MITJA MARKOVIČ, videmski župnik: »Želim, da bi bili po- nosni na nalo zqo- dovino in da bi nam to prinasalo zdravo identiteto." Aktualno, str. 3 VELIKA DRUŽINA SELANOV: Dečno in Arnovo selo organizatorja letošnjega srečanja Iz naših krajev, str. 5 VELIKI PONEDELJEK NA STANKOVEAA: Svoje konje v vpregah ali kot jezdeci pripe- Ijalo presenetljivo ve- liko konjerejcev od blizu in daleč. Posavska panorama, str. 8 | PRIŠLEKI: Rudolf Ladika, direktor Zdravstvenega doma Krsko ^. Zadnja stran, str. 16 0-m POSAVS KJ • f X" bzorniK ¦ Časonis za nnkraiinn Pnsavie letn X. St. 8. četrtek. 20 4 06. 23 200 izvndnv Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IZ VSEBINE 2 Varnost na cestah lani boljša 3 Pogovor: videmski župnik Mitja Markovič 4 V Brežicah še letos nova stanovanja 5 Srečanje Selanov 5 Ljudska iniciativa o odlagališču 6 Za užitek in varnost na cesti 7 Sport 9 Svetovni dan Romov v Leskovcu 10 Svetovni dan zdravja 11 Iz občine Krško 12 Iz občine Sevnica 13 Iz občine Brežice 14 Nagradna križanka 16 Prišlek: Rudolf Ladika po$'dvief)info *MiL\rMilM mum mitt w Pred praznikom dela „Socialna varnost ni državna pomoč, ampak delo in plačilo!" Pravi Marjan Urbane iz Zveze svobodnih sindikatov, Območne organizacije sindi- katov Posavja, kajti, kolikor pozna in dela z ljudmi, je ta praznik še vedno simbol delavstva, praznik dela. Pa ne ne gre, kot pravi, le za ohranjanje tradicije, am- pak „1. maj nosi še vedno nek pomen, saj je danes še vedno veliko delavcev, nis- mo vsi šefi ali kapitalisti," dodaja. Razen odpuščanj v obratu celuloze vsaj letos ne pričakujejo drugih odpuščanj, hkrati pa prav tako ne odpiranja večjega števi- la delovnih mest. K boljši prihodnosti posavskih delavcev po njegovo lahko pripo- morejo predvsem lokalna skupnost in razvojne inštitucije, ki naj ustvarijo pogoje za odpiranje novih delovnih mest, poleg tega bo potrebno dodatno usposabljanje ali prekvalifikacije delavcev. • „Pozna se, da je Posavje se vedno na jugu, tako geograf- sko kot tudi vsebinsko," pra- vi Urbane in dodaja, da se sicer gradijo na primer hid- roelektrarne na spodnji Savi, vendar „če vemo, da ena teh elektrarn zaposluje šest Iju- di, po drugi strani pa pada- io obrati in tovarne _______ s po sio, avesto zapo- slenimi, je to še ved- no prevelik razkorak med zaposlovanjem in odpuščanjem," po- udarja. Sicer v kratkem ne pričakujejo večjih pretresov. „Vemo pa, da bo jeseni ob zapi- ranju obrata celuloze v Krškem delo pred- vidoma izgubilo 358 ljudi. Nekaj jih bo delo verjetno dobilo, vsi pa ne. Smo se pa dogovorili o možno- stih prezaposlovanja. Res je, da so ti delav- ci v drugem sindikatu, vendar so na istem trgu dela, zato tega ne moremo ločeva- ti." Drugih odpuščanj vsaj letos ne pričaku- jejo, po drugi strani v nekem krajšem obdobju prav tako ne pričakujejo odpiranja večjega števila delovnih mest. Trenutno je potreba predvsem po kovinarjih in varilcih, ki jih v podjetjih zaposlujejo od drugod, ter po delavcih v grad- beništvu. V teh dejavnostih pa je težko delo, ki je slabše pla- čano, zato tudi ni privlačno. Večina ljudi, ki izgubi delo, je starih od 40 let navzgor, in ti se tudi težje prezaposlijo ter težje opravljajo težka fizič- na dela. Najbolj problematič- na skupina so brezposelni med 45 in 55 letom, še posebej tisti brez izobrazbe ali s specifično izobrazbo, ki v drugih panogah ni uporabna. Posebna kategori- ja pa so tudi ženske, ki so de- lale v tekstilni industriji in za katere ni veliko delovnih mest. „Po zakonu smo vsi enakoprav- ni, vendar je veliko del takš- nih, ki zahtevajo fizičen napor, ki pa ga večina žensk ne zmo- re," poudarja Urbanč. In kaksno pnhodnost napo- veduje posavskim delavcem? „Težko govorim o lepši prihod- nosti brez kazalcev, ki bi kaza- li na odpiranje novih delovnih mest. Ne vidim pa socialne varnosti v državni pomoči, saj je najboljša socialna varnost delo in plaälo za to delo," pra- vi llrhanr 7atn ip veliko odvisno tako od lokalnih skupno- sti kot od razvojnih inštitucij, da ustva- rijo pogoje za odpi- ranje novih delovnih mest, za razvoj pod- jetništva, za odpira- nje novih obratov, za privabljanje in- vestitorjev, ki bodo imeli interes zapo- slovati večje števi- lo ljudi. „Vcasih se zatakne že pri sa- mih dovoljenjih, kot je primer enega iz- med domačih pod- jetij, ki si želi širi- ti dejavnost, pa ima težave pri prido- I bivanju dovoljenj. Če mu ne bo uspe- lo, bo dejavnost se- iii na tesKor i-iKrati Urbanč dodaja, da bi v začetku lahko investitorjem po vzoru drugih držav omogočili zagon dela z odlogom plačila, s tern da bi investitor moral postavi- ti objekt in zaposliti določeno število delavcev, seveda s spo- štovanjem veljavnih kolektiv- nih pogodb za zaposlene. L. Petrišič Marjan Urbane, Zveza svobodnih sindikatov, Območna organizacija sindikatov Posavja fE$C?Sfaprijw*fe Izgradnja HE na tpodnjl Savl HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE O.O.O. (za Skupni podvig) Koprska ulka 92. 1000 Ljubljana Mod energije 4 BSeCOM* A p.p. 26S, »270, Kriko MIKi AMKI ((^080*1447) Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrala.coi »§S infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica IJ/jJ SPEEDWAY ^L GRAND PRIX ^^H^B^Hy ^Jtf' $& Slovenije o^^^^^^HL ^ß Vjjff KRŠKO ^% JE^^K^ sZ\ Sobota, ^0//j^^/smL W 22- aPri| _JMS3Bm Jw °b 18.30 uri ^mäKUK^^XT www.speedwavkrsko.si Spidvejski svet prihaja v Krško Krško je že desetletja znano vsaj po dveh značilnih vonjih, ki so ju tukajšnji prebivalci navajeni in se od- visno od smeri vetra razširita po naselju, tudi preko Save. Tisti po prežgani kavi bo kmalu, najbrž že to jesen izginil, drugega po etanolu pa zavohamo red- keje, saj poganja spidvejske motorje, ki bodo na kr- škem ovalu letos prvič zarohneli že to soboto. Na Stadionu Matije Gubca se bodo ponovno pomerili naj- bolj ši vozniki sveta in s tern začeli serijo tekem za Veliko nagrado (Speedway Grand Prix). Tekme za Veliko nagrado pote- kajo po zgledu drugih največjih avtomobilskih in motorističnih tekmovanj najpogosteje v Ve- liki Britaniji, Avstraliji, na Polj- skem, Švedskem, Danskem in v Češki republiki, torej v drža- vah, kjer je spidvej tudi najbolj populären. V Krškem ima spid- vej že polstoletno tradicijo, saj bo nastednje leto minilo 50 let od prve mednarodne dirke, od takrat pa so organizatorji AAAD Krško pripravili že preko dve- sto prireditev, zadnjih pet let tudi najpomembnejše v sveto- vnem merilu. Potem ko so leta 2001 krški organizatorji dobili predtekmovalno dirko za sveto- vno prvenstvo (Speedway Grand Prix Challenge), so od leta 2002 vsako leto izvedli eno od deve- tih ali desetih dirk za SGP, letos pa celo otvoritveno dirko, ki bo 22. aprila. V tekmovanj u se pomerijo samo najboljši vozniki sveta, izmed slovenskih je to prvemu uspe- lo Ljubljančanu Mateju Ferja- nu, ki je dve leti tekmoval v ce- lotni seriji za SGP, letos pa bo redno nastopal^ aktualni držav- ni prvak AAatej Žagar, ki je z lani osvojenim tretjim mestom v Kr- škem na Veliki nagradi Slove- nije dosegel največji posamič- ni uspeh slovenskega spidveja. Kot povabljena in rezervna voz- nika pa sta na tekmah Velike na- grade v Krškem nastopila že tudi krška voznika Izak Šantej in De- nis Štojs, Šantej je tokrat prva rezerva. Kot vsako leto doslej prihajajo v Krško največji asi ovalnih stez, med njimi tudi večkratni sve- tovni prvak Šved Tony Rickards- son, pa American Hanckock, Av- stralca Crump in Adams, poljski navijači bodo spet navijali za nacionalnega junaka Goloba in še bi lahko naštevali, skupno bo v spidvejski »formuli ena« v Krškem nastopilo 16 vozni- kov. Tudi tokrat bo šla televizij- ska slika v obliki prenosa ali po- snetka v več deset držav, prišli bodo fotoreporterji in snemal- ci, prostor ob stadionu pa bodo napolnili veliki kamioni, prede- lani avtobusi in kombiji, stojni- ce bodo polne spominkov in na- vijaških pripomočkov s slikami športnih idolov. Organizatorji, ki so na marsikaterem področju sicer spet naredili nekaj kora- kov naprej, upajo, da bi se šte- vilo obiskovalcev čim bolj pri- bližalo številki deset tisoč. Prireditev takšnih razmer vsako leto znova izzove dolgo vrsto ko- mentarjev in pripomb predvsem tistih, ki so samo pasivni opazo- valci, v najboljšem primeru ob- iskovalci tega spektakla, a tudi tistih, ki od krške in slovenske Velike nagrade pričakujejo več. Pravo resnico pozna samo ožje vodstvo kluba in pa nekaj deset entuzijastov, med katerimi so tudi taki, ki se že več desetletij na in ob stadionu borijo z urami in minutami, ponavadi v težkih finančnih pogojih, da bi upravi- čili in nadaljevali sloves dobrih nadaljevanje na 2. strani H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 Varnost v cestnem prometu lani nekoliko boljša V lanskem letu so na Policijski upravi Krško obravnavali 3.105 kaznivih dejanj in od tega podali 2.223 kazenskih ovadb. S kaznivimi dejanji je bilo na območju Posavja povzročene za okoli 486 milijonov tolarjev škode, oškodovanih pa okoli 1100 oseb. Varnost v cestnem prometu je bila nekoliko boljša, letos pa bodo še posebno pod drobnogledom prometnih policistov motoristi. Medtem ko so že nekaj let v upadu razna kazniva dejanja, denimo zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost, pa tudi premoženje, je po besedah Saša Jejčiča, vodje sektorja kriminalistične polidje pri PU Krško, v Posavju v porastu dru- žinsko nasilje. Intenzivna je tudi rast vlomnih tatvin v za- dnjih mesecih preteklega in v začetku letošnjega leta, v za- dnjem času pa so obravnava- li več primerov vnovčevanja ponarejenih kovancev za dva evra na cestninskih postajah. Še vedno pa je največ kazni- vih dejanj povezanih z držav- no mejo. V preteklem letu so med drugim na meji odkrili preko 400 