelje medijev obvezuje, da morajo namen izhajanja in temeljna vsebinska izhodišča določiti s programsko zasnovo. Če tega ne bodo storili, jih čaka visoka kazen! Časopisi bodo tudi morali objavljati število natisnjenih izvodov. Vse kaže, da si politiki predstavljajo časopise kot vojsko z generali in vojaki. Po ukazu politike naj bi poročali o u-spehih in zmagah oblasti, neuspehe in poraze pa prikrili. Ni skrivnost, da v Sloveniji prevladuje tudi distributerska blokada. Položaj je v vsem slabši kot v času bivše Jugoslavije, menijo poslanci opozicije. Nova medijska zakonodaja v Sloveniji meji na škandal Pišeta novinarja mariborskega Večera Razprav o novem medijskem redu - zakonu v državi Republiki Sloveniji, kije izšel te dni, točneje 11. maja2001 vUradnem listu,je v slovenskih medijih nič koliko. Uroš Slak razmišlja in kritizira stališče Drnovškove Liberalno demokratske stranke v Sobotni prilogi Dela, Peter Jančič in Petra Žemljic v Večeru, in tako naprej ... Čeprav je rečeno da naj bi bil zakon uveden "zaradi usklajevanja z novo evropsko zakonodajo", iz Evrope nihče nikoli ni zahteval nove zakonodaje. Večer je že pred časom objavil izjavo direktorja mednarodnega medijskega instituta IPI Johanna Fritza, kije povedal, daje urejanje tiskanih in avdiovizualnih medijev z enim zakonom "popolna neumnost'" in daje država že imela dober zakon, novi pa "prinaša še več kontrole, predvsem administrativne, to je negativno ..." in zavrnil idejo, da bi nov medijski zakon zahtevala Evropska unija. Slovenska politika očitno posega v medije. "Za liberalne družbe je nepredstavljivo, da bi o tem, kaj objaviti, lahko odločale vlade ali parlamenti. Za diktature pa je poseganje politike v medije in določanje, kaj je za javnost pomembno, del sladkosti vladanja", pišeta novinarja Večera. "Do preobrata pri sprejemanju medijskega zakona je prišlo po zadnjih volitvah, ko je oblast prevzela močna vladna koalicija LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSus, ki se je s koalicijsko pogodbo zavezala, da bo novosti naglo uzakonila. Tudi za tiste, ki bi recimo na internetu ustvarili svojo pu-blikacijo ima slovenska vlada "zdravilo" - ker zakon določa številne obveznosti tudi za majhne izdajatelje in predpisuje visoke kazni, je pravila^ modro poznati. In mediji igrajo v vsaki državi/družbi veliko vlogo, saj je prav od širine in odprtosti medijskega prostora odvisno kako se bo razvijala država. Ker je z novim zakonom hkrati omejena pravica javnosti do dostopajavnih informacij, nova zakonodaja meji na škandal. Spremenjena ureditev bo povečala samoncenzuro in strah v medijih, pod pretvezo popravkov. Zaradi manjše dostopnosti do informacij o delovanju oblasti bo Boris Bergant iz RTV Slovenije pravi, da je nastal skrajno nekoherenten zakon, ki v celoti zanesljivo ne bo vzdržal preizkusa v praksi. < Vladajoča koalicija seje kot izgleda odločila, da se bodo vse državne in z državo povezane institucije v bodoče resno pogovarjale le še z glavnimi uredniki časopisov. Z uredniki, katerih delo načeloma sploh ni zbiranje informacij. Do navadnih novinarjev pa še vljudni ne nameravajo biti. f Vse diši na nekdanje totalitarne sisteme! menita novinarja Večera. Vv «v v zanscu Za Glas Slovenije Andrej Lenarčič, vitez Suverenega malteškega viteškega reda in poslanec Državnega zbora RS 1992-1996 Ne morem molčati, ko drugi, (še posebej v AV) garajo ... Prepričan sem, da pričujoči premisleki ne pridejo do Avstralije... Letošnji 1. maj se je v domovini docela utopil v praznovanju 60-letnice ustanovitve OF. In videti je, da zna tudi bližnjo deseto obletnico osvoboditve izpod komunistične in jugoslovanske diktature zaznamovati in preglasiti sklicevanje na neko dogajanje pred več kot pol stoletja. Lepo in prav je, če se spominjamo velikih dogodkov iz preteklosti. Ne samo lepo in prav, tudi prijetno Jih je proslavljati in se poveseliti. Se bolj prav in še bolj prijetno seje spominjati in praznovati skupaj, vsi. A navada je med civiliziranimi in vzgojenimi ljudmi, da se praznuje na pospravljenem, pometenem kraju, za čisto, z opranim prtom pogrnjeno mizo, da očesa ne moti pogled na ostanke minule požrtije, da se človek ne spotika na nastlanem. Naša praznična miza in prostor, kjer naj bi sproščeno in vsi skupaj proslavljali, žal že pol stoletja nista očiščena pretekle nesnage, ostankov krvave gostije izpred pol stoletja. Preveč jih je, ki se zato ne morejo iskreno in od srca veseliti. Človek težko verjame, daje mogoče sredi Evrope na prehodu v tretje tisočletje sredi "raja pod Triglavom" na vsakem koraku stopiti na nepokopane človeške ostanke. Še težje verjame, da so ljudje, ki jim je naložena odgovornost za javne zadeve in so zato plačani, tako brezbrižni: na številne pozive in predloge, kako kulturno urediti to breme preteklosti, se niti ne odzovejo in ne ukrenejo ničesar. To breme, ta senca ni tako nepomembna zadeva. Ne le, da kali odnose med ljudmi in da vedno znova odpira stare rane, še mnogo hujše in prav groteskno je, da se ob te nerazčiščene stvari spotikajo tisti sosedje, ki so takrat kot okupatorji bili glavni povzročitelji vsega zla, ki je doletelo Slovenijo in Slovence. Res je škoda, da niti do desete obletnice samostojne Slovenije ni bilo nobenega odziva niti na najvišjem državnem nivoju. Po desetih letih slovenske države še naslovov na ovojnicah ne znamo pisati pravilno Zadnja pošta Butale Pod tem naslovom razmišljaAlenka Puhar v Delu o navidezno smešno pritlehni zadevi - pisanju naslovov na ovojnice - kuverte, ki jih pošiljajo doma eden drugemu ali mi iz tujine v Slovenijo. Alenka Puhar: "V pismenost vseh nas Slovencev doma in po svetu sodi znanje, da recimo prestolnica Slovenije ni Ljubljana - Slovenija, tudi ne "1000 Ljubljana, temveč (in pravilno") SI - 1000 Ljubljana - Slovenja Ti dve črki SI, ki ju je treba kot predpono postaviti pred poštne številke (vseh krajev v Sloveniji in tudi tistim, ki pišejo iz tujine), da poštarji lahko opravijo svojo nalogo, sta del uradne, z mednarodno klasifikacijo dogovorjene kratice države" (ostale države imajo svoje - druge kratice). Deset let po osamosvojitvi, razmišlja Puharjeva, nihče ni naredil ničesar da bi Slovenci vedeli sploh kje so doma, ostali po svetu pa kam recimo pravilno nasloviti pisma. Tako je bilo tudi ob volitvah, ko so Slovenci po svetu (ali njihova diplomatsko konzularna predstavništva) pošiljala volilne glasove na Republiško volilno komisijo NAPAČNO. "V tistih dneh smo se vsi morali vdati v usodo, da dobivamo pisma, ki prihajajo pozno ali prepozno, ker so morda naredila ovinek preko Slovakie ali Serbie; vrag vedi koliko jih sploh ne pride ..." piše Alenka Puhar in pravi, daje bila po volitvah edina, ki sije šla na volilni generalštab ogledati škatle, celo neodprtih pisem, ki so prispela iz tujine in zamudila volilni rok zaradi napačno napisanih naslovov ... "V teh volilnih škatlah je bila bogata zaloga trdih dokazov, da niti na slovenskih ambasadah (veleposlaništvih) ne vedo, kaj je treba napisati na pismo, da na drugih kontinentih ločijo Slovenijo od Slovaške ali Srbije ali Sierre Leone ... Mat kurja, od kod neki slovenski pošti misel, da ji moramo mi olajšati promet, sama pa niti s prstom ne migne, da bi tujim poštarjem olajšala promet od Bariloch (v Argentini) do Butal? In v kakšnem kurniku se valijo slovenski veleposlaniki in njihove jate, da ne znajo pravilno pisati in oddajati pisem?" Puharjeva na koncu pravi, "da seje zgodilo zaradi ignorance slovenskih državnih služb da so volilni glasovi iz tujine zamudili vse roke in da bi bilo pošteno da bi si takrat kakšna komisija ogledala zamujeno pošto. In potem rekla vsaj bev ali mev - in ugotovila kdo je odgovoren za to in kaj storiti za zboljšanje butalskih razmer." Op. u.: Zgoraj omenjeni članek iz Dela je posredoval in nas na zadevo opozoril Dušan Lajovic. častni generalni konzul RS za Novo Zelandijo. Mi pa srno preverili še zadevo na internetni strani www.posta.si __9 SLOVENIJE - Maj 2001 Kaj se lomi na Slovenski izseljenski matici - SIM? Delo, Dragica Bošnjak Ko sem se odpravljala na sestanek, je bila zadrega, kako se obleči. Bi bilo primerno kot za na pogreb? Zdaj tu ugotavljamo, daje 'mrlič še živ'. Toda agonija traja že predolgo. Potrebno seje odločiti, naj bo to radikalen rez, kar pomeni zastaviti stvari na novo, na zdrave temelje, ali pa naj bo to vsaj dostojno slovo... S to uvodno, zaradi nesklepčnosti občnega zbora Slovenske izseljenske matice (SIM) bi lahko rekli neformalno, toda tehtno in nujno potrebno razpravo, je dr. Irene Mislej opozorila na skrajno zaostrene razmere v Združenju SIM. Kako ironično za organizacijo, ki prav letos praznuje 50 let... Finančne, kadrovske, organizacijske in vsakovrstne druge težave tega civilnega združenja, ki ga je pred leti predstavljal kolektiv 13 zaposlenih v strokovnih službah, uredništvu uveljavljenih publikacij, kakršne so Slovenski izseljenski koledar, mesečnik Rodna gruda, trimesečnik Slovenija v angleščini in razmeroma bogata bera knjig z izseljensko tematiko, so se pričele že pred časom in se z leti le še kopičile... Kako preseči agonijo izseljenske matice? V hudi zagati tik pred jubilejem! Zdesetkan kolektiv Slovenske izseljenske matice v finančnih zadregah in nesporazumi z vodstvom -Ponoven sklic občnega zbora 18. maja. Za marsikoga presenetljivo in zlasti za mnoge Slovence po svetu težko razumljivo, je lani po 49 letih neprekinjenega izhajanja, naj prej "ugasnil" koledar. V letošnjem jubilejnem letu ga bo predvidoma nadomestil poseben tematski zbornik, kjer naj bi avtorji iz izseljenskih vrst, zgodovinarji, literati in drugi poznavalci tega področja, pripravili pregledne prispevke o slovenskem izseljenstvu. Kako bo s kontiuniranim spremljanjem izseljenskega utripa v obliki takih publikacij kot je bil skoraj pet desetletij tradicionalni koledar, ta čas seveda ni jasno. Kot poglavitno težavo pri tem in drugih zadregah na SIM so že dlje časa navajali pomanjkanje denarja in ni razlogov, da tega ne bi verjeli. Nenazadnje so verjetno še v spominu tovrstne polemike, ko so s SIM pred dvemi in tremi leti prejšnji državni sekretarki na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu (Mihaeli Logar) celo zagrozili s tožbo zaradi nespoštovanja pogodbenih obveznosti. V sicer že dlje časa zaostrenih finančnih razmerah seje v nekaj letih število zaposlenih praktično prepolovilo. Danes to združenje predstavlja pet zaposlenih, kar pri njih opredeljujejo kot strokovne službe, (pred kratkim je pričel delati novi glavni tajnik Zeljko Popovič kot vršilec dolžnosti), v uredništvu je redno zaposlen Ivo Cimerman kot urednik-novinar (omenjajo, da je tik pred upokojitvijo) dva urednika sta pogodbena sodelavca in sicer Vida Gorjup-Posinkovič, ki je odgovorna urednica Rodne grude ter Branko Maksimovič, kot odgovorni urednik revije Slovenija v angleščini; predsednik prof. dr. Anton Bebler in podpredsednik SIM Peter Kovačič Peršin svoji funkciji opravljata nepoklicno. Pomanjkanje denarjaje torej ena poglavitnih, toda nikakor ne edina težava. Kot je pokazal razvoj dogodkov v minulih dneh, so številni nesporazumi med vodstvom SIM, se pravi predsednikom prof. dr. Antonom Beblerjem, prejšnjim v.d. tajnika Janezom Rogljem, pa tudi nekaterimi člani izvršnega in nadzornega odbora izbruhnili na piano z vso silovitostjo na sestankih omenjenih organov in znotraj kolektiva. V nasprotju z veljavno prakso so bili trije zaporedni sestanki izvršnega odbora SIM (ki se sicer redko sestaja) zaprti za javnost, toda zvedelo seje, da so na srečanjih burno razčiščevali (ne)aktivnost in napake posameznikov in posameznih delovnih teles oziroma njihovih članov. Ze dolgo je očiten spor med predsednikom Beblerjem in donedavnim v.d. tajnika Janezom Rogljem (temu je že drugič poteklo 'vedejevstvo'), močno napetost paje čutiti tudi med zaposlenimi v strokovnih službah, ki se počutijo "ustrahovani, in navzlic nenehno povečanemu obsegu dela podcenjeni ter, glede na osnutek novega statuta, ki gaje kolektivu predstavil predsednik Bebler, v vse večji negotovosti"... Spor med Rogljem, ki je po novem , odgovoren za stike zjavnostmi, sodelovanje pri pripravi letošnjega jubilejnega srečanja in drugo, in predsednikom Beblerjem, sodeč po polemičnih nastopih, še ni pojasnjen in s tem bodo imeli člani pristojnih delovnih teles (verjetno izvršni, nadzorni odbor in naslednji občni zbor, kije sklican torej za 18. maj), še veliko dela. Seznam Beblerjevih obtožb, ki se nanašajo predvsem na vodenje /nadaljevanje na str. 10/ Maj 2001 /nadaljevanje z 9. strani/ oziroma organizacijo dela znotraj strovnih služb je dolg, enak jeodgovor oziroma so pojasnila. Na zadnjem sklicanem sestanku občnega zbora , je bila izražena pobuda za nezaupnico sedanjemu predsedniku SIM, toda, ker niso bili sklepčni, to nima teže, pomeni "kot da se ni zgodilo"... Toda to je le navidez zgolj "njuna zadeva"; spor seje zaostril "po naravi stvari" med ključnima funkcijama, kjer bi v urejenih razmerah morale biti jasno razmejene pristojnosti, delitev dela navznoter, nastopanje navzven, pretok informacij, ki bi verjetno pomagal k homogenosti kolektiva, in vse ostalo. Ena od presenetljivih stvari v delovanju SIM je v dejstvu, da zaposleni v strokovnih službah, kamor verjetno sodi vse od arhiva, tekočega posredovanja gradiva društvom po svetu in vsa operativa, povezana z obiski, gostovanji in ostalo, niso bili nikoli na noben način povabljeni k dejavnejšemu sodelovanje denimo na seji izvršnega odbora, kjer se kreirajo celoletni programi. Večkrat je bilo že slišati, da so "v marsičem ti že zastareli", da so na SIM morda v minulih desetletjih, ko je vse teklo nekako samoumevno, spregledali kako seje današnja izseljenska scena spremenila. Seveda je drugače tudi doma, kjer se poleg SIM s tem področjem ukvarjata še SSK in društvo Slovenija v svetu; da med njimi praktično ne le ni sodelovanja, temveč so si dolgo v lastno škodo (zlasti z gostovanji) konkurirali, je druga zgodba. Za SIM je več kot očitno, da se morajo v vseh pogledih temeljito reorganizirati, vprašanje je le, ali bodo vsi skupaj zmogli toliko modrosti in energije, da bodo to res izpeljali. Poleg drugega seje namreč tudi zvedelo, da so nekateri člani izvršnega in nadzornega odbora protestno odstopili. Nenazadnje pa se za več kot dvestočlanski občni zbor, pravtako utemljeno, zastavlja vprašanje, ali so sploh pripravljeni resno delati, če se jih (ne glede na to, da gradiva niso dobili pravočasno), izvoli sestati enkrat, morda dvakrat na leto, kot denimo tokrat, le 37... *** Prejeli smo za objavo Uredništvu Glasa Slovenije Pred nedavnim sva z ženo obiskala glavno mesto Avstralije Canberro. Srečala sva se z mojim starim znancem Cvetkom Faležem in negovo prijazno soprogo Ado. Prav nič nisem bil presenečen, ko se mi je Cvetko ponudil za vodiča in svojo ponudbo tudi izpolnil, ko je naju je naslednji dan vozil po ulicah in raztresenih predmestjih te, tako spretno načrtovane metropole. Zvečer smo ob kozarčku belega in sveže pečenim kostanjem (iz njegovega lastnega vrta) pokramljali o marsičem, med drugim tudi obujali spomine na čase perd desetimi leti, ko smo s skupnimi močmi v okviru Avstralske slovenske konference in Slovenskih narodnih svetov po vsej Avstraliji, mrzlično protestirali proti agresiji in krutemu vojaškemu napadu na našo domovino Slovenijo ter si prizadevali, da bi Avstralija čim prej priznala novo slovensko državo. V petdesetih letih življenja v tem prijetnem kraju je Cvetko že neštetokrat ponosno in spretno razkazal svoje mesto marsikateremu slovenskemu rojaku. Osebno sem več kot enkrat potreboval njegovo uslugo, bodisi za skupine iz domovine, bodisi zaradi česar drugega. Njegov odgovor je bil vedno isti "it is a pleasure". Cvetko je še vedno aktiven in delaven med slovensko skupnostjo, tako kot je bil odkar ga poznam. Razen predsedništva Avstralske slovenske konference še urejuje, pripravlja in oddaja kar dvakrat po dve uri radijskega programa tedensko na Community Radio za Slovence v Canberri in okolici. Pripravljanje radijskega programa je zelo naporno in zahtevno delo. Cvetko opravlja vs Ljubljana - Tourism-generated foreign currency inflow totalis USS 956.8 million in 2000, up 13 percent in real terms from 1999 and a rise of 1.8 percent in real terms over 1998, figures released by the Bank of Slovenia show. On the other hand, Slovene citizens spent USS 5 17.2 million on travelling abroad, an increase of four percent in real terms from 1999 and of 14.5 percent form 1998. Thus, the foreign currency surplus from tourism amounted to USS 439.6 million in 2000, up 22.4 percent in real terms from 1999, but down 7.3 percent from 1998, according to the latest edition of Macroeconomic Mirror, a publication issued by the Government Institute of Macroeconomic Analysis and Development (IMAD). A total of 1,957,116 tourists spent their holidays in Slovenia last year, of which 1,089,549 were foreigners. The total number of tourists increased by 11.9 percent from 1999, with the number of foreign guests rising by as much as 23.2 percent. Ljubljana - Slovene mobile telecommunications customers prefer telephones made by Ericsson, Nokia and Siemens, according to a survey taken by some 7000 visitors that visited the Eon Mobile web page in March. The three telephone makers received 64 percent of all votes. The survey also shows that Slovenes like to purchase new mobile telephones; two-thirds of the respondents are planning to purchase a new phone in the next year. Ljubljana - Dejan Srhoj, a 23-year-old member of the Ljubljana\Opera and Ballet House's ballet company, is this year's winner of the Lidija Wisiak Pallet Award for his extraordinary tistic interpretation of the role of Cljig Kashche\ in Igor Strain sky's "Fire-Bitd" in the 1999 indVoOO seasons. Srhoj will recei\'ed the award\conferred by the Slovene SocieV of Ballet .rrists\and named after the {ovqie ballerina and pedagogue ljja\yisiak(l 906-19^3), before Averting ballet performance on the Ljubljana Op^ra and 5alI^\Hoiise on 26 April\which xas \w|d E)an\e Day. ie ballet society iubVier reach the ;\it World Dal lirector of tlie n Turn\ rding tc erring the^ isad over natural well- sculptor and an associate fessor of the Ljubljan^-bc Academy of Fine Arts, di§d Ljubljana aged 68. After duating in Ljubljana he continuec studies in Verona as well as Paris. Rotar, who had received several prestigious awards for his work at home, was a master of bronze sculpture, and was a strong influence on the Slovene arts scene in the 60s. NEWS STA Slovenia W eekly Krško - A project to establish a University of Southeastern Slovenia is being carried out under the Valvasor Research Centre from Krško, with mayors of three municipalities already signing an agreement on the co-operation of the Posavje region in the project's execution. The project anticipates that at least two faculty curricula could be set up by the academic vear 2002/2003. Chairman of'the Valvasor Re-search Centre, Martin Bratanic, is convinced that a university centre would serve to increase overall knowledge and speed up the region's development. Bratanic believes that the project could attract established experts from Slovenia and abroad, and that the university would help keep young experts in the region. The seat of the future university is to be the town of Kostanjevica na Krki. which offers enough opportunities for quiet research work, postgraduate studies, conferences and social activities. Kostanjevica could also be the seat of the proposed faculty for global co-mmunication. while the facilities of the technical vocational school in Krško could be the seat of the university college of technology and the faculty of logistics sy-stems. Other faculties and colleges are to be set up in the towns of Sevnica and Novo mesto, in the Kozjansko region, as well as in the region of Bela Krajina. Officials in the Posavje region are well aware that a project like this requires years of hard work, this is why they have already started collecting data on experts from the region who would be willing to participate in the project. They also aim at attracting retired professors nd experts from abroad, especially roatia and Bosnia. This is to be a rth university centre in Slovenia, alóng with the existing Universities of Ljubljana and Maribor and the Koper Higher-Education Centre, where several faculties are to be set cm in f^ie following couple of years. .Ljubljana /Slovenia Weekly/ -;enia\s economic risk outlook is in fact it is the lowest in according to the May e Dun & Bradstreet Risk & Payment vun\& Bradstreet (D&B) e been predicting in the EU, which to record growth resull in lling and foreign to However, he EU are &B / will r than dieted b> the eason in« to ts fro Y compam dome Slovenia curr expects expand bv PByTT Slovenian Governn for such an ou D&B, is that Slovenia's small and relatively open economy will be unable to insulate its Jf fully from the envisaged downturn in EU demand. NEWS STA Slovenia Weekly Ljubljana/Washington, 18 Ma v (STA/AP) - U.S. Secretary of State Colin Powell announced in Washington that U.S. President George W. Bush and his Russian counterpart Vladimir Putin are scheduled to meet in Slovenia on either 16 or 17 June. The news was also confirmed by the Slovene Foreign Ministry. The Slovene Embassy in Washington received a communication from the White House in which it was written that President Bush will visit Slovenia at the end of his tour of Europe in mid-June, where he will also hold his first meeting with President Putin. Bush is also expected to meet the Slovene leadership during his stay in Slovenia. Slovene Prime Minster Janez Drnovšek expressed satisfaction over the fact that presidents Bush and Putin have chosen Slovenia as the place where they will hold their first ever meeting, it was written in a press release from Drnovsek's otiice. The selection of Slovenia for the meeting is the expression of excellent relations that Slovenia holds with both the U.S. and Russia. The host Drnovšek has met twice with Putin this year: in St. Anton in February and Moscow in March. He also met with Bush in 1999. when the latter was still the Governor of Texas. Slovenia is placing considerable importance to this summit, since it hopes that the meeting will assist to greater stability and