ponarejenih listin, zasegli kar 63 v tujini ukrade- nih vozil in ovadili 30 oseb, ki so se organizirano ukvarjale s prevozom ilegalnih migrantov. Med temi izstopata v lanskem letu ovadeni dve kriminalni združbi. Kakor pravi Jejčič, se je ena ukvarjala s preprodajo drog in organiziranjem ilegal- nih prehodov, druga pa s pre- prodajo ukradenih vozil, ki so jih s ponarejenimi dokumen- ti tudi registrirali pri nas. Že v prvih treh mesecih letošnje- ga leta pa so prijeli dve skupi- ni, ki sta opravili skupno oko- li 60 vlomov in tatvin, ob tern pa tudi dve kriminalni združbi, ki sta se ukvarjali s preproda- jo kokaina na območju krške in brežiške občine in s pre- prodajo heroina in oskrbova- njem zasvojencev na območ- ju Posavja. Spodbudno pa je, da se je v lanskem letu izboljšala pro- metna varnost na posavskih cestah, saj so policisti v pri- merjavi z letom 2004 obravna- vali za 34 % manj kršitev zako- na o varnosti cestnega prometa in tudi okoli 40 % manj nesreč. Slednjih je bilo v preteklem letu 720, v teh nesrečah pa je sedem ljudi izgubilo življenje. Še vedno največ nesrečam, ka- kor poudarja Zlatko Pirš, vod- ja sektorja uniformirane poli- cije, botrujejo neprilagojena hitrost in alkoholizirani pov- zročitelji nesreč. Zato bodo tudi v letošnjem letu izvaja- li pogoste poostrene nadzore nad psihofizičnim stanjem voz- nikov, že v kratkem, kakor pra- vi Pirš, pa bodo s pomočjo no- vih metod oziroma naprav vse proste kapacitete policistov usmerili na odkrivanje kršitev motoristov, ki jih bo z lepim vremenom vse več na cesti. Sicer pa se po besedah direk- torja PU Krško Andreja Zbaš- nika na PU Krško, kjer je za- poslenih 546 oseb, od tega okoli 300 na meji, intenzivno pripravljajo na prevzem va- rovanja tako zelene meje kot uradnih prehodov po schen- genskih standardih. V ta na- men so se tako materialno kot kadrovsko okrepili, še dodat- nih 40 uslužbencev za varova- nje meje pa prihaja z izobra- ževanja v mesecu juniju. Zato je z mejnimi zadevami pa tudi s kadrovsko in prostorsko pro- blematiko najbolj obremenje- na Policijska postaja Breži- ce, ki pa se bo po Zbašnikovih besedah preselila na novo lo- kacijo še konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta v dograjene prostore nekdanje proizvodnje Jutranjke v Bre- žicah. si. Mavsar V Sevnici o zaključnem računu in podražitvah Včeraj je 28. v tern mandatu redno zasedal Občinski svet ob- čine Sevnica. Svetnice in svetniki so po predvidenem dnevnem redu med drugim obravnavali lanska poslovna in finančna poroči- la ter letošnje načrte nekaterih ustanov in organov (RRA Posav- je, Plinovod Sevnica, Komunala Sevnica, Nadzomi odbor Občine Sevnica). Po skrajšanem postopku so se spoprijeli z zaključnim računom lanskega občinskega proračuna, sprejemali pravilnik o dodeljevanju socialne pomoči v občini, dajali soglasje k ceni so- cialno varstvene stroritve pomoč družini na domu, odločali o povišanju cene vodarine na vodovodnih sistemih v upravljanju sevniške Komunale, o povišanju cene ravnanja z odpadki na ob- močju občine ter o povišanju cene pogrebne in pokopališke sto- ritve. Med kadrovskimi -odločitvami omenimo imenovanje direk- torja Zavoda za kulturo, sport, turizem in mladinsko dejavnost, imenovanje predstavnikov Občine v svet OS Ana Gale Sevnica in mnenje o kandidatih za ravnatelja OS Sava Kladnika Sevnica. Ob- činski svet je odločal tudi o soglasju k investicijam za pridobi- tev finančnih sredstev pri Službi vlade RS za lokalno in regionalno politiko, in sicer za projekta ureditev Savske ceste in izgradnja mostu pri Kopitarni. Tudi krški svetniki o zaključnem računu Za danes je sklicana 39. redna seja Občinskega sveta občine Kr- ško v tern mandatu. Članice in člani Občinskega sveta predvido- ma obravnavajo poročilo o delu Upravne enote Krško v lanskem letu, odločajo o izdaji soglasja k ceni storitve pomoč na domu in o določitvi subvencije iz sredstev občinskega proračuna k ceni omenjene storitve, o izdaji poroštva Mladinskemu centru Krško za najetje kratkoročnega kredita, o spremembah in dopolnitvah pravil organiziranja in plačevanja stroškov predšolske vzgoje v krški občini ter o prenosu upravljanja Doma DKD Svoboda Seno- vo. Na dnevnem redu je tudi zaključni račun lanskega občinskega proračuna ter osnutki odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini, o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah, o prenehanju veljavnosti dela zazidalnega načrta dela mesta Krško ter o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za nase- Ije Raka. Med kadrovskimi odločitvami svetnike in svetnice čaka izdajanje soglasja k imenovanju direktorja Valvasorjevega raz- iskovalnega centra Krško, imenovanje članov uprave Štipendij- ske fundacije Adama Bohoriča Krško in imenovanje predstavnikov Občine v svet Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki. Novo vodstvo brežiške LDS Občinski odbor LDS Brežice je 10. aprila zaključil volilni zbor čla- nic in članov , sprejel nova pravila detovanja, izvolil novo vod- stvo in sprejel programsko izjavo. Za predsednika je bil izvoljen Jože Baškovič, za podpredsednika Blaževič Branko in za sekre- tarja Uroš Škof. nadaljevanje s 1. strani organizatorjev. Posamezne spo- drsljaje in celo konflikte nekoli- ko prekrijejo navdušeni aplavzi zmagovalcem in že tradicional- ni ognjemet po dirki. Komaj se ta dobro poleže in še preden so pokriti stroški minule, že je potrebno zagotoviti pogoje za novo dirko v novi sezoni in pri tern prihaja do mnogih zagat ter intervencij - vse v strahu, da bi Spektakel izgubili. Morda bi bilo to celo dobro, če ne bi bilo strahu, da bi ga tež- ko vmili v Krško. Tudi člani AMD so na zadnjem občnem zboru namreč ugotavljali, da je do- mača publika zasičena s spek- takli, saj je navadne dirke več ne pritegnejo. Sami so opozo- rili, da je potrebno več nare- diti za to, da bi imeli spet do- mace junake na stezi, ker le ti lahko vrnejo gledalce na tribu- ne in zeleni travnik. Seveda, v Krškem bi se morali vprašati, zakaj že leta nimajo dtiavnega prvaka, saj naslov za naslovom osvajajo Ljubljančani, ki imajo veliko slabše pogoje za vadbo. Novo vodstvo AMD je v zadnjih letih tudi v tern pogledu marsi- kaj premaknilo na bolje, mla- di kriki vozniki precej obetajo in se tudi vse bolj dokazujejo, vendar je slišati, da vlaganja vanje niso sorazmema z vlaga- nji vzidove ... Prepričan sem, da bi bila, kljub potrebi po novem plavalnem bazenu, kljub ambicijam nogo- metašev in rokometašev, da bi dobili status prvoligaša, ob šte- vilnih vrhunskih uspehih neka- terih posamičnih športov, vla- ganja velikega dela sredstev za sport in tudi tukajšnjih sponzor- jev zadnjih let bolj upraviče- na in ne bi zbujala pomislekov, če bi iz krškega spidveja zna- U in zmogli narediti še kaj več kot doslej. Seveda je v spidveju samem veliko vzrokov, da kot šport že davno ni več, kar je bil v svo- jih začetkih na prostoru bivše Jugoslavije. Eden od zaneslji- vih razlogov za manjše zanima- njem publike je mnogo večja pomembnih športnih dogodkov, v katerih nastopa veliko doma- čih športnic in športnikov. Ne- nazadnje je veliko dogodkov mogoče spremljati preko tele- vizije, kar je gotovo udobneje in ceneje. Po drugi strani pa imamo danes v Stoveniji vrhunske tekmoval- ce spidveja, ki pomenijo v sve- tovnem merilu več kot kdajkoli prej, in imamo največje prire- ditve, kar jih je mogoče organi- zirati. Takorekoč pred nosom se nam leto za letom odvija emi- nenten športni in družabni do- godek z mednarodno udeležbo, Lani najboljši: Pedersen, Rickardsson in Zaqar dogodek, o kakršnem lahko več- ina slovenskih okolij le sanja. V zadnjem desetletju smo bili pri- ča številnih občinskih in regij- skih strategij na področju turiz- ma in podjetništva, ki so imele ali imajo cilj povečati prepo- znavnost regije in zanimanje za naše kraje. Manj pa je konkret - nih korakov in predvsem zdru- ževanja moči in znanja za ures- ničitev dobrih projektov. Čeprav je spidvej za mnoge samo še folklora in spomin na stare case, njegova bogata tra- dicija v povezavi z današnjimi vrhunskimi dogodki predstavlja edinstveno priložnost tega oko- Ija, ki še zdaleč ni izkoriščena. Predvsem zato, ker je že zdav- naj prerasla okvire društvene- ga programa in sposobnosti peš- čice ljudi, ki to počnejo, zato »ker nekdo mora« ali pa iz res- nične ljubezni do tega športa. O čem govorim? O tern, da bi moralo mesto, ki se mu v času velike dirke podvoji število pre- bivalcev, že nekaj mesecev prej poskrbeti za ustrezne napove- di, kaj se bo v njem dogajalo, in da bi morato biti teden dni prej odeto v praznično vzdušje, ki bi na vsakem koraku opomi- njalo, kaj se v njem dogaja. Ne morem si izbiti iz glave, da bi v neki drugi (tuji?) občini že veli- ko pred takim dogodkom zase- dali krajevni, mestni in občin- ski sveti in da bi župan in člani občinske uprave pomembno so- delovali ali vsaj nadzirali potek priprav, namesto da poslušajo očitke o trošenju proračunskih sredstev za elitni šport in gasijo razmere od dirke do dirke. Tej skupini odgovornih ljudi y mestu in občini, zakaj tudi ne v regiji, bi morala stati ob strani skupina poznavalcev posamez- nih področij, ki bi dopolnili ob- stoječo organizacijsko ekipo in se skozi vse leto trudili, da ne bi bilo nič prepušceno slučaju ali dobri volji posameznikov - tik pred dirko. Morda se v takem kraju tudi ne bi smelo zgoditi, da bi v njem na predvečer dirke ustavil avtobus navijačev pred samopostrežno trgovino, v ka- teri ni niti steklenice hladnega piva ... Da o tern, kako ob petih popoldne police za kruh prazne zijajo v goste, ki so prepotovali blizu tisoč kilometrov, sploh ne govorimo! Silvester Mavsar www.avtoline-krsko.si CITROEN C3 1,4 HDI Poraba goriva predstavljenega modela: 4,4l/100km. Emisija CO2 predstavljenega modela: 115g/km_______________ Bohoričeva 10, 8270 Krško PRIHRANKI VAPRILU: - pri C1 250.000 SIT - pri C3 do 700.000 SIT - pri C4 do 1.000.000 SIT - pri PICASSU 1.000.000 SIT - pri BERLINGU do 800.000 SIT - pri C5 II DO 1.300.000 SIT TEL.: 07/49-02-117 Mali misijohTJubilejnem letu Vabljeni na duhovno-izobraževalne večere in k misijonskim svetim mašam ŽUPNIJA iffDEM OB SUIT! - KJtSfCO p. Miran Spelič, frančiškan, profesor na Teološki fakulteti, thnknvniaii 7a rwttrktilcn ' , s. Aridreja Cfoanit, > ;' uršulinka, magistra teologije, i 1^.. koordinatorica Slovenske | ™ lole za animatorie ' Nedelja, 30. aprila, pri sveti maši: Mfada Cerkev - mfadi v Cerlnri Sobota, 13. maja, birmansko popoldne: Kaj sfforifi, ko mladim posfane v cf Cjerkvi cfofgčas? (sodelujejo animatorji in glasbena skupina - namen/eno birmantem) | župnik, gldvni urcdnik revije \ ' Kateheza, pripravija odmevne^ L wdiiskeotiädi« ¦ i .,:,...