the consolidation of peace in the world. The visit of the U.S. and Russian presidents will also be an opportunity for further strengthening in Slovene relations with both of the world's superpowers, the Prime Minister's office added. Foreign Minister Dimitrij Rupel told Slovene national radio that Slovenia found out about the meeting several days ago. when the Prime Minister was addressed a question, asking him whether the country is willing to host the summit. Drnovšek answered that Slovenia would be only loo happy to host such a summit. "This is an important event, which will be spectacular, as it will place Slovenia at the centre of the world for at least several hours," thought Rupel. According to Rupel. President Bush is scheduled to meet with Slovene Prime Minister Drnovšek and President Milan Kučan. The talks will focus on bilateral relations and Slovene interests for membership in Euro-Atlantic organisations. Slovenia has the capacity to hold such a meeting, while preparations lor it will begin in the upcoming days, added Rupel. May 2001 Maribor, 18 May - Events in Pekre, on the outskirts of Maribor, ten years ago were the first armed tests ofthe decisiveness of Slovenia to defend and implement its decision on independence. They were also a sign of things to come at that time, during which Slovenia succeeded: it now stands as a mature and credible country, awaiting membership in the EU and NATO, said Slovene President Milan Kučan in Pekre while addressing a celebration to mark the Slovene Armed Forces day and the tenth anniversary ofthe independence war. Armed Forces' Chief-of-Staff Ladislav Lipic and Maribor Mayor Boris Sovic also addressed the crowd numbering in their thousands and consisting of soldiers participating in the 1991 struggle to protect Slovenia from Yugoslav aggression and famous Slovenes from all walks of life. Among the attendants were also Defence Minister Anton Grizold and Speaker of Parliament Borut Pahor. A book "// All Started in Pekre" (Začelo se je v Pekrah), marking the occassion, was presented to the public. At the presentation, an official ofthe Maribor municipality, which had released the book, said that in 1991 citizens of Maribor said "no" to the Yugoslav People's Army, who worked in the favour of a great Serbia. In the book, the most respected politicians from Maribor and officers from the territorial defence of that time, tell their stories ofthe events that occurred in Pekre ten years ago, when the Yugoslav People's Army (JLA) sought to prevent Slovenia's attempt to become independent with a show of force. The citizens of Maribor spontaneously and unitedly opposed the attempts ofthe stronger JLA. By gathering in numbers in Pekre and before the barracks ofthe JLA, they prevented the JLA soldiers from leaving and showed that the will ofthe Slovene people, which was expressed at the independence referendum, cannot be suppressed through military aggression. Tbilisi, 18 May - Slovenia was unanimously elected to the European Committee of Interpol for a four-year term, on the final day ofthe European regional conference of Interpol, an international organisation of criminal police. The conference was held in the Georgian capital of Tbilisi from 16 May. Slovenia applied for membership last February, the Slovene Police reported. The regional conference, attended by 45 Interpol members, focussed on combating organised crime in Europe, on police cooperation in fighting drug-trafficking. car thefts, smuggling of people, terrorism and illegal migrations. Interpol associates 178 member states, with Slovenia being its member since 4 November 1992. Koper. 18 May - The disunity ofthe Italian centre-left as well as the majority voting system have opened the door to Silvio Berlusconi's ascent to power. The centre-right coalition now has the opportunity to radically reform the country on the basis of Berlusconi's "social agreement" as outlined during the election campaign: less taxes, extensive public works, and more security, a Slovene paper comments Friday on the election victory of Italian right-wing parties. On the other hand, the election has exposed that the centre-left's platform had no substance, with the Left Democrats as the core of the Olive hitting their lowest point in history, Primorske novice, a Koper-based paper, observes. Berlusconi's foreign policy is something that is of particular interest to Slovenia. Some possible shifts have bee n hinted at by a candidate for a new economics minister, Giulio Tremonti, when he announced that Italy would adopt a more prudent policy on the EU enlargement towards the East. His statement has partly denied Slovene Prime Minister Janez Drnovsek's optimism about the "European orientation" of the Berlusconi coalition. Slovene and Italian police forces launched a tighter co-operation in supervising the state border under the centre-left government. I low-ever. some are now wondering whether Umberto Bossi's threat to erect a 325-kilometre wire mesh along the border to fight illegal immigration would come true. Those Italian citizens who left the former Yugoslavia after WWII have voiced their opinion too. stating that Slovenia's integration into the EU should be made conditional upon the restitution ofthe property they were deprived of in Istria. Furthermore, Milos Bud in, a new-Senator and a member of the Slovene minority, is concerned that the implementation of a law to safeguard the minority could be delayed. It is more than obvious that nothing will be like it used to be in the shade of the Olive, even if some in Slovenia would like it to be, Primorske novice conclude. Ljubljana - Slovene Dnevnik: Italian voters were seduced by Berlusconi's promises of iower taxes, higher pensions, new jobs, new motorways. Important reforms and Italy's full integration in Europe, something that the former government coalition focused on, did not seem important enough for the voters to get afraid of Berlusconi's wild liberal capitalism. Berlusconi's victory and a disastrous defeat of the Italian left do not mean that the voters were naive. All internal conflicts and the lack of a credible leader ruined the left. One wonders what kind of government in Rome would be better for Slovenia: an unstable one that would not last long and would need the support of the extreme right. Bossi's Northern League, or a stable one without Bossi that might carry out most of the tasks. Although Slovenia's experience with Berlusconi seven years ago was quite bad, one must admit that Berlusconi said nothing against Slovenia during the election campaign. Ljubljana - President Milan Kucan addressed a letter to Pope John Paul II congratulating him on his 81st birthday. "I take this opportunity to express my respectful recognition of your bravery, wisdom and commitment to the understanding ofall people, nations and countries, regardless of their religious, cultural and spiritual differences, which you demonstrated during your recent visit to Greece, Syria and Malta," the Kucan wrote, according to the President's Office. Velenje - Slovene home appliance manufacturer, the Velenje-based Gorenje Group, consolidated sales revenues at SIT 123.4 billion (571.5 million euros) in 2000. which is up 18.4 percent over 1999. The group's net profit amounted to SIT 2.7 billion (12.5 million euros) in 2000, up nine percent over 1999. Koper - A Koper-based regional TV station, RTV Koper -Capodistria, is celebrating its 30th anniversary of broadcasting this month, an occassion to be marked by a jubilee ceremony to be held in Portoroz and broadcast live on the Slovene national television on Thursday. 30 years of broadcasting has also been marked by the opening of a new studio, financed by Slovenia's public television. RTV Slovenia, and the Italian government. The ceremony is also to be attended by Slovenia's President Milan Kucan. Ljubljana - Slovene Foreign Minister Dimitrij Rupel spoke on Slovenia's current foreign affairs for Saturday's issue of the Maribor-based daily lecer. Rupel revealed his expectations about EU enlargement and Slovenia's accession to NATO, the country's relations with Croatia, the FRY, as well as those with Italy and Austria. As regards long-term relations with Yugoslavia. Rupel believes that they will be better than those with any other country in the region. Rupel rated Slovenia's relations with the U.S. as very good, while the country also has very friendly ties with France and Great Britain. Germany also pays a lot ofattention to Slovenia, said Rupel. pointing to the upcoming visit of German Chancellor Gerhard Schroeder at Slovenia's tenth anniversary of independence." In Rupel's opinion Slovenia could become a full EU member in 2004. Waiting for Poland would prolong the matter even further to 2005, which is a likely scenario. May 21)01 GLAS SLOVENIJE Še ne tako dolgo nazaj smo srečali našega naročnika, Janka Grivica v \Vollongongu in na njegovem domu posneli z njim untervju. Takrat je tudi izrazil svojo veliko ljubezen do vnuku Petra, ki ga je naučil igrati na harmoniko. Bilje poln energije in ponosa da je Peter postal "Kralj avstralske polke". Petru in vsem njegovim naše najgloblje sožalje. Vemo kako zelo je ljubil svojega starega očeta, ki mu je nadomestoval tudi očeta. Janko, počivajte v miru! Uredništvo 5-th Anniversary of GLAS SLOVENIJE Dear Stanka and Florjan! i remember at one of our SNS (Slovenski narodni svet Viktorije) meetings at Kew in 1993 that Stanka Gregorič bought a 'rough copy' of the 1st issue of Glas Slovenije for everyone present to see and comment. Before this time, the Australian Slovenian Community was sadly lacking a weekly or bi-weekly newspaper which many other fellow nationalities had organised years before. It was time that someone in our community took the initiative and began producing something which the community needed. Stanka was a person with many years experience in producing other kinds of periodicals such as 'Slovensko Pismo' as well as working on ethnic radio for a number of years so it made sense that such an individual would be behind such an idea- that of producing a paper which iras aimed at the whole Slovenian community dealing with issues concerning Slovenians in Slovenia and around the world. 