-ia, 20. maja, ob 20h: Skrb za «fuhovno rost, »fco nimamo časo« Nedelja, 21. maja, pri sveti maši: »Sicer ne fiodint k maii, jfbm-jpti veren.« Sobota, 22. aprila, ob 20h: Ali je vse, kar je duhovno, tudi dobro? (Okultizem, bioenergi/a ter ixzM In passi novodobnih duhovnosti) Nedelja, 23. aprila, pri sveti maši: Gorečnosf prve Cerkve: vir in zgfecf sodobne Cerkve (/Kt/Hfco Cestnik, päÄe'c, magisfer mladinske »asforale, bivži štud. duhovnik. In voditeli študenlskega central Sobota, 6. maj, ob 20 : Odraščanje in ffežave vzgoje (za starie in stare starie) Nedelja, 7. maj, pri sveti maši: Sie (lahko) sffarši še vedno prvi kafeheff ? (Vzgo/a In verska vzgofa WWW.VIDEMCAN.SI v sodobni druiini) praznujemo 850 let od prvc pisnc omembc Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 AKTUALNO jj Pogovor z Mitjo Markovičem, župnikom na Vidmu Praznovanje 850-letnice za večjo zavest o pripadnosti župniji Lani avgusta je videmskega župnika Jožeta Vogrina zamenjal Mitja Markovič, ki je komaj pred kratkim zakoračil v 30. leta. Po rodu je iz Slovenskih Goric, srednjo solo in Teološko fakulteto je obiskoval v Mariboru, eno leto služ- boval v Slovenj Gradcu in štiri v Slovenskih Konjicah, s Krškim pa se je pred prevzemom župnije srečal le dvakrat: prvič na srednješolski ekskurziji v nuklearko, drugič lani, ko mu je škof že namignil, kje je njegovo novo delovno mesto, in se je na Vidmu ustavil mimogrede, ko je mlade peljal na Rock Otočec. Je navdušen računalničar, kar s pridom izkorišča ob duhovniškem delu, rad ima gore, športno plezanje (občasno se spoprime s steno v Armeškem), gorsko kolesarjenje, poprime tudi za kitaro. Trenutno ga zaposluje predvsem praznovanje 850-letnice videmske župnije sv. Ruperta, v katero je "padel" ob prihodu v mesto, ureja odmevno spletno stran videmcan.si, ne beži od pogovora o socialnih in ekoloških temah. Ob zgodovinskem dogodku za slovensko Cerkev, ustanovitvi treh novih škofij, se veseli dela v novi celjski škofiji pod vodstvom škofa Stresa, s katerim sta znanca še iz fakultetnih časov. Kaj vam pomenijo velikonoč- ni prazniki? Velika noč mi pomeni vrhunec ne le naše vere, ampak tudi vr- hunec Božje ljubezni do člove- ka. Dejansko ima tudi celotno cerkveno leto težišče v veliko- nočnem tridnevju. Velikonočna skrivnost pomeni tudi vrhunec Jezusovega poslanstva. Eno je nauk in ideja, eno so čudeži: to so bili trenutki, ko so ljudje Je- zusa nosili na ramenih, množice so mu sledile, učenci so bili nav- dušeni, videli so se kot ministri v Božjem kraljestvu. Veliki pet- ek pomeni najnižjo stopnjo čto- vekovega bivanja, stopnjo po- polne ponižanosti in uničenja. Junake bi nagovoril s čudeži in množičnostjo, kaj pa tiste, ki najbolj potrebujejo odrešenje? Ravno s tern, ko je šel v kruto trpljenje in smrt za nas, nam je na najbolj vzvišen način poka- zal neskončno Božjo ljubezen. Ni ostal samo pri nauku, za raz- liko od nekaterih drugih verskih učiteljev. Na veliko noč se zgodi nekaj nemogočega, nekaj, kar ne gre v človeško logiko. Vsta- jenje je dogodek, kateremu ne moremo ob bok postaviti no- benega drugega dogodka: ne v preteklosti in ne v prihodnosti. Po drugi strani pa je to velika tolažba za človeka. Je ljudi težje „navdušiti" za doživljanje velike noči kot bo- žiča? Vaš predhodnik Jože Vo- grin je nekoč rekel, da je ve- lika noč v senci božiča zato, ker ljudi odbija „surovost trp- Ijenja", ki spremlja te prazni- ke... Mislim, da je doživljanje praz- nikov težko ujeti v množičnost. Vera je zelo osebna stvar. Go- tovo se manifestira tudi v ob- čestvenem življenju, v skupno- sti. A vendar bi pomenilo preveč poenostavljen pristop, če bi že- leli samo sociološko, »na zu- naj«, odgovarjati na takšna vprašanja, ali je lažje to ali ono. Mislim, da je doživljanje zelo odvisno od tega, v kakš- ni življenjski situaciji je člo- vek. Logično se mi zdi, da sreč- na mlada družina bolj globoko doživlja božične praznike, in hvala Bogu, da jih, saj božič- ni prazniki odgovarjajo na nji- hovo trenutno življenjsko situ- acijo. Vprašajmo pa se, kaj bo bolj nagovorilo neozdravljive- ga bolnika ali invalida, kaj bolj nagovarja nekoga, ki ga dan za dnem pestijo preizkušnje, ne- koga, ki se mu dan za dnem do- gajajo »križi«? Veliko ljudi med nami zelo trpi. Doživljajo stiske in najrazličnejše preizkušnje, konflikte v odnosih. Če človek dovoli, da ga nagovori vsebina posta, Jezusovega trpljenja in resnica, da trpljenju sledi vsta- jenje, ima samo velika noč za- dovoljiv odgovor. Skratka: do- življanje verskih skrivnosti je pogojeno z doživljanjem last- nega bivanja, z življenjsko situ- acijo. Gotovo pa tudi s stopnjo duhovne rasti. Vas še vedno moti „vonj po ce- lulozi in žveplu", kot ste deja- li po prihodu v Krško oziroma na Videm? Po plakatu na stem opažam, da malo še pogrešate Slovenske Konjice... Spomini ne pomenijo nujno, da nekaj pogrešaš. Tudi ni nič na- robe, če v nekem kotičku srca ostanejo spomini, prijateljstva; v tern je bogastvo in lepota živ- Ijenja. Kar se tiče celuloze in žvepla, pa mislim, da je stvar čisto razumljiva, če človek pri- de v novo okolje, kjer hote ali nehote začuti spremembo. Doma sem namreč iz Slovenskih Goric, s podeželja, daleč stran od industrije. Če nekoga nekaj moti, to še nič ne pomeni. Res- nica je, da se za tern vonjem skriva usoda preko 300 ljudi in njihovih družin. Na drugi strani pa je dejstvo, da je vsa Zemlja očitno zelo zapleteno in hkrati silno labilno življenjsko okolje in da ga razmeroma male spre- membe mečejo iz ravnovesja. Strokovnjaki nam redno napo- vedujejo naravne katastrofe, ki so posledica naše neodgovor- nosti. Zato ne bi bilo pošteno, da bi bili tu preveč kratkovidni ter da zato, da zdaj dobro živi- mo, uničimo zemljo. Kako bodo pa naši otroci in naši vnuki žive- li čez 300 let? To je vprašanje za pristojne, za tiste, ki upravljajo s skupnim denarjem, za tiste, ki smo jim prepustili vzvode obla- sti, da iščejo neko modro sre- dino med kvaliteto življenja in zavedanjem, da nismo edini, ki bomo živeli na tern svetu. Ste zelo socialno in ekološko občutljivi? Če kot duhovnik ne bi bil social- no občutljiv, bi bilo čudno. Vsa- kodnevno se srečujem z ljudmi, z njihovimi zgodbami, usoda- mi. Ob tern je nemogoče osta- ti brezčuten. Kar pa se tiče eko- loške občutljivosti, sem po duši skavt. Kdor danes nima vsaj malo zavesti o tern, da je tre- ba odpadke dati na svoje me- sto, da mora biti luč ugasnjena, ko je ne potrebuješ, da moramo z naravnimi viri ravnati nadvse odgovorno, da je vse živo med seboj zelo soodvisno - je krat- koviden in neodgovoren do ti- stih, ki pridejo za nami. Mislim, da imamo še premalo odprte oči za to razsežnost bivanja. Kako poteka praznovanje 850- letnice prve pisne župnije Vi- dem, s dim ste jo in s am jo se boste obeležili? Pred 850 leti je nastal doku- ment, na katerem je podpisan župnik »od svetega Ruperta«. To je doslej najstarejši odkrit in ohranjen pisni vir o obstoju naše župnije. Ko smo v župnij- skem pastoralnem svetu razmiš- Ijali o ciljih praznovanja, smo ga usmerili v dve smeri: ena je kulturna, družbena, v smislu povezovanja institucij, odmev- nosti župnijskega življenja in nenazadnje promocije žlahtne zgodovine našega mesta; drugo pa je, da nam tako praznovanje prinese duhovno poživitev, več- jo zavest o pripadnosti župni- ji, kjer moramo še precej stori- ti, saj je te zavesti še premalo. Do zdaj smo oktobra pripravili koncert Luka Debevca in razvi- li praznične zastave, vsak dan molimo posebno molitev, žup- nijski pevski zbor je izdal zgoš- čenko božičnih pesmi, imeli smo koncert Slovenskega okte- ta, obeležili smo kulturni praz- nik, župan je sprejel duhovni- ke ravno v naši župniji. V smislu duhovne prenove smo pripravili tri vikende duhovnih vaj za le- tošnje birmance, ob postnih ne- deljah pa smo se odpravili na t.i. postne pohode oziroma kri- žev pot v naravi, kjer smo obis- kali podružnične cerkve in dru- ga verska znamenja v župniji. Osrednji del praznovanja pa prihaja po veliki nod. Ob sobot- nih večerih in nedeljah priprav- Ijamo t.i. male misijone - stirs izobraževalne duhovne večere ob sobotah. Povabljeni gostje pa bodo sodelovali tudi pri ne- deljskih mašah. Osrednje deja- nje bo v nedeljo, 28. maja po- poldne. Slovesno sveto mašo bo vodil nadškof mag. Stanis- lav Hočevar s somaševanjem bivših kaplanov in župnikov ter dekanijskih duhovnikov, pova- bili bomo tudi vernike iz dru- gih župnij naše dekanije. Pri maši bo pel naš župnijski pevski zbor združen z zborom Valvasor in župnijskim pevskim zborom iz Leskovca, spremljal pa jih bo Simfonični orkester Glasbe- ne sole Krško. Po maši se bomo preselili na travnik pri župnišču, kjer bo pod prireditvenim šoto- rom potekal program z ansam- bli, tamburaško skupino, folklo- ro. Še en odmev praznovanja pa bo v jeseni, ko pripravljamo iz- obraževalno zgodovinski večer in izid zbornika o naši župniji, snema se tudi film o zgodovi- ni in aktualni podobi župnije, vse to bo takrat predstavljeno. Tu ne gre le za župnijo, ampak tudi za naše mesto, želim, da bi bili ponosni na našo zgodo- vino in da bi vse to pripomoglo k zdravemu ponosu na naš kraj, naše mesto in župnijo. Kakšen je odziv ljudi na praz- novanje, ste uspeli k sodelo- vanju pritegniti toliko župlja- nov, kot ste želeli? Dogodki, ki smo jih do sedaj pripravili, so bili izjemno dobro obiskani, cerkev je bila vedno polna. Odzvali so se tudi tisti ljudje, ki ne hodijo redno v cer- kev, pridruži se nam tudi kdo, ki sicer sploh ne hodi v cerkev. To se mi zdi lepo, da prestopamo meje, ki se včasih ustvarjajo v naših glavah. Želim, da bi tudi duhovni del, ki je pred nami, imel dober odziv, tako da še en- krat vabim na te kvalitetne iz- obraževalne večere. Ste tip „modernega" župnika, ki uporablja sodobne metode komuniciranja, denimo inter- netno stran videmcan.si, pa časopis Praznični Videmčan. Je tak pristop uspešen oziro- ma pri kom je uspešen? Sta tisti ka obiskanosti naše spletne strani je navdušujoča. Koga pa kaj nagovori? Ne pred- stavljam si, da gredo moji bir- manci molit kriiev pot na in- ternet. Pogledat gredo slike z duhovnega vikenda in kaj so njihovi prijatelji napisali o tern. Nekdo drug, ki ima v služ- bi med malico pet minut časa, pa ima na voljo triminutno po- stno molitev. Trudimo se, da je naša stran prinaša aktualno vse- bino, novice, pa tudi kak du- hovni grižljaj. Vsak lahko najde kakšno stvar zase. Veliko ljudi gre verjetno pogledat oznani- la, mašne namene,.tu so še dru- ge informacije, o cerkvah, zgo- dovini... Danes je pač tako, da mora biti vsaka resna stvar predstavljena tudi na spletni strani. Tudi so- dobna tiskarska in oblikovalska tehnika ponuja neizmerno ve- liko možnosti. Sicer pa je bila Cerkev glede uporabe medijev vedno moderna, včasih resda malo z zamikom, toda vedno je uporabljala sodobna sredstva. Meni je izredna vzpodbuda za to delo prejšnji papež Janez Pa- vel II., ki je imel izredno kvali- teten in plodovit stik z mediji in je tudi v svojih okrožnicah spod- bujal k temu. Pogrešate več takšnega pristo- pa pri vaših kolegih? Kaj oni pravijo o taki komunikaciji? Ne ocenjujem dela svojih kole- gov. Prepričan sem, da se vsak trudi glede na to, kar zmore, glede na potrebe in s talenti, ki jih ima. Potrebe so različne. Sodobna mestna župnija, kot je naša, potrebuje tudi močno pri- sotnost v medijih, predstavljam pa si, da je v podeželski župni- ji, kjer se tjudje še veliko bolje poznajo med seboj in se novice tudi po drugih poteh hitro širijo, potreba po spletni strani veliko manjša. Ugibam. Kaj pričakujete od ustanovitve novih škofij - sedaj boste spa- dali v celjsko, pod škofa Anto- na Stresa. Kaksen se vam zdi novi škof, ga poznate? Nekaj časa sem bil malo skepti- čen, ali je to res potrebno. Rav- no naš bodoči škof Stres je ved- no poudarjal, da je edini smisel ustanovitve novih škofij pasto- ralna potreba oziroma dodatna vzpodbuda k dejavnemu verske- mu življenju na vseh podroqih. To mora biti glavni cilj, ne sme iti za nek prestiž. Ko sem slišal, da bo Stres postal naš škof, sem se zelo navdušil, ker ga globo- ko spoštujem, saj je izredno moder človek. Ko sem prebral njegov intervju v prilogi Druži- ne, me je navdušil. Prvič s tern, ko govori o načrtnem delu, do- ločanju prioritet in ciljev, vzpo- stavitvi Struktur za dosego ci- Ija, sprotni evalvaciji, seveda ob polnem zaupanju v to, da Sveti Duh vodi Cerkev, da je Je- zus z nami do konca sveta in da Cerkev ne bo propadla. Drugič pa me je navdušil s stavkom, ki bi ga kar citiral: "Splača se in ni res, da se ne da. Toda treba se je potruditi, glave stakniti sku- paj, se pogovoriti, zbrati izkui- nje enih in drugih in potem za- vihati rokave. Zelo pomembna je tudi zavest, da nismo sami." Sicer pa škofa Stresa poznam, bil je moj profesor filozofije na fakulteti. Tarn nam je dal zelo široko obzorje, bil pa je tudi iz- redno strog, izpit pri Stresu je bil za nekatere mali "stres", bil pa je vedno izredno poš- ten in zelo pravičen. Tudi se- daj ohranjava stike, tako da se zelo veselim sodelovanja z njim in tega, da bo on moj neposred- ni »šef«. Sicer pa Krško ostaja edino slovensko mesto, ki je cerkve- no pravno razdeljeno med dve škofiji, kaj to pomeni, je to te- žava? Premalo časa sem tu, da bi ve- del, kaj točno to pomeni. Go- tovo je situacija netogicna in absurdna, to smo nasledili iz časov, ko so reke ljudi delile. Kdo v Krškem danes opazi, da smo na dveh bregovih Save? Ni- hče, to je eno mesto. Vprašanje pa je, kako je s tern v naših gla- vah. Naša stran mesta ima izra- zito zavest: mi smo Videmča- ni. Če bi cerkvena oblast meje škofije malo drugače potegni- la, je vprašanje, ali bi to funk- cioniralo, kaj bi rekli Krčani na kranjski strani, če bi se znašli v celjski škofiji. Dolgoročno je go- tovo stvar rahlo čudna, vendar bo gotovo še nekaj časa osta- lo tako. Peter Pavlovič Foto: Robert Sajovec Kolumna Ljubezen. Do knjige. Del nje ti je položena že v zibko. Morda še prej, z geni. Potem ti, le imal to velikan- sko srečo, to ljubezen pomagajo razvijati tvoji najbližji. Z minevanjem lasa se za- veš, kolikšno bogastvo so ti dali in se jim v duhu znova in znova zahvaljuješ za to lju- bezen, ki so ti jo dali. Piše: Natja Jenko Sunčič lares ne vem čisto natančno, kdaj se je pravzaprav začela moja. U$ibam, le ne morda s podlistkom o Med- vedku Neewu J. O. Curwooda v davnem povojnem Slovenskem poro- levalcu, ko smo živeli še na Planini pri Sevnici. Ob kasnejši vrnit- vi v Brežice sem v izložbi tukajšnje knjigame opazila knjižno izdajo Medvedka Neewa. Skoraj sem znoreta od srele. In sproti še obnorela vse, ki so me bili primorani uslišati, ker sem jo na vsak naän hote- la imeti. Pa sem dobila lepo ilusthran romanček o svojem medved- ku, tako, v enem kosu, ne lakajol od Poročevalca do Porolevatca na košlke življenja medvedka, ki sem go posvojila. Ob pogledu na bun- kastega medvedjega mtadilka na platnici me objame milina dav- nine, med listi je shranjeno moje otroštvo, moja mladost, nepre- štetih zakajev in pojasnil nanje. Zavatjenlkova zgodbica je vredna današnjesa in bodole%a branja za male, velike in odrasle otroke. te je le še kje dosesljiva. Sredi devetdesetih let so analitiki napovedovali zaton tiskane knji- ge. K vetikanski sreči založniki elektronskih knjig niso büi uspeš- ni pri trženju knjižnih vsebin. A, kako bi le-te, zaljubljenim v knji- ge, ki jim ne prinašajo zgolj veselja do z%odb v knjigah, prinašale še njihov otip, okus, vonj, sestavo papirja, selestenja listov, velikost in oblike strani, slik na platnicah in na straneh, madezev, odtisov in tudi oštevillenja strani? Ne bi mogle biti drobne prijateljice na not- ni omarici, vselej na dosegu, za boleline obliž pod blazino, potrpez- tjive in hvaleine prijateljice, ki jih lahko odloiimo in jih vzamemo. kadar se nam zahole, da srkamo njihove sokove. Kdo si je drznil misliti, da si, knjiga, v vonjasti in šelesteči obliki, sploh lahko zamenljiva? Knjižnicaje kot morje, je kot ocean, neskonlnaje, ne mores dogna- ti, kje so njene meje. Ores vanjo, se pogrezneš, samo do pasu, obli- va te in je neskonlno skrivnostna. Noth, v njej, je toliko neznanega. Razkošje pokrajin, bogastvo usod. Vsak avtor s svojim svetom, koje povsem vseeno ali je napisal kuharsko knjigo, cvetlilarski prirolnik, turistilni vodnik svojega kraja, avtobiograpjo, poezijo ali roman. Knjižni, besedni opus je neizmerljiv. Imam mini knjižnico. Ni poseb- no urejena, a je moja. V njej se znajdem. Poiščem, kar mi leii na dust. Odprem stranico, preberem stavek, stran, kitico, premislim, se potolaiim in pozdravim. Moje knjige me pozdravijo, ko phdem. Me lakajo, ko odidem, z njimi nisem nikoli sama in osamljena. ' Ko darujem knjigo dragim, darujem dragulj. Ne obžalujem, le si zato nisem kupita novih levljev. In z veliko spoitljivosti tudi sama sprejemam te dragulje. Vse to, od kar sem. Treba je ohranjati knjigo, in negovati pisno in bratno kulturo, ko- likor nam to v najveiji moini meri kapitalizem sploh omogola, saj grobo kroji las in denarne dobhne. Bojevati se moramo, da bi rešili pisano besedo. Vendar ne tako, kot se bojujemo, da bi rešili sloven- ske medvede. Ki bodo odšli, ne po svoji volji, v francosko gorovje. A moj medvedek Neewa bo preiivel. Pod našo streho, trdno upam, še kakšno generacijo. Je treba spomniti, da je ta konec tedna praznik knjige? D GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 V Brežicah še letos nova stanovanja Brežice se tačas ponašajo z velikim gradbiščem, ki se nahaja med Pleteršnikovo, Škalerjevo ter Maistrovo ulico. Pri gradnji sodelujejo izvajalci iz vseh treh po- savskih občin. Gradnja se je pričela konec lanskega leta in je trenutno v polnem teku, saj bodo trgovsko- poslovni objekt odprli že čez dober mesec. Brežiški župan Ivan Molan vidi v tem kompleksu pozitiven na- predek, ki za Brežice veliko pomeni ne samo z vidika prostorske ureditve in umestitve v ta del mesta, pač pa tudi rešitev stano- vanjskih problemov, saj bodo kupci dobili tudi možnost ugodnih kreditrrih pogojev za več kot 60 novih stanovanj. Silvester Lo- patič, direktor SL-inženiringa je na vprašanje, ali so naleteli na kakšne težave in zaplete, razložil, da so potrebovali od razpisa do pričetka gradnje leto in pol, saj je bilo potrebno urediti ne- rešena lastniška razmerja, vendar se je na koncu vse dobro izte- klo in gradijo z vsemi potrebnimi dokumenti in dovoljenji. Fedor Špacapan, direktor krškega Elite, pa je povedal, da so stanova- nja grajena na klasičen način