8 years seems a long time and yet lime has passed so quickly'.!!! Over this lime Glas Slovenije has reported on a number of very important events which have happened in our community as well as witnessing llie massive changes occurring in our Free and Independent Slovenia over this time. Much has happened - to much in fact to mention in a short article'.!!!! From time to time. / have had the pleasure of writing articles in English for this newspaper- indeed so many 'hardcore 'Slovenians believe that it is not appropriate that English pages be included in such a newspaper such as Glas Slovenije! Indeed we could not disagree more with this statement! The English pages of Glcis Slovenije have allowed the 2nd and 3rd generation youth who may not be able to read and understand Slovenian to show an interest in and appreciate what is happening in Slovenia and in Slovenian communites living around the world. Glas Slovenije has done much over the last 8 years to promote Slovenia and the Slovenian community in Australia in a positive light, not only in the written word but also in supporting various projects being undertaken by Slovenians here in Australia and in Slovenia. Congratulations to Stanka Gregorič and Florjan Auser for reaching this milestone - 8 years of Glas Slovenije - a newspaper very well known not only throughout the Australian Slovenian community but also in Slovenia and throughout the world. We hope that Glas Slovenije prospers for many long years as it š our Slovenian community and Slovenia itself that are benefitting for the hard work put in by these two individuals. Iskrene čestitke za Vašo in seveda tudi našo obletnico! Lenti Lenko Melbourne, 21. 5. 2001 Slovenian World Congress is organising: "Science as a Pal It Towards Unity of Slovenians" Second World Congress of Slovenian Scientists and Researchers University of Maribor September 20-22, 2001 Pred izidom... Op.u.: Po zaključku redakcije Glasa Slovenije, je prispelo nekaj pisem in sporočil za objavo. Zaradi tega so objavljeni slovenski teksti v angleški prilogi. Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra OBVEŠČA Spoštovani, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu nas je obvestil o možnostih glasovanja na zakonodajnem referendumu o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki bo izveden 17. junija 2001. Na referendumu imajo pravico glasovati vsi državljani Republike Slovenije, ki bodo najpozneje 17.06.2001 doplonili 18. let starosti in" imajo volilno pravico. Glede na določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi bodo volišča organizirana samo na območju Republike Slovenije. Izseljenci oz. drugi državljani R Slovenije, ki se nahajajo v tujini, bodo lahko glasovali samo, če se bodo na dan glasovanja 17. junija 2001 (oz. na dneve predčasnega glasovanja 12., 13. in 14.06 2001) nahajali na območju Republike Slovenije. Izseljenci (torej osebe, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča na območju R Slovenije) bodo lahko glasovali na podlagi potrdila, ki ga bo na dan glasovanja volilcu izdala upravna enota, zato tudi ni potrebno, da bi se posebej prijavljali za glasovanje oz. vpis v volilni imenik. Za dodatne informacije se lahko obrnete na naše veleposlaništvo. Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pripravlja ob podpori predsednika državnega zbora g. Boruta Pahorja srečanje Slovencev vsega sveta, tako slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah kot tudi drugih Slovencev, ki živijo v evropskih in neevropskih državah. Srečanje bo sovpadalo s praznovanjem 10. obletnice samostojnosti Republike Slovenije, kar mu bo dalo še poseben pomen. Srečanje bo v torek. 3. julija 2001, v prostorih Državnega zbora R Slovenije, od 10.00 do predvidoma 17.00 ure. Pripadniki slovenske skupnosti, ki bodo v tem času v domovini, so vabljeni, da se srečanja udeležijo. Veleposlaništvo programa srečanja še ni prejelo, vendar ga pričakujemo v kratkem. Zainteresirane prosimo, da da se za dodatne informacije obrnejo na veleposlaništvo. 5 spoštovanjem, Helena Drnovšek Zorko Odpravnica poslov /Op.u.: Več o referendumu v tej številki Glasu Slovenije na strani 6/ Janko Grivic was born in Celje Slovenija on the 19th of August 1922. He was very well know within the Slovenian community of Wollongong where he lived since coming to Australia in 1956. He passed away peacefully on the 20th of May 2001 amongst family and friends. Janko 's friendly character and the words of encouragement, he always shared amongst those closest around liim, will be sadly missed. Janko is the grandfather of Peter Grivic who is well known as a master of the diatonic and piano accordions and member of the group Domači Fantje. He was the major inspiration behind Peter's love and passion for his music. We send our deepest sympathy to the whole Grivic family and to all his many friends who loved and respected this special and grate man! Dragi Janko, naj vam bo lahka avstralska zemlja! Lenti Lenko and friends 10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE - AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA 11 Leto 1991 SLOVENSKO PISMO Glasilo Avstralske slovenske konference 1990-1992 - izšlo 12 številk strani: 48, 56, 60, 40, 56, 104, 88, 68, 104 Urejala Stanka Gregorič Uredništvo Glasa Slovenije se je odločilo, da bo ob 10. obletnici Republike Slovenije, deset let slovenske državnosti bomo proslavili 25. junija, v nadaljevankah objavljalo avstralsko slovensko zgodovino, zapisano v takratnem glasilu ASK SLOVENSKO PISMO. Septembra 1991 je urednica glasila Stanka Gregorič zapisala v uvodni besedi: ZDAJ JE ČAS DEJANJ! ... - Dogajanja v Sloveniji so razgibala in vznemirila tudi nas, avstralske Slovence ... - Boj za narod mora biti enoten ... - Ni več dovolj posedati po slovenskih društvih, se zibati ob zvokih polk in valčkov ... - Slovenci, naš čas je omejen, vsakega zapravljenega trenutka je škoda... - Biti danes Slovenec, je iskanje resnic! Je solza in trpljenje! Je delo in žrtvovanje! Je klic srca po končni slovenski zmagi! Po svobodi slovenskega naroda! GALA VEČER V POMOČ SLOVENIJI V $ydneyu so pripravili v soboto, 24. avgusta poseben GALA VEČER V POMOČ SLOVENIJI. Večer je sydneyska slovenska skupnost organizirala v prostorih Kluba Triglav in čeprav so bile vstopnice po 100 dolarjev po osebi je ta večer prišlo kar 230 gostov, med katerimi so bili tudi avstralski. Program je vodil mladi Mark Breznik. Po slovenski himni, za časa katere so razvili dve slovenski zastavi, je nastopilo nekaj govornikov. Med njimi avstralski član parlamenta Ted Grace, velik prijatelj Slovencev, ki je izjavil optimistično prognozo, da bo svet takoj za Baltskimi državami proglasil kot neodvisno tudi Slovenijo.Govoril je tudi predsednik ASK Ma-Rjan Kovač, pa predsednik SNS NSW, Dušan Lajo-vic, kakor tudi predsednik Kluba Triglav Emil Ku-kovec. Dušan Lajovic je izročil dr. Borisu Cizlju plaketo na kateri je pisalo ¡Dobremu Slovencu v dar. Dve de klici v narodnih nošah pa sta mu izročili velik šopek rož za soprogo. Dr.Cizelj se poslavlja od Avstralije, ker mu poteka službeni mandat. V Sloveniji bo vodja urada SVETOVNEGA ZDRUŽENJA RAZVOJNIH PARTNERJEV SLOVENIJE. Na slavnostnem večeru so še zapeli nekaj pesmi pevci pevskega zbora Triglav. V fond za Slovenijo seje tako samo na ta večer steklo kar 26.000 dolarjev in tako je doslej zbral Sydney okrog 90.000 dolarjev za Slovenijo.Bravo! PATER BAZII./J Tudi lokral bodo moja premišljevanju versko-narodnega značaja, saj ob dogodkih v domovini drugače, skoraj ni mogoče, četudi mi nekateri očitajo politiko, ker ima Slovenski narodni svet Viktorije in tudi Avstralska slovenska konferenca sedež i> našem. Verskem in kulturnem središču Kp.iv v Mel-bourn u. Ta čudna in nepričakovana ozkost me boli in sram meje, da smo v Melbournu tako drugačni od Sydney a, kjer se tamkajšnji Narodni svet sestaja izmenoma pri verskem središču in pri obeh slovenskih društvih. Večkrat sem že povdaril sledeče: če dobro voljo zamenjuje neke vrste trmasta vztrajnost, razlaga enostavno ni sprejeta. A« Primorskem so Italijani očitali slovenskim dugovnikom po litiko, ker so vzdrževali po župniščih in cerkvah ne le vero, ampak tudi slovenstvo. To mi isto očitajo rojaki-verniki in še primorski. Biti vernik in celo duhovnik, nikakor ne izključuje narodne zavesti in dela za narod. V izseljenstvu še toliko manj in ravno nasprotno: dober vernik, zvest Bogu, po po svoji vesti zvest tudi svojemu narodu in bo storil zanj vse. Videl pa sem, zlasti v izseljeništvu, da hitro pade trdnost zavesti narodne pripadnosti, če nikomur ni prav nič za vero. Eno in drugo je povezano, saj je kol vera tudi narodnost dar Božji. Nismo si sami izbrali kateremu narodu bomo v življenju pripadali, žal dostikrat tega daru ne znamo ceniti. Doma je prav ta zadnja preizkušnja vojaškega posega v miroljubno in po svobodi težečo Slovenijo kar takorekoč čez noč združila vse. In v tej enotnosti je bil uspeh in ga je spoznal ves svet. Zato je tehtnica svetovnega mnenja, hvala Bogu, na naši strani. Sarno upam in želim, da bi ta enotnost ostala kljub različnim osebnim mnenjem in političnim stru-jarn, saj se Slovenija uči vedno bolj živeti demokratično, kar je bilo pol stoletja nemogoče. In mi ? Kaj v zavesti, da smo sinovi in hčere istega naroda in otroci istega nebeškega očeta res ne najdemo skupnega jezika? Kaj se more tako važna in velika stvar kot je narodova težnja po svobodi in samostojnosti, združena z njegovo revščino po povojnem pustosenju in prošnjo po pomoči rojakom v svetu, kaj se more vse to podrediti osebnim in nezdravim, dostikrat zelo krivičnim odklonom? Usodno je včasih trmasto vztrajati pri svojem mnenju, ker je zgrajeno na napačni postavki. Vse lepše, človeško in krščansko je prisluhniti drugače mislečemu, razmisliti o mnenju dru gih in pretehtati zadevo z obeh strani, potem pa šele izreči svojo sodbo, če je še sploh potrebna. Naj omenim, da še v vsem svojem življenju nisem srečal duhovnika, ki bi ne bil tudi narodno zaveden. Posebni časi napeljejo, da se to posebej pokaže. Ze sv.Cirilu in Metodu so Germani pred 1.000 leti očitali politiko in ju tožili v Rimu, ker so videli nevarnost v verski skupnosti Slovanov. V grob Antona Martina Slomška je v prejšnjem stoletju .po pogrebu mariborski nemčur pljunil na krsto, ker je škof pov-darjal slovenski jezik in rešil Štajersko ponemčenja. Duhovnik Anton Korošec je bil naš narodni voditelj, ki je ob Majniški deklaraciji, po ¡.svetovni vojni zaklical: "Dvignite glave Slovenci, vaše odrešenje se je približalo. In prvi, ki je da bi vzpodbudil narod, tvegal svoj podpis na Majniško dekla-racijo-slovensko zahtevo po samostojnosti in odcepitvi od avstroogrske monarhije-je bil škof Jeglič. Tudi duhovniku Janezu Evangelistu Kreku, ki je prvi organiziral slovensko delavstvo v stari Avstriji so očitali politiko. "Ze v gimnaziji sem dobil prvo klofuto zaradi slovenskega prepričanja in naj bi zdaj bil z Nemci? "je izjavil škof dr.Ro-žman, na zelo krivične očitke sodelovanja z okupatorjem. Danes laki, ki za narod niso še nič ali kaj malo storili očitajo klerikalizem nadškofu Šuštarju, ki s svojimi širokimi poznanstvi po svetu dela noč in dan za priznanje Slovenije. Ob vsem tem se mi zde očitki, ki so mi namenjeni, kot muha enodnevnica. Kljub vsemu pa bi želel in pričakoval vsaj od najbližjih, ki me poznajo, več razumevanja. Poklic dobrega vernika vključuje tudi skrb za razumevanje drugih-za resnicoljubje in za iskrenost. 