z dobro izolacijo. Za vsako stano- vanje bo zgrajena garaža, ki bo v podzemnem delu objekta. Kup- ci se bodo v nova stanovanja v izmerah od 32 do 90 m2 po načrtih investitorja Savaseparacija d.o.o iz Boštanja lahko vselili konec novembra. M.K.M. Trgovsko-stanovanjski kompleks, ki ga gradijo v blizini centra Breiic, bo v celoti zgrajen do konca letošnjega novembra. ObzorniK Po remontu močnejša V Nuklearni elektrarni Krško se je 8. aprila začel redni re- mont, ki bo predvidoma trajal do 10. maja oziroma 32 dni. Poleg rednih remontnih del v nuklearki načrtujejo še vrsto drugih posegov, pravi pred- sednik uprave NEK Stane Rož- man: „Med najpomembnejše letos sodi zamenjava nizko- tlačnih rotorjev turbin. Gre za projekt, ki je trajal tri leta in se letos zaključuje, elektrarna pa z njim pridobiva dodatnih 15 do 20 megavatov moči. Iz- vedli bomo še nekatere druge tehnološke posodobitve, kot je zamenjava toplotnih izme- njevalcev na sekundarni stra- ni, vrsta posodobitev na po- dročju procesne informatike oziroma računalniške obde- lave podatkov in zamenjava enega od energetskih transfor- matorjev." Z zaustavitvijo nuklearke se je končal skupno 21., sicer pa prvi 18-mesečni gorivni ciklus, ki se je začel po zadnjem re- montu oktobra'2004. „Izkušnje so dobre, pozitivne, zato na- daljujemo v tem režimu obra- tovanja tudi v bodoče," pravi Rožman. Daljši gorivni ciklus namreč pomeni večjo letno proizvodnjo elektrike, lanska je bila tako rekordna, kar 5,6 milijarde kilovatnih ur elek- trične energije. Če bodo na tem režimu vztrajali do konca predvidene življenjske dobe elektrarne, to pomeni kar eno dodatno leto, merjeno v koli- čini proizvedene energije. O še daljšem gorivnem ciklusu, v svetu namreč poznajo tudi 24- mesečne, pa je po Rožmanovih besedah za krško nuklearko še preuranjeno razmištjati. P. Pavlovič GOSPODARSKA ZBORNICA ^BH^H olnv/Oniia SLOVENIJE ^^^^1 blUVÜM!Ja m^^^ BjHfl magyarorszag OBMOČNA ZBOBNIC» POSAVJE. KRŠKO ^^ISfllHl [llVaLoKci Projekt »Stopimo na skupno pot znanja« Interreg III A V letu 2005 smo GZS Območna zbornica Posavje, Krško kot nacionalni partner in Regionalna razvojna agencija Posavje kot prijavitelj skupaj s hrvaškim partnerjem Občino Kumrovec uspešno pripravHi projekt »Stopimo na skupno pot znanja«- za izvajanje katerega smo prejeli sofinanciranje na 1. javnem razpisu v okviru Sosedskega programa Slovenija - Madžarska - Hrvaška 2004-2006. Namen projekta je razvoj človeških virov, cilj projekta pa je doseči dvig usposobljenosti in zaposlitvenih mož- nosti na skupnem čezmejnem prostoru, organiziranje prilagojenega ciljnega podjetniškega usposabljanja in spodbujanje podjetniškega duha. Poudarki bodo dani usposabljanjem za mala in srednje velika podjetja. V obdobju od marca 2006 do februarja 2007 bodo podjetniki povabljeni na 26 različnih usposabljanj v organi- zaciji GZS OZ Posavje, Krško. Seminarji so sofinancirani s strani Evropske unije in sicer iz sredstev INTERREG III A in so za udeležence brezplačni ter spadajo med državne pomoči po pravilu »de minimis«*. Kot najugodnejši ponudnik za izvedbo storitev usposabljanj je bil v postopku oddaje naročila male vrednosti izbran GZS Center za poslovno usposabljanje - CPU Ljubljana, ki bo v času do konca februarja 2007 na območ- ju Posavja izvajal naslednja usposabljanja: Usposabtjanje/seminar Termin 1. Aktualno s področja delovnih razmerij 26. april 2006 2. Prenovljeni Slovenski računovodski standard! 4. maj 2006 3. Kako podjetje izrablja računovodske informacije za uspešno poslovanje 10. maj 2006 4. Ucinkoviti sejemski nastop 17. maj 2006 5. Kaj mora poslovnež vedeti pri sklepanju pogodb 23. maj 2006 6. Izterjava denarnih terjatev - sodna pot * 23. maj 2006 7. Kako gospodariti, da bomo potrebovali čim manj virov financiranja 31. maj 2006 8. HACCP v živilski industriji 19. junij 2006 9. Pasti in nevarnosti za podjetnika pri urejanju delovnih razmerij junij 2006 10. Racionalizacija proizvodnje September 2006 11. Novosti v blagajniškem poslovanju September 2006 12. HACCP v gostinstvu September 2006 1 3 . Kako preživeti in dosegati večje dobičke na konkurenčnem trgu (uravnotežen sistem kazalnikov- oktober 2006-BSC), Kako povečamo učinkovitost na delovnem mestu, Sodobni pristopi k trženju, Kako uved- februar 2007 26. ba evra vpliva na poslovanje, Finančno in davčno pravo za podjetnike, Skrivnosti poslovnega in osebnega komuniciranja, Kaj moramo vedeti za uspešnejšo prodajo, Kako izboljšamo medseboj-ne odnose, Vse kar morete vedeti o stroških »službenih poti-, Kaj mora direktor/podjetnik vedeti o pravnih osnovah poslovanja, Obvladovanje financiranja poslovanja, Kako obdržati ključne kadre, Kako voditi učinkovita pogajanja, Direktno trženje v praksi Podrobnejše predstavitve posameznih usposabljanj bodo predstavljene na spletnih straneh (http:// gzs.si/oz_posavje) in v publikacijah GZS Območne zbornice Posavje, Krško. Prijave in informacije o se- minarjih: GZS Območna zbornica Posavje, tel.št. 07/490 10 60. Projekt delno financira Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG MIA Sosedskega programa SlovenijaMadžarska-Hrvaška 2004-2006. * Obrazložitev iz Zakona o spremlianiu državnih pomoči ((ZSDrP): ¦Pomoči, dodeljene po pravilu »de minimis«, ureja predpis Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 o uporabi 87. in 88. člena Pogod- be o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč »de minimis«. Gre za pomoči, ki so sicer namenjene prejemniku, ki se ukvarja s tržno proizvodnjo blaga in storitev, vendar zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence. Pri tej vrsti po- moči skupni znesek pomoči ne sme preseči zneska 100.000 EUR v tolarski protivrednosti v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči- Sevniški mizarji v družbi najuglednejših Od 5. do 10. aprila je v Milanu potekal najprestižnejši sejem pohištva na svetu - Salone Internazionale del Mobile. Milanski sejem ni le prostor, kjer se srečajo prodajalci in kupci pohi- štva, ampak kraj, kjer se definirajo svetovni pohištveni tren- di, kraj, kjer se ustvarja image podjetij in se hkrati definirajo okvirji cen, ki jih pri kupcih dosegajo posamezna podjetja. Stilles iz Sevnice se je na mi- lanskem sejmu predstavil že četrto leto zapored. V podjet- ju so še posebej počaščeni, saj so se po treh letih predstavlja- nja na milanskem sejmu letos uvrstili v halo 1 skupaj z naj- uglednejšimi italijanskimi in španskimi proizvajalci pohi- štva. Za Stilles, ki izvozi kar 80 % proizvedenega pohištva, in sicer visokega kakovostne- ga razreda, je svetovni ugled podjetja velikega pomena. Pri kupcih, kot so hotelske verige (Ritz Carlton, Kempinski, Hil- ton, SAS Radison), s katerimi Stilles sodeluje že vrsto let, nista pomembna le neoporeč- na kakovost in konkurenčne cene, ampak predvsem imidž- proizvajalca. Na tokratnem sejmu se je Stil- les predstavil tako s hotelsko vzorčno sobo kot tudi z last- nimi pohištvenimi programi Bi- dermajer, Barocco, Empire in Prestige. Na področju opre- mljanja hotelov je največji vtis na kupce naredila bogata referenčna lista. Stil- les je prepoznaven tudi po standardnih stilnih programih, predvsem po svojih čistih linijah, kar je marsikateremu pred- vsem evropskemu kupcu bliže kot pre- bogato okrašeno stil- no pohištvo, nekate- rih konkurentov, ki prodajajo po večini za arabsko tržišče. Zanimivo je, da sta bila na Mi- lanskem sejmu le dva sloven- ska predstavnika, kljub temu, da je bilo letos ob selitvi sej- mišča na večjo lokacijo ideal- na priložnost za zagotovitev prostora, za katerega je zaradi velikega povpraševanja pona- vadi potrebno čakati tudi več let. B.M. Mateja Jazbec spet na čelu RRA Posavje Po enoletnem porodniškem do- pustu se je 30. marca na me- sto direktorice Regionalne raz- vojne agencije Posavje vrnila Mateja Jazbec, ki jo je v tem času na direktorskem mestu nadomeščal Franc Češnovar. Slednji svoje enoletno vodenje agencije ocenjuje kot uspešno, predvsem zaradi izvedbe pro- jektov, združenih v posavsko gospodarsko platformo. Agen- cija ima trenutno le pet za- poslenih, za uspešno izvajanje vseh nalog, predvidenih po no- vem zakonu o skladnem regio- nalnem razvoju, pa bo nujna notranja reorganizacija in vsaj deset zaposlenih, meni Jazbe- čeva, ki med letošnjimi nalo- gami izpostavlja predvsem pri- pravo regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007- 2013. Sicer pa Jazbečevi šti- riletni mandat direktorice RRA poteče septembra letos. P.P. Franc Češnovar in Mateja Jazbec__________________ Glavni namen delovanja Centra za razvoj podeželja Posavje na območju regije Posavje je: revitalizacija posavskega podeželja skozi aktiviranje a. i neizkoriščenih človeških in prostorskih potencialov v re- BiHfSB CßfltGr giji, podjetniški pristop pri proizvodnji-ki trženju sto- S5SW"<5 • ritev ter produktov podeželja, razvoj in izvajanje ino- QBMwifi9 ^21 F3ZVOJ vativnih programov usposabljanj za podjetništvo na gafmwsSX DOdßZGllä podeželju ter permanentno iskanje novih dohodkovnih, SkjbSs L% • zaposlitvenih in bivanjskih možnosti v potencialih regi- PSIbC^I POSZIVJG je Posavje. I I Upoštevaje namen delovanja so ključni projekti Centra za razvoj podeželja Posavje v letu 2006: 1. IZVAJANJE NACIONALNEGA PROGRAMA PODJETNIŠTVA NA PODEŽEUU program je te- meljna vsebinska osnova delovanja centra, izvaja pa se skozi naslednje aktivnosti: • motiviranje in informiranje ciljnih skupin na podeželju • razvoj in izvajanje programov usposabljanja za pridobitev specifičnih znanj in spretnosti cilj- nih skupin na podeželju • sistematično usposabljanje za podjetništvo • zagotavljanje podpore posameznikom za začetek dejavnosti s smislu poenostavitve postop- kov, zagotavljanje skupne infrastrukture in priprava podlag za registracijo dejavnosti na enem mestu • prenos in izmenjava dobrih praks doma in v tujini • vzpostavitev skupnega trženja pod enotno blagovno znamko • vključevanje naravne in kulturne dediščine v razvojne projekte podeželja ter produkte s po- deželja v turistično ponudbo regije in tako doseči večjo prepoznavnost posavskega prostora • pridobivanje sredstev iz državnih in mednarodnih virov za posamezne razvojne projekte • svetovanje pri pridobivanju sredstev iz državnih in mednarodnih virov za nosilce razvojnih projektov na podeželju, • splošno podjetniško svetovanje ciljnim skupinam na podeželju. 