10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE - AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA "Mr. R. Hawkc Prime minister of Australia Parliumfnf hniKP Panhnrrn l Slanar/V Knman URGENT MESSAGE 8.7.91. Dear Mr. Hawkc, we are writting to you with a desperate plea to ask your government to IMMEDIATELY recognisc Slovenia's independence to prevent inevitable killings of innocent Slovenians by the Yugoslav federal army. As the whole world is made to beleive that today's agreement at Brioni will bring the begginings of peace to the nation, we have reasons to beleive otherwise. Our Slovenian Conference representatives in Melbourne received a fnxcimile containing a plea for help from elected Slovenian minister dr. Dular, in which he asks for our help to let the Australia know of the REAL army intentions. General Adzic instructed his officers prior to their departure for Slovenia today, that a second part of the operation to bring Slovenia under their control is to be implemented within next few days, using full force of the army. That was all done after Brioni agreement on cease fire(which was very one-sided and totally exposes Slovenian nation to attack, but very few and minor restrictions on the army). There are plans to overthrow the Slovenian government, to destroy-all military and civilian installations and to start reprisals against the people. Only you have the power to stop them by giving us the recognition of independance.History shows that army can not be trusted! Please, don't be one of the politicians that will be very sorry for not acting on time. Yours sincerely Jelka Slapar, Vasja Koman and daughters Tina and Tania and also on behalf of our family in Slovenia tftovetufig JS2? Viiwo m Leto 1991 TO ALL MEMBERS OF AUSTRALIAN MEDIA I object to media labelling Slovenia and its Territorial Defence Forces as REBELS. Slovenia is a democratic country with democratically elected government. In December last year a plebiscite proved that 93 % of its people wanted an independent state and a democratic SLOVENIA. Slovenian leaders observed all the rules and cryteria necessary to enable them to separate from so called Yugoslavia. This was to be done by the dialog in a peaceful manner. Independence was announced on 25th June 1991 to the joy of Slovenians at home and abroad. This joy was short lived. Yugoslav army, on it's own initiative withouth the command of supreme comander of armed forces, moved in, denaying Slovenians and their DEMOCRATIC RIGHTS. USA and other western countries are contributing nothing in support of DEMOCRACY. Innocent people are dieying. This peaceful, beautiful country is being bombarded not by Yugoslav government, not by Serbs, but by bolshevik communist hardliners, clinging to their last hope of survival with no concern or value for a human life. UNLESS THE WESTERN COUNTRIES, USA AND AUSTRALIA. RECOGNISE SLOVENIA AS AN INDEPENDENT COUNTRY WITH DEMOCRATICALLY ELECTED GOVERNMENT, WANTING NOTHING MORE THAN TO BE LEFT TO LIVE IN PEACE AND TRANQUILITY IN A DEMOCRATIC COUNTRY, THERE WILL BE MANY MORE INNOCENT LIVES LOST. I appeal to you in media to influence our Australian government and that of Australian people to support DEMOCRACY, democracy for all nations great or small. Anica Markic Member of executive committee-Slovenian National Council Melbourne. 3.7.9 1. THE HON. PRIME MINISTER Mr.R.HAWK Canberra ALT 2bUU Dear Prime Minister! We, the Australian citizens of Slovenian origine, are the delegates at the first World Slovenian Congres, which coincided with declaration of independence and the formation of the new Slovenian State. There are some 30.000 members of the Slovenian Community in Australia and as delegates we represent the Australian Slovenian Conference which is the body embracing Slovenian National Councils Australia wide. We arc deeply disturbed to hear the announcement tjjat the Australian Government will not recognise the independent Slovenia, particularly as you expressed your strong support and understanding of the Slovenian situation to the Slovenian delegation on May 8th 91. and your opposition to any military aggression. Our group is now eyewitness to the brutal army occupation, whic is causing immense material damage and loss of human lives and is concerned" for its own safety. We trust that the recent events provide sufficient evidence to the Australian Government, which traditionaly acts globaly as a protector of the democratic principles, to take appropriate actions to secure peaceful existence of democratic and independent Slovenia. Yours sincerely Marjan Kovač President of Australian Slovenian Conference In Ljubljana, 27. junc 1991. DEPARTMENT OF FOREIGN AFFAIRS AND TRADE Canberra ACT-Australia To Stanka Gregoric Dear Mrs Gregoric Tnank you for your taxed letter dated 10 July 1991 addressed tc the Prime Minister concerning events in Slovenia and Croatia. Youi letter was referred to the Minister for Foreign Affairs and Trade whe has asked me to reply on his behalf. Senator Evans is following events in Yugoslavia very closely. He re mains concerned about the difficult security situation and the conti nuing loss of life. Attached are copies of Senator Evans's two most recent press rclea scs dated 27 and 28 June 1991 and a transcript of an extract of the press interview with the Prime Minister on 4 July which states tht Government's position regarding the Croatian and Slovenian declarations of indenpendcnce. Yours sincerely Roland Rich Acting Assistant Secretary' Central Europe and USSR Branch Canberra, 24 July 91. AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA IN SLOVENSKI NARODNI SVETI V NSW, VIC,SA ACT in QLD SO NAPISALI ŠE DOSTI VEČ PISEM IN PROTESTOV AVSTRALSKIM MEDIJEM TER POLITIKOM. VSE NI MOČ OBJAVITI. SPREJELI SO TUDI ODGOVORE IZ AVSTRALS1 GA ZUNANJEGA MINISTRSTVA, OD VODJE OP ZICIJE TER OD ŠTEVILNIH DRUGIH ZVEZNIH ] LOKALNIH MINISTROV. 10. OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE - AVSTRALSKA SLOVENSKA ZGODOVINA POROČA CILKA ŽAGAR _ Iz LIGHTNING RIPGE-a Ker zdaj vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas! /Po Prešernu/ Slovenska tragedija je zadnjih dni junija je povzro čila veliko vznemirjenje doma in med nami po svetu. Stane Heric, delegat Avstralske slovenske konference za Svetovni slovenski kongres in Aleksander Zoni, ki nas je pred kratkim obiskal, sta oba po telefonu iz Ljubljane prosila, da v Avstraliji organiziramo proteste in da pritiskamo na svetovno javnost, da prizna slovensko neodvisnost. Takoj v petek, 28.6. smo se sestali v Canberri s člani Slovenskega kluba. Vsi so bili navdušeno pripravljeni podpreti Slovenijo v borbi za neodvisnost. Miha Ho-var, Erik Fras, Franc Čulek, Marjan Koren, Florjan Falež-mlajši in Bert Pribac, so bili v akciji vse dni. Slavica Brumec je s svojo operirano nogo prispela na vse sestanke in demonstracije. Ivan Urbas je dej al:za Slovenijo sem pripravljen narediti kar je treba. Dolge večere je pisal plakate za naše demonstracije. Večina njih so pustili službe, da so lahko pomagali. V soboto nas je 162 Slovencev demonstriralo pred avstralskim parlamentom. V nedeljo smo se srečali v klubu ob enajstih in smo tu izmenjali nekaj misli o naših bodočih načrtih. Sestavili smo peticijo za prvega ministra Avstralije g.Boba Hawka. Ob dveh smo zopet demonstrirali, tokrat skupaj s Hrvati. Predala sem podpisano peticijo Canberra Timesu, ki je poročal o tem v ponedeljek. V torek smo se srečali s svetovalcem g.Hawka, g.Hue White-om. V sredo zjutraj smo se zbrali v klubu in ponovno poklicali Canberro Times. Vsi prisotni so povedali svoja mnenja, kar je bilo objavljeno v sredo. Franc Čulek, Miha Hovar in Erik Fras so osebno nosili pisma ambasadam. V pismih smo jih prosili, da javno napadejo ravnanje jugo-armije in da posredujejo pri svojih vladah. V sredo popoldne smo imeli dve TV ekipi, Associated Press in SBS radio-prisostvovali so našem sestanku. V četrtek zjutraj smo odnesli pred ameriško ambasa do torto in prosili Amerikance naj nam pomagajo praznovati neodvisnost Slovenije skupaj s svojo proslavitvijo njihove neodvisnosti. Videli so nas vsi poslanci sveta, ker so ravno takrat prihajali na ameriško slavje. Govorili smo z reporteiji in z ameriškim predstavnikom, ki se nam je prijazno pridružil z obljubami, da bo posredoval naše želje ambasadorju. Zame osebno je bilo najbolj razveseljivo to, da so naši mladi pokazali svojo pripadnost domovini svojih staršev in se jim v vseh protestih priključili. Morda se do sedaj niso niti zavedali tiste ljubezni, kije za Slovenijo tlela v njihovih srcih. Mnogi izmed njih niso bili nikoli aktivno vključeni v delo društva, toda v teh, odločilnih trenutkih, so priskočili na pomoč. Naj navedem nekaj primerov: John Bozic je vse dni pomagal pisati pisma, organizirati medije(radio, časopise, televizijske postaje), demonstriral je in bil cenjeni svetovalec v celotni akciji. Greg Maček je v ponedeljek bral našo peticijo v časopisu in je hitro organiziral srečanje Slovencev z g. Hue White-om, Hawkovim svetovalcem. Igor Urbas je napisal pismo, v katerem je nazorno nakazal naš položaj. To pismo je bilo predano vsej elektronski in časopisni mediji ter avstralski vladi. Marko Žagar je uredil, tiskal, razmnoževal in dostavljal pisma, ki smo jih Slovenci pošiljali v javnost. John Falež in Jože Žužek sta pisala pisma uredništvu Canberre Timesa. ki smo jih brali drugi dan v časopisu. Marika Falež je v zgodnjih jutranjih urah pekla torto ki so jo njeni otroci Veronika in Floyd v narodnih nošah delili pred ameriško ambasado. Nelka Javšnik, Frank Hribar, Barbara Falež in še veliko drugih mladih je bilo z nami. Večine njih imen ne vem, vendar, ko nas je Slovenija poklicala, smo bi li skupaj. TO SO SLOVENCI, KI SO ZRASLI V AVSTRALIJI! Postali so še bolj ponosni na Slovenijo, na svoje starše in na našo vojsko doma, ki tako pogumno brani svojo domovino. Slovenske žrtve v tej borbi niso padle zaman. Ves svet zdaj ve kje je ta SLOVENIJA in, da so Slovenci sposoben pošten narod, pripravljen dati tudi življenje za svojo neodvisnost. Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujem. V demo kraciji pomaga in šteje vsak glas, ne samo glas elite. aH Samostojna SLOVENIJA 1991 Z/SČ najfo/7'sč / Nadaljevanje s strani ( Ko vidim, da je bilo bombardiranje blizu mojega rojstnega doma v Trebnjem, mi srce krvavi. Ponosna sem na svojega rojaka Lojzeta Peterleta, ki se ga spomnim še iz šolskih let in je bil prijatelj moje ga brata. Razočarana pa sem nad drugim rojakom Stanetom Brovetom(najine sestre so bile tudi nekoč dobre prijateljice in njegovo družino dobro poznam) ki je bil v svetovnem tisku prikazan kot eden odgovornejših za ta barbarski vojaški poseg. Zanj in za njegovo družino je to velika sramota..... Vaša hrabrost in dobra organizacija nas je vse navdihnila z upanjem in željo, da ne odstopite od neizmerno težkega položaja in vztrajate do konca. JOŽICA GERDEN Mildura, 3.7.91. giš® Maj 2001 Prvi diplomatski predstavniki Republike Slovenije AVEB - MZZ - SLO/- 29. avgusta 2000 je minilo deset let, odkar je prva demokratično izvoljena slovenska vlada pooblastila prvega predstavnika Slovenije v tujini. Minilo je deset let, odkar je prvi predsednik te vlade Lojze Peterle skupaj s takratnim Izvršnim svetom Republike Slovenije in republiškim sekretariatom za mednarodno sodelovanje končno pričel s konkretnimi dejanji izvajati slovensko zunanjo politiko. Kaj je vodilo takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta, da se je v tem negotovem obdobju odločil imenovati predstavnike izvršnega sveta oz. vlade Republike Slovenije v tujini? Prav gotovo je bil prvi razlog ozaveščanje mednarodne javnosti o aktivnostih Slovenije in zviševanju ugleda Slovenije v svetu. Drugi razlog za imenovanje pooblaščencev je bil tudi pripravljanje na poznejšo ustanovitev popolnoma samostojnih slovenskih veleposlaništev. V nekaterih državah pa je bila pooblastitev slovenskega predstavnika povezana tudi z gospodarskim sodelovanjem, pooblaščenec pa je bil zato tudi predstavnik slovenskega podjetja v tej državi. Imenovanje pooblaščencev in ustanovitev prvih predstavništev Republike Slovenije ni bila lahka naloga in je zahtevala veliko iznajdljivosti in kreativnosti, saj ta predstavništva niso imela diplomatskega statusa in so se morala prilagajati zakonodaji domače države. Kdo so torej bili prvi predstavniki Slovenije v svetu še pred razglasitvijo osamosvojitve Slovenije? Prvi predstavnik, ki je bil imenovan 29.avgusta 1990, je bil dr. Lojze Sočan, doktor ekonomije in vodja predstavništva Ljubljanske banke v Bruslju. Verjetno ni bil slučaj, da seje prvo slovensko predstavništvo odprlo ravno v Bruslju, saj sije Slovenija že takrat vzela za prioriteto navezavo stikov z Evropsko skupnostjo. Drugi je sledil Ivan Gole, kije bil prav tako kot dr. Sočan imenovan za vodjo skupnega predstavništva vlade RS in slovenskih gospodarskih predstavništev v tujini. Izvršni svet je Goleta kot vodjo Slovenijalesa v Moskvi pooblastil 13. septembra 1990, kasneje gaje na njegovem mestu konec leta 1991 zamenjal Roman Kokalj. 