2. IDENTIFIKACIJA POTREB PO USPOSABUANJIH NA PODEŽEUU v okviru projekta Interreg: »Stopimo na skupno pot znanja« (v ta namen smo na več kot dva tisoč naslovov v Posavju naslo- vili anketni vprašalnik, s katerim želimo narediti celovit popis potreb po izobraževanju in uspo- sabljanju kot podporo pri razvoju in izvajanju programov usposabljanj ciljnih skupin na pode- želju, ki bodo blizu potrebam in uänkovite pri razvoju podjetništva. Če vprašalnika niste prejeli ali ga še niste vrnili, je za to še čas. Pokličite nas! 3. ŠOLA PODJETNIŠTVA IN TURIZMA NA PODEŽEUU vpisujemo že tretjo generacijo slušate- Ijev, pridružite se jim tudi vi! Program sole obsega usposabljanje za podjetništvo, uporabo ra- čunalnika, tuje jezike, registracijo različnih oblik dejavnosti na podeželju... 4. DOPOLNJEVANJE RAZVOJNEGA PROGRAMA PODEŽEUA REGIJE POSAVJE namen projek- ta je pripraviti regijo in nosilce razvojnih projektov na koriščenje sredstev iz naslova pobude Leader,ki bo v Sloveniji aktualna v novem programskem obdobju EU 2007-2013! Center se tako aktivno vključuje v pripravo regionalnih, državnih in evropskih strateških in izvedbenih doku- mentov s področja razvoja podeželja (kot so Regionalni razvojnih program, Državni razvojni program, Pobuda Leader). Z izvedbo navedenih projektov centra želimo na posavskem podeželju povečati število realizi- ranih samozaposlitev, registriranih dopolnilnih dejavnosti, osebnega dopolnilnega dela in vklju- čevati ciljne skupine v druge posebne oblike in programe zaposlovanja na podeželju. To po- meni hkrati uporabiti tradicionalna znanja in veščine in jih podjetniško oplemenititi, da bodo izdelki in storitve posavskega podeželja aktualni za današnji čas. Konec februarja je vodenje centra kot v.d. direktorica ponovno prevzela Darja Planinc, sicer svetovalka za regionalni razvoj in programe EU na Regionalni razvojni agenciji Posavje. Ker center nima zaposlenih, strokovno podporo izvajanju projektov nudijo sodelavci na agenciji, predvsem Mojca Pompe in Vlado Sotošek. Center ima dva organa, in sicer Svet zavoda, ki mu predseduje župan Občine Krško, Franc Bogovič, in Programski svet. Za več dodatnih informacij smo vam na voljo na naslednjem naslovu: Center za razvoj podezelja Posavje, Ckz 46, Krsko ..... ' jH kontaktni osebi: Darja Planinc in Mojca Pompe, tei. 07 488 10 52 ~m Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV fl Selani od štirih prireditev dve spravili pod streho Pred desetimi leti je v Prekmurju nastala ideja o druženju prebivalcev krajev, ki v svojem imenu nosijo bese- do selo, sela all selce. Takih krajev je v Slovenijiin zamejstvu več kot 150 in in zdaj se jih druži že 40, med njimi tudi Dečno selo in Arnovo selo iz artiške krajevne skupnosti, kjer so organizatorji in gostitelji letošnjega srečanja. Arnovčani in Dečenčani so de- seto srečanje slovenskih in za- mejskih Selanov pričeli v če- trtek, 6. aprila, in sicer s predstavitvijo knjige o Arno- vem in Dečnem selu, otvorit- vijo slikarske razstave z motivi obeh krajev, ki je bila postav- Ijena na ogled v razstavnem prostoru Gasilskega doma v Dečnem selu, nadaljevali pa nato še v soboto, ko so gostili okoli 70 predstavnikov tridese- tih vasi Sel. Župan Ivan Molan, ki je bil s Selani oba dneva in se je tudi kot sam Selan že večkrat udeležil teh srečanj, je v svojem in imenu občine gostiteljicama obljubil pod- poro in pomoč pri organizaciji prireditve. Zadnjo junijsko so- boto pričakujejo do 2500 Sela- nov, ko bo v začetku meseca še otvoritev fotografske raz- stave vseh Selanov z motivi svojih vasi. Četrtkov program je povezo- vala Marija Kukovica, ki je predstavila kratko zgodovino srečanj Selanov in gasilske- ga doma Dečno selo ter se ob tem zahvalila številnim, ki so denarno in delovno pripomo- gli k zunanji in notranji pre- novi gasilskega doma. Zlasti s ponosom otvoritve 15 x 9 m velikega razstavnega prosto- ra v Gasilskem domu, vredne- ga okoli tri milijone tolarjev, kjer si je bilo moč ogledati likovno razstavo članov Dru- štva tikovnikov Brežice, učen- cev Arnovega in Dečnega sela ter najmlajše petletne Špele Kukovica. Arnovčane in Dečenčane je pozdravila dr. Ivanka Počkar, ki je prisotnim med ostalim ob organizaciji tako zahtevnega srečanja izrazila pohvalo z be- sedami:»... In tudi, ko se bodo iztekla, bodo za njimi osta- li neizbrisni spomini: na gostoljubje, ki ga znajo dajati Seian- ke in Selani, gostoljubje torej, ki je tudi ena od sestavin naše kultume de- diščine; na soosobnost povezovanja in mikavnost dru- ženja; na ponos do domačega kraja in njegove zgodovine in na uresničeno željo po prepo- znavnosti...« Ob tem je izrazi- la upanje, da se različna sela v Sloveniji nikoli ne bodo pre- imenovala, kot so, denimo, preimenovali Bregansko selo, in je zato izpadlo iz prijetnih srečanj Selanov. Dr. Počkarjeva je tudi imela priložnost, da je nekoliko be- dela nad ustvarjanjem knjige in cast, da jo je že skoraj na- rejeno videla pred krajani. Ob knjigi, ki jo izdaja KS Artiče in je rezultat dela Setanov ter štiričlanskega pripravljalnega odbora na čelu s Sabino Kuko- vica Lobe, pa je dejala, da je le-ta lahko prebivalcem v po- nos, saj lahko pomeni enega od čvrstih čtenov verige zgo- dovin vrste slovenskih sei, saj so napisali in poslikali ter gra- divo zanjo na 87 straneh zbra- li ljubitelji krajevne zgodovi- ne in kultume dediščine, brez njihovega truda pa bi veliko vedenja o dveh jabolčnih va- seh izginilo v pozabo. Pohva- lo je namenila še oblikovalcu naslovnice Luki Lobetu, ki je z ustreznim obtikovanjem po- udaril značilnost in simbol obeh vasi. Večer je bil oblikovan še z ig- ranjem na harmoniko Luke Koprivca in Tomaža Lipeja, recitacijama Dejana Lipeja in Cvetke Žičkar, lepo je odme- vala na novo ustvarjena him- na Dečnega in Arnovega sela, za katero je besedilo napisa- la Ernestina Rožman, uglas- bila pa jo je Marjetka Horžen Podgoršek in jo premierno za- pela ter skupna himna vseh slovenskih Selanov, pesem av- torice Ivane Vatovec in Mar- jetke Horžen Podgoršek »Mi smo Selani«. Sobotnih okoli 70 gostov Se- lanov je odkrito izražalo pre- senečenje z navdušenjem nad pripravljeno dobrodošlico, ki so jo doživeli. Gostitelji so jih peljali na ogled brežiškega gradu, pokušino vina iz graj- skih kleti, ogledali so si Gra- hekovo domačijo v Dečnih se- lih, s slikovitim razgledom na brežiško kotlino, si ogleda- li sušilnico sadja, v Arnovem selu so se na Molanovi domači- ji sprehodili po sodobnem sa- dovnjaku, se pri njih seznani- li s proizvodnjo lesenih sadnih zabojev, v Artičah pa so se ustavili na muzejsko zasnova- ni Banovi domačiji.Za mikav- no postrežbo na obhodih so poskrbele Seianke obeh vasi in članice Turističnega dru- štva Artiče. Sobotno srečanje so vseskozi pestrili člani KUD Oton Župančič Artiče, v kate- rem delujejo tako Arnovčani kot Dečenčani. Nat ja Jenko Sunčič Marija Kalčič Mirtič ^^^^^^^HBfci^^M|tffl|[HHH Kambičev trg 1 ^^^^^^^^^^^^K^^^^^^^^^M 8311 Kostanjevica na Krki ^^^^r -^^^^^^^^^^» tel.: 07 4988030 KMEČKA ZADRaGA KOSTANJEVICA z.0,0, faks:Oo7744998888Oo43 Kmečka zadruga Kostanjevica z.o.o., Kambičev tr$ 1, Kostanjevica zbira ponudbe (ali raz- pisuje natečaj) za vzdrževalna dela na Zadružnem domu, Ljubljanska cesta 10, Kostanjevi- ca na Krki, z ureditvijo okolice. Vzdrževalna dela (zamenjava dotrajanih nekonstruktivnih delov objekta, menjava oken, vrat, barvanje, fasadna dela, itd.) se bodo izvajala v skladu z lokacijsko informacijo za parcetni št. 248.S ter 1714/1 k.o. Kostanjevica ter vokviru ure- ditvenega načrta Mestnega jedra Kostanjevica. Ponudba naj vsebuje: ^^^^^| • predstavitev izvajalca oz. ponudnika, ^^^^^B • skupno vrednost del z načinom plačila, ^^^^^m • terminski plan izvajanja del, • finančno konstrukcijo del na objektu s popisom materiala. Z obnovo Zadružnega doma in njegove okolice želimo pričarati še lepšo in večjo kultumo znamenitost mesta Kostanjevica na Krki in s tem poudariti tudi področje turizma. Ponudbe naj bodo posredovane v zaprti kuverti, opremljene z nazivom ponudnika, na na- slov: Kmečka zadruga Kostanjevica z.o.o., Kambičev trg 1, 8311 Kostanjevica na Krki, in sicer najkasneje do 12. maja 2006. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Kmečke zadruge Kostanjevica tel.: 074988030, e-mail: kz.kostanjevica@s5.net Roman Škrjanc predsednik KI Kostanjevica Kozole med finalisti za managerja leta 6. aprila je v Portorožu pote- kala prireditev Manager leta, ki jo od leta 1991 organizira Združenje managerjev Slove- nije. Poleg priznanj Manager leta in Ženskam prijazno oko- Ije so v združenju začeli leta 1999 podeljevati tudi prizna- nja Mladi manager, ki ga po- deljujejo mlademu manager- ju tako po osebnostnem profilu kot po dosežkih oziroma eko- nomsko - finančnih kazalcih poslovanja v obdobju zadnjih treh let. Letos se je komisi- ja Združenja managerjev od- ločala med tremi finalisti za ta naslov in priznanje, in si- cer med Gregorjem Benčino, glavnim direktorjem SRC.si, direktorjem PE Lamele in ro- torji v Rotomatiki Boštjanom Bratušem in Boštjanom Kozo- letom, direktorjem podjetja Evrosad Krško. Kakor je pou- daril predsednik izbirne komi- sije Franjo Bobinac, so prav- zaprav zmagovalci vsi trije finalisti, vendar pa je potreb- no tudi med najboljšimi, če- tudi so si ti enakovredni, iz- brati. Za Mladega managerja leta je bil tako razglašen di- rektor podjetja SRC.si, nedvo- mno pa je že sama uvrstitev v ožji izbor za 35-letnega Bošt- jana Kozoleta priznanje, saj do sedaj to še ni uspelo nobene- mu mlademu podjetniku iz po- savskih podjetij. Res pa se je s tem naslovom leta 2003 oki- til Aleš Mikeln, ki je odraščal v Brestanici, a je priznanje pre- jel kot direktor sladkogorske Palome. B.M. Boštjan Kozole, direktor Evrosada Krsko Konferenca šolnikov Projekt Znanje brez meja, s katerim so osnovne sole Podbočje, Cer- klje ob Krki, Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, Velika Dolina in Milana Langa Bregana uspele na razpisu Interreg III A, poteka s pot- no paro. 10. aprila je v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevi- ci na Krki potekala mednarodna konferenca o slovenskem in hr- vaškem izobraževalnem sistemu, ki se je je udeležilo približno 40 ravnateljev in svetovalnih delavcev osnovnih, srednjih in višjih šol iz Posavja in Dolenjske. Predavatelji iz Zavoda za šolstvo RS, no- vomeške enote Zavoda, Univerze v Mariboru, pa tudi iz občine Sa- mobor in Naravoslovno matematične fakultete Zagreb so govorili o možnostih sodelovanja vzgojno-izobraževalnih inštitucij Slovenije in Hrvaške, delu z učenci priseljenci v osnovnih šolah, devetletni osnovni šoli, prenovi srednješolskih programov in vlogi Zavoda RS za šolstvo, pripravah na „študij po bolonjsko", stanju šolstva na Hrva- škem in hrvaškem nacionalnem izobraževalnem standardu. Konfe- renca se je zaključila z okroglo mizo in razpravo. P.P. Jože Ribič še naprej predsednik posavskega Sončka Društvo Sonček Posavje je v lanskem letu praznovalo deseto ob- letnico delovanja. Društvo šteje 254 članov: otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami, družinskih članov, sim- patizerjev in strokovnih sodelavcev. 8. aprila so se člani društva zbrali na občnem zboru, ki je bil letos tudi volilni. Volili so nove organe društva: izvršni odbor, nadzomi odbor in častno razsodiš- če. Za predsednika društva je bil izvoljen Jože Ribič, za podpred- sednico pa Nataša Urbane. Vsi organi so bili izvoljeni za štiriletno mandatno obdobje. Sonček se zahvaljuje vsem, ki jim pomagajo in stojijo ob strani, tudi tistim, ki se vključujejo v njihove akcije za nesebično finančno pomoč pri realizaciji njihovih projektov. Ljudska iniciativa: smo res otopeli za okoljske probleme? V prvih dneh aprila se je s sporočilom za javnost oglasil od- bor za ljudsko iniciativo za spoštovanje aarhuske konvencije v občini Krško. Podpisani Bojan Petan iz Žadovinka ter Janko Božič in Marjan Arh iz Leskovca pri Krškem se v njem sprašu- jejo: ali smo v občini Krško res otopeli za okoljske probleme, ki jih predstavlja odlagališče radioaktivnih odpadkov in drugi jedrski objekti v občini? "Čeprav smo v občini Krško navajeni manj ali bolj tiho spremljati dogajanja v našem prostoru, ki nam odrejajo velik del naše prihodnosti, smo se občani odločili, da v trenutku umeščanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpad- kov (NSRAO) postavimo državi in občini tudi nekaj vprašanj, ki nas zadevajo, predvsem pa zadevajo našo skupno prihod- nost. V ta namen smo se organizi- rali v zgoraj imenovani odbor, ki želi aktivno sodelovati v lo- kalnem partnerstvu v proble- matiki umeščanja odlagališča NSRAO, ko bo ta sklenjen med državo oziroma njeno agencijo ARAO, občino Krško in občani, ki predstavljajo po Konvenciji o dostopu do informacij, ude- ležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuska konvencija) tretjega partnerja v reševanju okoljskih proble- mov v evropski uniji," so zapi- sali v sporočilu. Kot temelj svojega delovanja navajajo aarhusko konvencijo, ki je sad spoznanja evropskih držav, da driava ne sme sa- movoljno obremenjevati oko- Ija in zmanjševati vrednost bivalnega okolja brez sodelo- vanja lokalnega prebivalstva v najširšem smislu te besede: "Aarhuska konvencija omogo- ča občanom, da so pred ume- stitvijo spornega objekta v nji- hovo okolje seznanjeni z vsemi vidiki, ki spremljajo življenje s takšnim objektom: varnost- nim, zdravstvenim, okoljskim in tudi finančnim vidikom." Kot pravijo odbomiki, je loka- cija v občini Krško za tak ob- jekt verjetno primerna, zato je prav, da so tudi prebival- ci občine Krško primerno sez- nanjeni z vsem, kar prinaša in odnaša tak objekt v nepo- sredni okolici. "Na žalost do- sedanja praksa tega ne kaže, občina je uspela skleniti le po- godbo o nadomestilu za razis- kave na področju občine, ne pa lokalnega partnerstva, ki bi po logiki dogodkov moralo biti prvo na vrsti. Pa tudi »razgo- vori«, ki jih je organizirala ob- činska uprava, ne kažejo prave volje tretjega enakopravnega partnerja seznanjati z vsem potrebnim. To, da so bili samo trije v celotni občini in da je bil razgovor v Leskovcu na- menjen kar osmim krajevnim skupnostim, daje slutiti, da ni pretirane volje po preveč ob- sežni razpravi, ki bi oziroma bo na dan spravila tudi probleme, ki niso neposredno povezani z odlagališčem NSRAO, ampak so dediščina jedrskega objekta, ki že leta deluje v naši okoli- ci," pravijo. Zato so se zbrali in se želijo organizirati za koordinirano sodelovanje v odborih lokalne- ga partnerstva, ko bo to skle- njeno, oziroma tudi izven njih: "Trdno smo prepričani, da mo- rajo biti o tako daljnosežnem problemu, kot je odlagališče jedrskih odpadkov, pri odlo- čanju udeleženi občani sami, zase in za svoje potomce; s popolnimi in verodostojnimi informacijami o vseh možnih posledicah in o vseh nadome- stilih, ki izhajajo iz tega njiho- vega dovoljenja." P. Pavlovic D ZA UZITEK IN VARNOST NA CESTI Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 Za užitek in varnost na cesti Ali smo dovolj vzorni in zgledni udeleženci ___ v prometu? "*HHBM/ V spomladanskem obdobju smo običajno price povečanemu šte- vilu prometnih nesreč. Ko ugotavljamo vzroke, pridemo do spo- znanja, da je 90 % povzročiteljev prometnih nesreč pripisati subjektivni krivdi, torej človeku z vsemi pozitivnimi in negativ- nimi lastnostmi. Le 10 % ali celo manj je prišteti objektivnim okoliščinam, cestnim objektom oziroma tehniki. Iz navedenih razlogov je potrebno vlagati maksimalne napore v vzgojo otrok, mladim in kandidatom za bodoče voznike motor- nih vozrt. Poleg tega pa skrbeti tudi za izobraževanje, izpopol- njevanje na poligonih varne vožnje v tehniki vožnje in spozna- vanja voznih lastnosti ter fizikalnih zakonitosti. Zelo pomembno je tudi nenehno utrjevanje zavesti, da kot voz- niki motornih vozil ali pešci lahko sami storimo največ za svo- jo varnost in varnost vseh ostalih udeležencev v cestnem pro- metu. Prometna stroka je prišla do spoznanja in razvila teorijo vožnje, imenovano »defenzivna vožnja«, kar pomeni predvsem voziti v skladu z veljavnimi predpisi, pravili z upoštevanjem fi- zikalnih zakonitosti ob sposobnosti predvidevanja nepravilnega ravnanja udeležencev v prometu. Za varno udeležbo v prometu je potrebna popolna zbranost, ab- solutna treznost, da se lahko pravilno odzivamo na praviloma niz neponovljivih dogodkov, ki terjajo optimalne pravilne od- ločitve. Dober voznik je sposoben zaznavati vse podrobnosti na cesti, dosledno registrirati vse prometne znake in označbe ter jih do- sledno spoštovati s prepričanjem, da je le na tak način možno zagotoviti zadostno prometno varnost. Zelo pomembno je spremljanje (opazovanje) prometa in vide- nje drugih pred seboj, ob strani in za seboj, vzvratno. Pogledi v vzvratno ogledalo morajo biti kratki, pravočasni in dosledni, kajti na osnovi sprejete informacije moramo sprejeti najbolj ra- cionalne odlodtve za obvladovanje prometnih razmer. Za varno vožnjo je pomembna tudi vamostna razdalja med vo- ziloma. Po pravilih je potrebno držati varnostno razdaljo izven naselja, preračunano iz hitrosti vožnje v m/s x 2, v naselju pa se lahko zmanjša, vendar ne več, kakor znaša hitrost vožnje v metrih v eni sekundi. Bistveno je tudi, da smo kot udeleženci v prometu v svojih de- janjih predvidljivi, kar pomeni, da ne zapletamo drugih v naše manevre, o svojih namerah pa moramo pravočasno z ustreznimi signalnimi napravami obvestiti o naši nameri ali dejanju. Torej, pri spremembi lege in smeri vožnje se moramo sami temeljito prepričati, da lahko svoje dejanje storimo varno in da so o naši • nameri udeleženci obveščeni pravočasno ter na ustrezni razda- Iji. Vedeti je potrebno, da še tako izkušen, dober voznik lahko stori napako, do katere moramo biti skrajno strpni in do neke mere tudi tolerantni. Če je le mogoče, ne ovirajmo prometa, izogibajmo se nevarnih cest z gostim prometom z raznovrstnimi udeleženci, kajti naj- krajša pot ni vedno najboljša pot. Kolikor nam je znano, so naj- vamejše avtomobilske ceste tiste, ki se jih zaradi plačila cestni- ne radi izogibamo, kar ni koristno za nikogar, kajti že najmanjša prometna nesreča stane bistveno več kot pladlo cestnine, da ne omenjamo hujših tragičnih prometnih nesreč. Značilnost vzornih, defenzivnih voznikov je tudi, da nikoli ne precenjujejo svojih sposobnosti in zmožnosti vozila, zato nikoli ne vozijo na meji svojih sposobnosti in zmožnosti tehnike. Če je naša največja vrednota zdravje, kar je tudi pogoj za srečno živ- Ijenje, je zanj vredno storiti tudi kaj več. predsednik SPV Občine Krško Ivan Petrišič bOpa - Car SßjB BOPA-CAR d.o.o. JF% 8250 Brežice, Ipavčeva 10 if Tel/fax: 496 30 50 Byi bopacar@gmail.com ^HLwww. bopa-car.com ¦K,^ - prodaja motorjev KI Hyosung bOpa Car - prenos lastništva vozH PSC Paič do« Krška