11. oktobra 1990 je predstavništvo Slovenije v takratni Češki in Slovaški federaciji prevzel direktor predstavništva Ljubljanske banke v Pragi Štefan Lončnar, poleg tega pa je za predstavljanje Slovenije na Češkem in Slovaškem v letu 1991 in pozneje skrbel tudi predstavnik podjetja Kovintrade na Slovaškem Borut Meržak. Prvi pravi pooblaščenec, torej tisti, kije bil v celoti zadolžen za predstavljanje Slovenije, je bil 24.oktobra 1990 pooblaščeni dr. Peter Millonig, podjetnik in intelektualec. Dr. Millonig, drugače koroški Slovenec, je s svojim vplivom skrbel za predstavljanje Slovenije v Washingtonu, ZDA. Le pet dni za tem je Vlada 29.oktobra pooblastila dr. Karla Smolleta, koroškega Slovenca in vplivnega predstavnika Slovencev v Avstriji za vodjo biroja Republike Slovenije na Dunaju. Temu je sledilo imenovanje Franca Zlatka Drena 8.decembra 1990 za vodjo reprezentativnega informacijskega biroja v Luksemburgu. 1 .februarjal991 je Vlada RS pooblastila vodjo Ljubljanske banke v Abidjanu dr. Jožeta Kuniča za predstavnika Slovenije v Zahodni Afriki, 8. maja 1991 pa je Keith Charles Miles, sicer Anglež poročen s Slovenko, postal častni generalni sekretar Slovenskega informacijskega urada v Londonu. Tu velja omeniti še 31.januarja 1991 pooblaščenega predstavnika Vlade RS v Vatikanu in Italiji dr. Štefana Faleža, spoštovanega poslovneža in častnega predstavnika Malteškega reda v Vatikanu, saj je bil dr. Falež eden izmed najbolj zaslužnih za veliko naklonjenost Vatikana poznejšemu priznanju Slovenije. Za pooblastitev teh predstavnikov še pred osamosvojitvijo Slovenije je bil v veliki meri zaslužen prav predsednik prve slovenske vlade Peterle, mnogi od njih pa so se še posebej izkazali za večanje ugleda Slovenije še preden je ta sploh uradno postala samostojna država. Prve demokratične volitve maja 1990 in imenovanje prvega zunanjega ministra (oziroma, kot seje takrat imenoval, sekretarja za mednarodne zadeve) Dimitrija Rupla so bile seveda prvi potrebni predpogoj, a nikakor že zadostni, daje takrat še socialistična republika Slovenija v okviru SFRJ začela hoditi prve korake proti svoji samostojnosti tudi na mednarodnem področju. Treba je bilo začeti z dejanji in eno od teh dejanj je bilo prav imenovanje prvih pooblaščenih predstavnikov Republike Slovenije. Imenovanje prvih oseb, ki so bile pooblaščene da v polni meri predstavljajo Slovenijo in njene vodstvene organe, je bilo prav gotovo tvegano dejanje. V tistem času je imela jugoslovanska diplomacija še precej razvito svojo mrežo vpliva in moči po vsem svetu. Po drugi strani pa je bilo po raznih jugoslovanskih veleposlaništvih veliko slovenskih predstavnikov, kot npr. Boris Frlec v Nemčiji, Ernest Petrič v Indiji, Ignac Golob v OZN, (op.u.: Veleposlanik SFRJ v avstralski Canberri dr. Boris Cizelj), veleposlanik Marko Kosin in drugi veleposlaniki ter sodelavci, ki so bili še kako koristni za Slovenijo, a so kljub temu bili še vedno odgovorni jugoslovanskim oblastem. Slovenija jih ni hotela zgubiti, nobeden pa tudi ni vedel, ali bo načrtovana osamosvojitev naše države sploh mednarodno priznana ali pa bomo na koncu pristali v neke vrste kon- Z leve: Lojze Peterle, Milan federaciji. Smolej in Dimitrij Rupel 30. junija 1990 je Vlada pooblastila še dr. Danila Turka za vzpostavljanje stikov s predstavniki mednarodnih organizacij v Ženevi, Švica. Po osamosvojitvi je imela Slovenija že sprejet Zakon o zunanjih zadevah (sprejet 24.aprila 1991), kije omogočil bolj načrtovano in karierno imenovanje pooblaščenih predstavnikov. Tako je bil Bojan Brezigar 30.6.1991 imenovan za posebnega pooblaščenca Vlade v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji in v drugi polovici leta Iztok Simoniti za pooblaščenca v Rimu. Branko Zupane je bil 6.septembra 1991 imenovan za pooblaščenca za odprtje biroja republike Slovenije v Nemčiji, že v jeseni pa je vodja biroja postal dotedanji veleposlanik Jugoslavije v Nemčiji dr. Boris Frlec. Sledili so še Andrej Novak v Strassbourgu, Matjaž Šinkovec v Londonu, Vinko VindiŠ na Tajskem, Jure Gašparič v Švici, Ernest Petrič v ZDA itd. Ne smemo pozabiti tudi na prve pooblaščene predstavnike ministra za zunanje zadeve. Tako sta bila 12.februarja 1991 in 28.maja 1991 pooblaščena Joško Štrukelj in Marjan Fratnik v Italiji; 14.5.1991 Herman Rigelnik na Bavarskem, Nemčija; 8.5.1991 Peter ligo v Singapurju; 25.6.1991 Zlatko Aurelius Verbic v Kanadi; 1.7.1991 Božidar Fink in 13.7.1991 dr. Marko Kremžar v Argentini; 6.7.1991 Milan Smolej na Finskem; 9.7.1991 Anton Kovic na Švedskem; 9.7.1991 Beno Lukman v Parizu, Francija itd. Tako je imela Slovenija konec leta 1991 že osem predstavništev Republike Slovenije, štiri skupna predstavništva vlade in podjetij, enega pooblaščenca vlade in več kot deset posebnih svetovalcev ministra za zunanje zadeve. Kljub začetnim težavam, ki jih je naša zunanja politika imela na začetku, si vsa prizadevanja za slovensko mednarodno priznano samostojnost po desetih letih še kako zaslužijo vso pozornost in globoko spoštovanje. Sponzor Glasa Slovenije, Milan Smolej iz Finske, je bil med prvimi p oo bla-ščenimi predstavniki ministra za zunanje zadeve RS; na fotografiji sprejem v Helsinkiju ob prvem letu slovenske neodvisnosti: Milan Smole prvi z leve, Robert Krmelj, pr\'i sekretar v Kopenhagmi, Mirko Cigler, polkovnik, bivši predstavnik RS pri NATO in Zoran Thaler ter novinarji Finske Veleposlaništvo Republike Slovenije iz Canberre obvešča Tudi v letošnjem juliju bo Filozofska fakuletav Ljubljani organizirala Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo potekala od 1. do 28. julija v Ljubljani. Udeleženci, ki morajo biti stari najmanj 17 let, lahko izbirajo med dvo-ali štiritedenskim tečajem. Pouk traja 4 ali 6 ur dnevno, na njem poučujejo izkušeni lektoiji z Univerze v Ljubljani. Kot spodbuda za učenje slovenskega jezika je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravljen dodatno, poleg Ministrstva za šolstvo in Šport, zagotoviti 5 štipendij za dvotedensko udeležbo na Poletni šoli slovenskegajezika za slovenske udeležence v Avstraliji. Štipendija vključuje šolnino in stroške bivanja ter je namenjena predvsem tistim, ki se ukvaijajo s poučevanjem slovenščine v Avstraliji. Prosimo zainteresirane, da pošljejo svoje prijave, ki jih dobijo na Veleposlaništvu, na Veleposlaništvo R Slovenije v Canberri najkasneje do 10. junija. / Slišali smo na SBS-u Govorila je Magdalena Tovornik ^»SLOVENIJE 1J Iz intervjuja Marize Ličan, na Radiu SBS-Sydney Magdalena Tovornik, državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu: Delo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu poteka intenzivno. Verjetno bo zlasti tiste, ki so se javili na naš prvi razpis zanimalo kaj se je zgodilo z vašimi prošnjami. M. Ličan: Kateri razpis, gospa? M. Tovornik: To je bil prvi razpis za projekte, ki naj bi jih po novem financirali iz našega Urada. Razpis je bil zaključen meseca februarja. Potem seje oblikovala posebna strokovna komisija, kije /sestavljena tudi iz sodelavcev iz Ministrstva za šolstvo in Ministrstva za kulturo. Pregledali so številne projekte, ki so prispeli, ne samo iz Avstralije, ampak tudi iz drugih kontinentov, kjer živijo Slovenci. To je bila posebna komisija za Slovence po vsetu. Drugo komisijo pa smo imenovali za narodne manjšine Slovenije, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in delno tudi na Hrvaškem. Torej ta komisija je pregledala veliko število projektov in rezultati bodo sporočeni v kratkem. Seveda nismo mogli finančno zadovoljiti vse potrebe, kar je po eni strani slabo, po drugi strani pa je dobro, saj pomeni da je še vedno več idej, več kulturnega, jezikovnega in predvsem medijskih vezi s Slovenijo, kar mene izredno veseli in že za leto 2002 bomo poskusili pridobiti več sredstev. Če govoriva o Avstraliji moram reči, da gre večina sredstev že do sedaj in da bo tako tudi v tekočem letu 2001, namenjenih medijem in naj povem da imam dober občutek, ker se mi zdi, da je medijska dejavnost v Avstraliji izredno pomembna in tudi zelo kvalitetna. Te dni sem ponovno dobila v roke Glas Slovenije -The Voice of Slovenia in presenečena sem bila kako zelo vam uspe aktualizirati novice iz domovine. Ta pregled vsega kar se dogaja pri nas se mi zdi zelo dobro predstavljen in zato čestitam uredništvu in vsem, ki sodelujejo. Seveda so radijske oddaje ravno tako pomembne, morda še bolj, ker ustvarijo direkten kontakt. Drugo kar bi rada povedala je, da se je prav iz Avstralije prijavilo veliko, veliko število novinarjev, ki se želijo udeležiti seminarja, ki ga naš Urad organizira septembra Fetos za novinarje iz različnih kontinentov. Seveda tukaj gre za časopisne, radijske in televizijske novinarje. Žal ne bomo mogli niti povabiti vseh, iz Avstralije se je namreč javilo kar 17 novinarjev. To samo dokazuje kako kvalitetno in bogato je to delovanje in tega sem zares zelo vesela. M. Ličan: Gospa Tovornikova, veliko smo tudi v zadnjem času slišali o Slovenski izseljenski matici, kako pa tam potekajo stvari? Sem pa prepričana da bo Matica vendarle preživela. Naj mi bo dovoljeno tja daleč v Avstralijo poslati eno svojo idejo o kateri razmišljam in seveda bom v prihodnje poskušala dobiti sogovornike oziroma "vreči" dejavnost, kot se temu reče. Kot veste imamo v Sloveniji zaenkrat tri društva, poleg Matice tudi Svetovni slovenski kongres in društvo Slovenija v svetu. Torej vsa tri društva imajo v bistvu isti cilj, seveda pa se njihova dejavnost razlikuje. Moje razmišljanje sega v to ali ne bi bil mogoče deset let po osamosvojitvi, Maj 2001 deset let po tem ko mislim da ne more biti politična opredelitev posameznega društva to, kar jih razlikuje med seboj. Če že, potem se mi zdi da bi bilo bolje daje to vsebina. Ideja je v tem ali ne bi kazalo najti skupen jezik med temi društvi, ustanoviti eno društvo ali en zavod in znotraj tega poskrbeti za to da bi bili projekti, ki služijo našim rojakom in rojakinjam po svetu kvalitetno realizirani. Letos septembra pripravlja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu seminar za slovenske novinarje in urednike v tujini. ¿obe-carnete-zitnmec-toomS-apactma Med nami V Melbournu so pred kratkim predstavili novo knjigo pesnika Ivana Lapuha "Potok treh izvirov", v kateri je naš mel-bournški rojak objavil svoje pesmi, črtice in aforizme. Avgusta in septembra letos bodo naši slovenski frančiškani v Avstraliji praznovali svojo 50-letnico. 27. Slovenski mladinski koncert, ki ga pripravljajo slovenska verska središča v Avstraliji bo letos 6. oktobra v Verskem in kulturnem središču Merrylands v Sydneyju. SLOVENSKA TURISTIČNA KMETIJA V AVSTRALSKEM QUEENSLANDU ARRIGA PARK Samo uro stran od Cairnsa, v prelepem okolju tropske Mareebe Medtem ko se iz Cairnsa lahko podate na ogled svetovno znanih koralnih grebenov, se nastanite pri slovenskih gostiteljih Mileni in Haroldu, kjer se boste ob prijetni domačnosti sprostili. Ogledali si boste lahko plantažo slatkornega trsa in drugih zanimivosti. Ne samo domača hrana, pritegnile vas bodo tudi vse vrste tropskega sadja, gojenega organsko. V idiličnem tropskem vrtu je zakuzi (spabath), kjer se boste lahko znebili utrujenosti in vseh skrbi. ■ Imeli boste priložnost odkriti lepote Atherton Tableland-a. V ceno so v k j učene tudi krajše ture. Nudimo popust za Slovence! ^ Telefon/Fax : (07) 4093 2114 Email: arrigapa rkiffcvbenvizards.com.au M. Ličan: Cesar si tudi mi zelo Želimo, kajti ko pridemo domov moramo imeti neko Matico, neko središče kamor se lahko obrnemo, kajti naši Avstralci, avstralski Slovenci, mi postajamo starejši in marsikdo že nima sorodnikov, nobenega, tudi prijateljev ne in se čuti v lastni domovini izgubljen. M. Tovornik: Jaz sem že verjetno ob prvem javljanju povedala daje na našem Uradu dobrodošel vsakdo. Verjetno pa imava obe v mislih to da ko rečete Matica mislite nekoga kjer se lahko porazgovori, dobi veliko informacij in tako naprej."Naš Urad seveda tega ne more v celoti nadomestiti in to tudi ni njegova funkcija. Povabila pa bi vse, ki to želite da se oglasite pri nas. M. Tovornik: To je res, veliko se govori. Bojim se, da bolj v zaskrbljujočem tonu, kot pa je bilo to slišati v zadnjih petdesetih letih. Matica bo letos praznovala pol stoletja svojega obstoja in prepričana sem, da delite z menoj mnenje, daje v tem času opravila izredno veliko nalog v dobro rojakov in rojakinj po svetu. No, zdaj pa se zdi je nekoliko zaškripalo, to je pokazal tudi zadnji občni zbor od katerega si je Matica obetala rešitev nekaterih svojih problemov, ta je bil nesklepčen in seje težava preložila na sredino maja. To je torej samostojno društvo, zato jaz kot vodja Urada težko posegam v njihove probleme. Društvo ima svoje zakonitosti delovanja, svoje organe in mi želimo da bi se vsi problemi rešili tako da bi lahko Matica opravljala svoje poslanstvo tudi naprej. To njeno poslanstvo pa je seveda v interesu Urada, kajti Matica tudi s sredstvi, kijih daje naš Urad realizira projekte, ki služijo rojakom in rojakinjam po svetu. Torej od tod seveda naš interes in seveda podpora in pomoč pri uspostavitvi ponovnega normalnega delovanja. Kmečki tutizem ŠSTIOV-C 4260 bled mlinsko 15 slovenja (elef. 00380-64-741-704 V O D U S E K MEATS St. John's Park COMMUNITY CLUB COBRAM Phone: 03 - 58722115 CANBERRA Phone: 02 - 6 295 1222 Slovensko društvo Sydney Spoštovani! v Klub Triglav ste vedno vljudno vabljeni! 80 - 84 Brisbane Road - St. John's Park Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@trigIav.com.au Nedelja, 17. junij, ob 14.00 uri Otvoritev razstave ob 10. obletnici slovenske samostojnosti Organizira slovenska skupnost Sydney Sobota. 23. junij, ob 19.00 uri Proslava ob 10-letnici Republike Slovenije Po proslavi igrajo Veseli Gorenjci 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: sIodsyd@zeta.org.au ADRIATIC ^J) VENTURE ADfllA AIRWAYS Malaysia Airline Qantas Lauda Air Lufthansa in drugimi letalskimi prevozniki Telefon: (02) 9823 0011 Fax(02) 9823 0022 Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176 Email: adriatictours@bigpond.com.au Dipl. ing. arch. Jože Jez razgrinja pred p. Valerijana načrt dvorane Verskega središča Merrvlands Dipl. ing. arch. Jože Jez razgrinja pred p. Valerij ana načrt dvorane Verskega središča Merrvlands Pater Valerijan in Ida Jež, za vsakogar prijazna beseda rJnss^?'^'. • '• .......- Ladja Oriana s katero je pater Valerijan pripotoval v Avstralijo leta 1963_ Na sydneyskem letališču -prisrčen sprejem pevcev NONET-Certus iz Maribora Novo življenje, novi dan za p. Valerijami Diatonična harmonika, ki jo je kupil pok. Janko Grivic svojemu vnuku, ko je bil še majhen deček, je šla v grob z Jankom ... ing. Ivan Žigon, nekoč avstralski Slovenec, zdaj živi v Ljubljani, projektant slovenske cerkve Mer ry lan ds; z njim se je pogovarjala Dragica Bošnjak Wollongong, 23. maja 2001, na pogrebu Janka Grivica; harmoniki - vnuk Peter Grivic in Frank Petelin iz Melbourna. Pok. Janku se je uresničila želja, da postane njegov vnuk dober harmonikar - postal je Kralj avstralske polke; druga Jankova želja -da bi Peter nekoč zaigral tudi v Sloveniji Florjan Auser Iz dokumentarnih zapisov o p. Valerijanu "Halo, tukaj sv.Rafa-el" gradbeno podjetje Nigram -podjetje je postalo naš novi sponzor; fotografija: Janez na dopustu med kenguruji in koalami Bo družina Auser iz Slovenije med zadnjimi turisti, ki so se lahko povzpeli na Ayers Rock ? Uluru /Glas Slovenije, Exotic Tours/-Mq& obiskom Avstralije so Janez Auser starejši, Janez mlajši in mama Vesna obiskali tudi Uluru. Le nekaj dni za tem so Uluru zaprli za turiste za mesec dni zaradi smrti aboridžinskega starešine. Toliko namreč traja žalovanje aboridžinskega plemena. Aboridžini iz plemena Anangu (Uluru traditional owners) so si vedno prizadevali, da bi ostal ta največji monolit na svetu (Uluru je 3.6 kilometrov dolga in 2.5 kilometra široka strma in gladka rdeča skala, ki se dviga 348 metrov nad puščavsko ravnino) njihovo sveto mesto. Skala ima namreč za njih neprecenljiv verski pomen, zato je na določene predele vstop sploh prepovedan. Neprestano organizirajo akcije, kjer obiskovalce prosijo, naj njihov sveti kraj spoštujo in naj na goro ne plezajo. Ker vsako leto obišče ta kraj okoli 400.000 turistov, bi stalna prepoved vzpona na skalo precej negativno vplivala na turizem. Nekateri Evropejci bodo že zdaj razočarani in zahtevali bodo povračilo denarja. Poleg tega je vzpon neverjetno naporen in tudi nevaren, saj je v zadnjih tridesetih letih kar 28 ljudi med plezanjem umrlo. Skala je popolnoma gladka in pogosto vlažna, pa tudi temperature se kmalu po sončnem vzhodu nevarno dvignejo. Pot, za katero je treba biti primerno opremljen, je dolga 1,6 kilometra, za pot na vrh in nazaj pa je treba računati dve uri. Zanimiva je tudi hoja okoli monolita, kjer vodniki pripovedujejo zgodbe o načinu življenja Aboridžinov v puščavi, o zdravilnih rastlinah, o živalih in seveda starih legendah. Auser pa raje "požira" pred skalo Pred slovensko zastavo v drevoredu zastav v Coomi KATA TJUTA Olgas ali Kata Tjuta je skupina kupolastih rdečih skal 50 kilometrov zahodno od Uluruja. V prevodu njihovo ime pomeni veliko glav. Nekoč je bil verjetno tu ogromen monolit, ki ga je do danes zob časa razrezal na 36 kupol, med katere se _j_:_ hiacjne soteske. Največja skala, _____ _ j - za 200 metrov višja od skale Uluru. Kupole so zgrajene iz konglomerata granita in balzatnega proda, delci so zlepljeni s peskom in blatom. Zahodni del Kata Tjute je dostopen samo Aboriginom, turisti pa se lahko sprehodijo po dveh poteh. Prva, Olga George Walk, je dolga le en kilometer in pelje po senčni soteski do vznožja Mt. Olge. Če ima turist več časa, se lahko odloči za krožno pot Valley of The Winds Walk, za katero bo potreboval dve uri (7 km). HRANA IN PRENOČIŠČA Kako je s hrano in prenočišči v tako odmaknjenem kotičku sveta? Območje je doživelo turistični razvoj v petdesetih letih. Takrat so zgradili ceste, letališče in celo nekaj hotelov ob vznožju Uluruja, ki pa jih danes ni več. Leta 1983 so odprli nov turistični kraj, imenovan Yulara, kije 20 kilometrov od Uluruja in 53 kilometrov od Kata Tjute. Arhitektura kraja je nizka in v peščenih barvah, da bi bila čim manj moteča za okolje. V Yulari so štiri hoteli (v krogu 450 kilometrov so to edini hoteli, zato so cene zelo visoke), center za obiskovalce, hostel, 2 kampa, banka, pošta, bencinska čipalka, nekaj restavracij, bolnišnica, supermarket, galerija, pub in policija. Vsak hotel ima vsaj eno restavracijo, za nekatere je potrebna predhodna rezervacija. Poleg hotelskih restavracij in trgovine, je tu še samopostrežna žar restavracija, ki jo je najti blizu hotela Outback Pioneer. Za malo denarja se tu turist dobro naje. Pri blagajni lahko kupi surovo meso (govedina, piščanec, krokodil, kamela, kenguru, emu) in zelenjavo (solate, koruza, krompir, čebula) ter si večerjo sam speče na velikem žaru na prostem. Po navadi imajo tudi živo glasbo, obrok pa mora spremljat-? tudi vrček avstralskega piva. KDAJ NA POT Narodni park Uluru-Kata Tj utaje poln obiskovalcev preko celega leta, najbolj ugodne podnebne razmere pa so od julija do oktobra. Januarja, to je sredi poletja, je povprečna temperatura okoli 30° C, ponekod pa sežejo viški tudi cez 50° C; to je tudi doba peščenih viharjev. Julija ima temperatura bolj sprejemljivo povprečje, namreč okoli 12° C. Dežuje zelo poredko. Padavin je januarja do 27 milimetrov in julija do 14 milimetrov. MALA TJUKURPA Kengurujčki Mala so potovali na Uluru, da bi tam častili prednike. Moški so plezali na skalo, ženske pa so med tem kuhale v Tjaputji, majhni skali na SV strani, kjer so še vedno vidni njihovi sledovi. Med obredom so k moškim prišli predstavniki plemena Wintalka, ki so živeli na zahodu, in jih povabili na svoj obred. Mala so povabilo odklonili, zato so Wintalka nad njih poslali grozen, dingu podoben stvor Kurpany, kije prestrašil ženske. V zmedi, ki je nastala, je Kurpany pojedel enega Malo. KUNIYA & LIRU TJUKURPA Kuniya (pitonka) je prišla z vzhoda, da bi na Uluru skotila mladiča. Pri delu skale, imenovanem Taputja, so jo napadli Liru, strupene kače, sledovi boja so še vedno vidni na skali Mutitjulu. LUNGKATA TJUKURPA Brata bela ptiča sta lovila emuja, kije bežal v smeri Uluruja. Tuje emu naletel na Mita in Lungkarto, kufčarja z dolgim modrim jezikom, ki * sta ga ubila in oskubila meso do kosti. Koščki mesa so danes vidni v obliki skal ob vznožju Uluruja. Ko sta bela ptiča prispela, sta jima kuščarja ponudila samo kosti. Za maščevanje sta kuščarjem požgala zavetišče, v strahu pred ognjem pa sta se kuščarja poskušala povzpeli na Uluru. Nesrečnika sta padla v ogrenj in umrla, sledovi dima pa so vidni v sivkastih odtenkih skale. TJATI POSKUŠA IZVLEČI KOPJE Ob začetku sveta je Uluru obiskal Tatji, mali rdeči kuščar. Med igro je svoje kopje vrgel v skalo, potem pa ga ni mogel več izvleči. Njegovi poizkusi se vidijo v številnih vdrtinah na skali. Tatji je umrl v votlini ob robu Uluru, njegovi ostanki so danes vidni kot številne skale in kamenje v votlini /Exotic Tours/ Avstralske zanimivosti 'SLOVENIJE Maj 2001 Kaj pomeni K at a T juta, aboriginsko ime za skale Olgas? Veliko glav. Imeigzhaja iz kupolastih oblik skal. Kako je dobila skala Uluru ime Ayers Rock? Jme so skali nadeli beli raziskovalci,'poimenovali sojo po nekdanjem guvernerju Avstralije, Sir Ayersu. Koliko držav sestavlja zvezno državo Avstralijo? Avstralska zveza (Commonwelth of Australia) je zvezna, država, sestavljena iz petih držav (New South Wales, Victoria, Queensland, South Australia, Western Australia), dveh celinskih teritorijev (Northern Territory, Central Terrytory - Canberra) in zunanjih teritorijev (Christmas Islands, Norfolk). Glavno mesto zvezne države je Canberra. V kateri državi Avstralije se nahaja narodni park Uluru-Kata T jut a? V Severnem teritoriju. Kaj pomeni izpeljanka Aborigin? Ab origine pomeni od začetka, v prenesenem pomenu to pomeni ljudstvo, ki poseljuje deželo od nekdaj. Aborigini so najdaljša kontinuirana civilizacija na svetu in so poselili Avstralijo pred 50 do 70.000 leti. Koliko vrst evkaliptusov uspeva v Avstraliji? Evkaliptus ali gumijevo drevo je eden izmed avstralskih simbolov. V Avstraliji uspeva kar 560 vrst tega drevesa, samo v aridnih predelih jih najdemo 60. V katero družino spada kenguru? Kenguru spada med vrečarje, imenujejo ga tudi vrečar skakalec. Kengurujev je veliko vrst, najmanjši so veliki kot miška, zrastejo pa tudi do velikosti človeka. Razen v Avstraliji živijo tudi na Tasmaniji, na otokih v Bassovem prelivu in na Novi Gvineji. Katerega leta je James Cook odkril Avstralijo? Leta 1770. Koliko časovnih pasov je v Avstraliji? Trije: zahodni v Zahodni Avstraliji, centralni v Severnem Teritoriju in Južni Avstraliji in vzhodni v Queenslandu, New South Walesu in Victoriji. Kaj je digeridoo? Tradicionalno aboriginsko glasbilo, podobno rogu. Izdelajo ga iz evkaliptove veje, ki sojo izdolbli termiti, ustnik paje narejen iz voska. Digeridoo ima globok, resonančni zvok, igranje paje zelo zahtevno. /Exotic Tours Z brokolijem v boj proti raku Canberra - Avstralski strokovnjaki so izdelali tableto s sestavino, ki jo najdemo v brokoliju in brstičnem ohrovtu, in ki ščiti pred rakom debelega črevesa. Raziskave na univerzi v New Castlu so pokazale, da sulforafan in indol-3-karbinol, ki se nahajata v zeleni zelenjavi, pospešujeta delo encimov v ljudskem organizmu, ki vzpodbuja detoksikacijo in pomaga v boju proti rasti malignih celic v prebavnem traktu. Omenjena tableta vsebuje količino blagotvornih sestavin, enaki trem obrokom zelene zelenjave. Prostovoljci bodo novo tableto jemali tri mesece. Strokovnjaki pa bodo skušali ugotoviti, v kolikšni meri tableta vpliva na raven encima v krvi. Če bodo ugotovili, da tablete pomembno povečujejo raven encima v krvi, bodo lahko tablete jemali posamezniki, ki spadajo v rizično skupino za pojav raka debelega črevesa. Center za uživalce heroina Syadney - V Sydneyju so te dni odprli center, v katerem si bodo zasvojenci lahko vbrizgavali heroin, ne da bi jih zaradi tega preganjala policija. Zasvojenci bodo morali s seboj prinesti svoj heroin, medtem ko jim bodo injekcijski pribor nudili zastonj. Mamilo si bodo vbrizgali pod zdravniškim nadzorom. Odprtje centra je v Avstraliji že naletelo na ostro nasprotovanje, med drugim mu zelo nasprotujejo lokalni poslovneži in avstralski premier John Howard, kritike pa so izrekli tudi Združeni narodi in papež Janez Pavel II. Najstarejša vinska trta na svetu bo rasla tudi v Avstraliii /Web, Maribor/- Maribor, mesto sredi vinogradov, se ponaša s svojo naravno znamenitostjo, z več kot 400 let staro vinsko trto, ki domuje v osrednjem delu mesta na Lentu ob rekf Dravi. Zaradi svoje častitljive starosti je dobila vzdevek stara trta. Spada med najstarejše žlahtne vinske sorte na Slovenskem, imenovana modra kavčina ali žametna črnina. Njeno visoko starost dokazujeta slikovni upodobitvi Maribora iz leta 1657 in 1681, ki sta shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Obe upodobitvi prikazujeta staro trto na brajdi pročelja hiše v Vojašniški ulici štev.8 na Lentu, ki je bila po arhivskih podatkih sezidana že v 16. stoletju in od tega časa do danes vsaj na južni strani ni doživela bistvenih arhitekturnih sprememb. Na upodobitvah Maribora je desno od mestnih vrat jasno razvidna brajda s trto, ki se že pred 340 leti bohoti čez vse južno pročelje hiše v Vojašniški ulici, in ki rase in rodi še danes. Častitljivo starost stare trte dokazujejo tudi strokovne meritve. Z metodo sondaže in s pomočjo mikroskopa so po letnicah ugotovili, daje bila stara trta 1972. leta stara najmanj 350 let. Sklepamo, daje mariborska stara trta na Lentu verjetno najstarejša žlahtna vinska trta na svetu, zaradi česar je dobila tudi certifikat Guinessove knjige rekordov. Trtaje bila s posebnim odlokom mestne občine Maribor zavarovana 1981. leta, ko j o je skupina strokovnjakov pričela reševati propadanja. Po revitalizaciji vsako leto v mestu Maribor potekajo v zvezi s staro trto pomembni dogodki: vsakoletna rez stare trte zgodaj spomladi, ko mesto podari cepiče drugemu mestu ali občini v znak prijateljstva in sodelovanja. V zadnjih desetih letih so bili cepiči stare trte poklonjeni naslednjim občinam, mestom in državam: Ljubljana, Ptuj, Koper, Novo Mesto, Metlika, Radgona, Šentjur, Ljutomer, Brežice, Moravske toplice, Lendava, Dobrovnik, Lipnica (A), Tours (F), Japonska in Avstralija. Cepič je bil med drugim poklonjen tudi predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu ter najstarejšemu olimpioniku Leonu Štuklju. S cepičem se prejemniku da tudi Listina o izvirnosti te mariborske naravne znamenitosti. Poleg omenjenih dobijo vsako pomlad ob rezi cepiče tudi številni ljubitelji te vinske trte. Najpomembnejši dogodek je trgatev, kije postala pravi mestni praznik. Na ta dan se v mestu zberejo številni ugledni predstavniki mesta in države. Stara trta v zadnjem desetletju obrodi povprečno 35 do 55 kg grozdja. Zanjo že dvajset let skozi vse leto skrbi in jo neguje mestni viničar, mag. Tone Zafošnik. Vsako leto se z vinom stare trte napolni približno 100 2,5 del stekleničk, ki jih je umetniško oblikoval Oskar Kogoj. Stekleničke so na voljo mariborskemu županu za protokolarne namene. K vsaki steklenički dobi prejemnik tudi listino z njeno zaporedno številko in letnikom pridelave. Izvirnost zagotavljata mariborski pečat in mestni viničar. Med drugim sta prejemnika takšnih stekleničk tudi papež Janez Pavel II in bivši ameriški predsednik Bili Clinton. Na internetnih straneh Srečanje v moji deželi in 50. obletnica delovanja SIM Križanke,1. julij 2001. www.zdruzenje-sim.si/GlasMatice/st9aktualnol.html *** Štajerski SSK J \yww.klub-kms.si/sskj.html Štajerski slovar slovenskega knjižnega jezika je vsekakor zabavno in poučno čtivo za vse ljubitelje narečij *** Italijanski iskalnik www.cavarzano.com Cavarzano se ne ponaša s hitrostjo, njegova prednost so kvalitetni naslovi. Prav zato je v Italiji izredno priljubljen *** Za starostnike www.slosenior.net Zanimiv kotiček za starejše ^ÜH Maj 2001 Na zdravje! Morda niste vedeli da... Glas Slovenije -pokrovitelji: The Voice of Slovenia -Sponsors: seb.eppomembria line — to so ribe, ^paprika, jajčni X^zna^semena, idantov -\aznih Zaradi urejanja^pušč inske zadeve^ \\SJovenij\ odvetnica Katarina Kelšin išče go^oV\\ \ \ Adrijano Brinsek, rojeno vxilirski I^striei,\redovnico, pr.ej zivecov RimuMtal'ija. \ \ P re dxi vgm aie to m a naj. bi seV>rbsel\la k sesmV>WsWiyo. \ \\ \ \ Obvestite Veleposlan ištvuCanberra. . Vse najbolise \ Dragici Brunei č>\ ki je praznovalaV'ojxrosj.tni 8. mata žel rše veliko, sreč zdravja njena prijateljica \ Ivanka Krenipi \\ \Vaš slovenski poslovni partner - Finska YourSlovenian Business Partner-Finland E-mail: milan.smolej@kolumbus.fi JsCoencim za katerega vemo, da pomagKpri srčnih\)bolenjih, obnavlja tkiva, skrbi za pretakanje^krvi - pa tudi ginkgolailoi Premalo želodčne kisline in nezdravo c-revesje, spremembe v stoli vse to kaže na premajhno vpijanje vitaminov B-korftplexa - rezult so duševne motnje, izguba spomina do demence, posebna vrsta shizofrenije, Alzheimerjeva bolezen, še prej pa.možni srčni napadi Na žalost so vse te bolezni največkrat med sabo povezane. Prvi znaki bolezni so bledica, utrujenost, driska, nepravilni srčni utnp, odrevenelost prstov v rokah in nogah, zbeganost, senilnost, vnetje v ustih, otrpel^st, kratka ostra bolečina, vroč in mrzel občutek, depresija ... n. /nadaljevanje sledi Smeh 7D - Ne ljubi se mi v šolo. Vrziva kovanec: če bo pismo, greva v kino, če bo glava, pa na kopališče. - In če bo ostal kovanec v zraku? - Potem greva v šolo. *** - Ati, kje je Afrika? - Ne vem, sine, mamica je pospravljala. *** - In na sociali pravijo, da mi bodo vzeli skrbništvo nad otroki, ker da kot mati slabo skrbim zanje! - Koliko otrok pa imaš? -Kakih pet! *** - Kaj pa kupuješ Lojze? - Kopalke. Marta mi je danes rekla, da greva jutri na Labodje jezero. *** - Kako pa je umrla plavolasa Marta? - Bila je v Avstraliji, kjer si je kupila nov bumerang, po vrnitvi domov pa je starega zalučala proč. Korenčkovim se rodi otrok. Odrašča in čas je že, da spregovori prvo besedo. - Dedi, dedi, začeblja. A drugi dan dedi umre. - Babica, babica, je bila otrokova druga beseda. Naslednji dan pokopljejo tudi babico. Stvar postane že močno sumljiva. -Ati, ati, izgovori dojenček tretjo besedo. Oče se prestraši, gre k spovedi, napiše oporoko in gre v posteljo. Zjutraj se zbudi in začne na ves glas kričati: Živim! Živim! - Tiho bodi, mu reče žena. Ne veš, daje umrl sosed! *** - Torto potrebujem za ženin rojstni dan. - Koliko svečk pa naj damo nanjo? . - Petindvajset, tako kot vsako leto. - uporablja viagro že pet odstotkov Slovencev, s tem pa seje Slovenija uvrstila na drugo mesto v Evropi ROSEWOOD JU V i ir\\ HOMES - naredi samomor v Avstraliji vsak teden 10 mladih Tel.: (02) 9629 5922 - da bo 3000 Avstralk prejelo odškodnino, vsaka po AUD 50.000 zaradi neuspelih lepotnih operacij -vstavitve silikonskih prsi Objave Tel.: (03) 587 22115 x Sožalie anku in Romani Favier orzut) naše iskreno sožalje ob »ubl komaj 39-letne hčerke lelleVFavier-Trickiv, ki je Ma l\. maja 2001 V Mel-urnu. Prav tako naše ¿ožalje stali riV<č l ar\o m družine in Vsem j ateizem ter znancem. \ Ie js^lptrpela po težki bolezni, i počiva v miru! \ Uredništvo Royal Guardian Mortgage Corporation Tel.: (02) 9787 4477 THE MOST BEAUTIFUL TllES IN THE WORLD Tel.: (07) 3290 0879 elefon: 0414 275657 OY NMS SCANDINAVIA AB IN LABORE VERITAS Ivanka Krempl, praznuje svoj življenski jubiif junija; vsi njeni znanci in prija ji želimo da bi bila še naprej^ družabna, vesela in zdrava! Ivo Leber, še enkrat vse najboljše za 80.-rojstni dan, ki si ga proslaviHM., maja. Poživi nam še dolgo! Dragi Josefi Porok, kije pred kratkim praznovala svoj 90. rojstni dan želimo še veliko zdravja in lepih dni-prijatelji Arround Australia, Argentina, USA, Canada, Switzerland, Austria, Italy, Sweden, Russia, Japan, Finland, Hungary and Slovenia /nadaljevanje/