vas 28e, Krška vas mšS* 07 49 59 059 07 49 59 313 ^M prodaja, servis, popravila, pnevmatike, financiranje I [ AVTOŠDLA L - usposabljanja za Al, A, B, B+E, C, C+E, D, F in H kategorije, - 8REŽICE, KRŠKO, SEVNICA, - brezplačna testiranja iz CPP, - priprave na repubiiška testiranja, - muitimedijska predavanja, - največja izbira vozil v Posavju, - ugodni krediti, - posebne ugodnosti in nagrade, - tečaji varne vožnje, - najem motornih koles, - priročnik in vaje NA CESTI. Informacije in prijave: 07/49-90-480 OS 1/fi21-307 Cena ure vožnje B kategorije od 3.200,00 SIT (13,35 eur). največja izbira motornih vozil v Posavju: od sedaj tudi CITROEN C3 Posebne ugodnosti in nagrade. Po h od iPiinPocdW PROGRAM PPP: 12.00 - 19.00 M Jg j'jufi no koleščkih ^m ^m ir,?r\\o v mišnici ^m ^m ¦jAtArwJna vožnja s skuterj^» j^M r.Mqradno tekmovanje ^m ^m PPP + Grafitifest: r^K, 5^R 2006 I Najceneje do avtomobila s kreditom SKB banke! Za več informacij vas vabimo, da se oglasite v najbližji poslovalnici SKB banke. www.skb.si Zeleni telefon 080 15 15 $$4> SKBBANKAD.D, SOCIETE GENERALE GROUP DŠB BUS ^jitew Cena: 800,00 sit (3.34EUR). V**3^/ smer UUBLJANA °^7ii^^ vozni red (nedelja) : - ob 19.45 iz brežiške avtobusne postaje - ob 20.00 iz krške avtobusne postaje - ob 20.15 na Raki (ob hitri cesti) - ob 20.45 Novo mesto (cena 600 sit; 2,50 EUR) - ob 22.00 Ljubljana (Bežigrad,Dunajska,Bavarski dvor,Šiška, Rožna dolina,Ger- bičeva) INFO & REZ. : Danijela Švajger (041 233 464) smer MARIBOR vozni red (nedelja) : - ob 20.00 iz krške avtobusne postaje - ob 20.15 iz brežiške avtobusne postaje - ob 20.20 iz Župelevca izpred trgovine - ob 20.30 iz Bizeljskega-gost. Šekoranja - ob 22.00 Maribor (Tabor, Gosposvetska, STUK, Tyrseva, City) INFO ft REZ. : Katja Kordelc (031 880 343) DŠB-jevski 1. april Kako je lahko 1 .april kar najbolj zabaven? Člani Društva štu- dentov Brežice smo letos odkrili čudežno kombinacijo! Z obilico smeha, valjenja, spotikanja, oblačenja, slačenja in kvazi športa na klubskih igrah dolenjske regije v Novem me- Na klubskih igrah ...______________________________ stu (žal, glede števila udeleženih so nas - Posavce- Dolenjci popolnoma zasenčili, sai nam v »klubskih israh brez meja« niso priskočili na pomoč niti iz Kluba posavskih študen- tov, niti iz sosed- njega sevniškega kluba krik za na- slednjič: help us!), dan norčij pa smo v me Brežice prelili v čutne in poživljajo- če jazz-ovske tone treh mladih virtuo- zov: Peter Urek je drsel po klaviaturah, Matej Hotko se je ritmično pozibaval s kontrabasom, Janez Gabrič pa je doda- jal piko na i z bobni. Vdš DŠB .. in na koncertu. Pesem mladih sre 2006 Prireditev pod naslovom Pe- sem mladih sre je v pomlad- nem vzdušju izzvenela v tek- movalnem in spremljevalnem programu, na katerem so se predstavili Mladinski pevski zbor OS Jurija Dalmatina iz Kr- škega, ki ga vodi Damjana Mla- kar, Mladinski pevski zbor OS XIV. divizije Se- novo z zboro- vodjem Petrom Bunetičem (na sliki), Mladin- ski pevski zbor OŠ Podbočje in Mladinski pev- ski zbor OS Jo- žeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki, pa pod '^taktirko zboro- vodkinje Mojce Jevšnik. Nav- dušili so še učenci Ansambel- ske igre OS Adama Bohoriča iz Brestanice pod vodstvom Stan- ke Macur. M.K.M. Se pomnimo, tovariši ... v literarnem in grafičnem natečaju Območno združenje borcev in udeležencev NOB Krško je ob šestdeseti obletnici zma- ge nad fašizmom in naciz- mom razpisalo arafični in li- terarni natečaj Se pomnimo, tovariši. Po besedah predsed- nika združenja Lojzeta Štiha so bili prijetno presenečeni, saj so prejeli likovne in lite- rarne izdelke s koprivniške, senovske, brestaniške, krške in podboške osnovne sole ter tudi iz Srednje sole Krško. Pi- salo in risalo je kar 54 natečajnikov, za kar gre zahvala tudi njihovim mentor- jem. Na zaključni prireditvi, ki so jo pripravili v KD Kr- ško, so mentorjem so podelili zahval- no listino, sodelu- jočim pa prav za ta namen izdano publikacijo z njihovimi prispevki. Štih je v uvodnem nagovoru še dejal, da je bila odločitev o zmago- valcu težka, saj so se vsi zelo potrudili, vendar so se vseeno posebej nagradili srednješolko Aljo Kokalj s prikazom „Par- tizanske sole" in brestaniške- ga petošolca Janka Šeta s se- stavkom „Čas vojne", ki ga je zbranim tudi prebral. Nato so si ogledali filmsko predstavo Ne joči, Peter ter v avli kultur- nega doma razstavo vseh pri- spelih del ter se še nekaj časa zadržali ob sproščenem po- menkovanju. M.K.M. Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 SPORT D Žagar v formi pred veliko nagrado Pričelo se je državno prvenstvo v spidveju. Prvo dirko v Natsch- bachu vAvstriji je dobil Matej Žagar pred Jernejem Kolenkom, Izak Šantej, ki se je vrnil po poškodbi, pa je osvojil tretje me- * sto. V A ligi je bil krški spidvejist Samo Kukovica 16., v B ligi pa Matija Duh šesti, Davor Volk deseti, Aleksander Čonda pa 12. Tudi drugo dirko v Prelogu na Hrvaškem je dobil Žagar, Santej je osvojil drugo mesto, tretji pa je bil Jurica Pavlic. V B pa so se izkazali štirje krški mladi vozniki, saj je bil Davor Volk tret- ji, Samo Kukovica četrti, Matija Duh sedmi in Aleksander Con- da 14. Krčani na "Ježku" S tradicionalnim plavalnim tekmovanjem za pokal Ježek se je zaključila sezona plavalnih tekmovanj v kratkih bazenih. 19. izvedba tega priljubljenega tekmovanja je v ljubljanski bazen Tivoli privabila preko 600 mladih tekmovalcev iz treh držav, med njimi tudi 21-člansko četico krškega Celulozarja, ki je po- kazala zavidljivo plavalno znanje. Tokrat mladi krški plavalci po medaljah niso segli, so pa pokazali, da gre z njimi v bodo- če resno računati. Med boljšimi na novomeškem teku Devetega novomeškega teka so se udeležili tudi atletinje in atleti Atletskega kluba Sevnica ter OS Bianca in osvojili več odličnih uvrstitev. Robert Lendaro je zmagal med člani D na 8000 m, prav tako prva je bila Maja Teraž v teku na 1000 m med mlajšimi mladinkami, Lucijan Sinkovič je bil med mlajši- mi mladinci na 1500 m drugi, med starejšimi pionirji na 1500 m pa sta Miha Povšič in Sebastjan Štravs osvojila prvi dve me- sti. Med starejšimi pionirkami je bila v teku na 1000 m Marti- na Kralj tretja, med deklicami na 500 m pa Nina Kranjec dru- ga. Prvo mesto je osvojila tudi sevniška ekipa mlajših deklic v štafeti na 3x5OOm. Bron za Brestaničanki v Bratislavi Marija Jeler in Jasmina Grilc iz Kluba borilnih športov Rajhen- burg sta se z državno reprezentanco udeležili mednarodne- ga karate turnirja za odprto prvenstvo Slovaške v Bratislavi. V ekipnem delu borb članic sta Marija in Jasmina skupaj z Ma- rijano Jularič iz Ljubljane in Patricijo Horvat iz Idrije zasedli tretje mesto za ekipama Hrvatic in Slovakinj. Danijela Grilc se tekmovanja ni udeležila zaradi poškodbe ramenske mišice, ki jo je utrpela na tekmovanju zlate lige v Monzi. Sevničana solidna v Franciji Na mednarodnem turnirju evropskega izziva »French Open« v Parizu, na katerem je sodelovalo 190 tekmovalk in tekmoval- cev v borbah in 134 v prikaznih tehnikah, je tekmovalo tudi 14 članov in članic slovenske ju-jitsu reprezentance iz štirih klu- bov, med drugim tudi iz DBV Ippon Rucanor Sevnica. Vidnejši rezultat je z osvojenim sedmim mestom v kategoriji do 62 kg dosegel Andrej Cešek, pa tudi Janja Vavtar, ki je osvojila deve- to mesto v kategoriji do 55 kg. Kržanova in Grubeša spet prvakinji V Trbovljah je potekalo državno prvenstvo v streljanju z zrač- nim orožjem v članskih in mladinskih kategorijah, ki so se ga udeležili leskovški in brežiški strelci. Brežiški strelki z zračno pištolo Vesna Kržan pri članicah ter Kristina Grubeša pri mla- dinkah sta več kot prepričljivo ubranili lani osvojena naslova -------------------------------------------------------- državnih prvakinj. Članska vrsta Ro- bert Ferenčak, Srečko Vidmar in Matej Krajnčič je bila peta, kar je največji clan- ski ekipni uspeh v zgodovini klu- ba. Mladinec Miha Zevnik se je z zelo dobrim finalnim nastopom povzpel na šesto mesto. Leskovčani so bili uspešni med mla- dinkami in mladinci, kjer so imeli kar tri finaliste. Med mladin- kami je Jelica Majstorovič v finalu za las izgubila boj za prvo mesto in ponovila lanskoletno uvrstitev, v finale mladink se je uvrstila tudi Natalija Oprauš in bila osma. Ekipno so bile mla- dinke v postavi Majstorovič, Oprauš in Levičar druge. V finalu je med mladinci nastopil tudi Urban Žigante in bil kljub naj- boljšemu finalnemu rezultatu šele šesti. Nastopili so še člani Pavlin, Šonc in Šumej, ki so v konkurenci 21 ekip dosegli solid- no 11. mesto. Brestaničanke končale sezono kot sedme Članska ženska ekipa Odbojkarskega kluba Kostak - Elmont Brestanica je z zmago pred domačim občinstvom končala sezo- no v 3. državni ligi - zahod. Odbojkarice so zaradi težav s telo- vadnico ves jesenski del sezone gostovale, v drugem delu pa so igrale pred domačim občinstvom, ki je z odličnim navijanjem pomemben člen ekipe. Dekleta so sezono končala na sedmem Vesna Kržan in Kristina Grubeša mestu, kar jim zagotavlja obstanek v 3. državni ligi. Za mlado ekipo je druga sezona v članski konkurenci, ob enakem konč- nem mestu pa so dekleta letos nanizala več zmag, kar so zago- tovo dobri obeti za naslednje leto. Novak še petič nepremagljiv V Ravnah na Koroškem se je končala peta in hkrati zadnja tek- ma prvenstva osnovnošolcev vzhodne Slovenije v športnem plezanju. Tekme se je udeležilo 56 tekmovalcev in tekmovalk, tudi plezalci Posavskega alpinističnega kluba, ki so dosegli od- lične rezultate. Ambrož Novak je bil že petič nepremagljiv in prepričljivo premagal vso konkurenco mlajših dečkov tudi v skupni razvrstitvi, s tern pa se je tudi uvrstil v finale državnega prvenstva osnovnošolcev. Tin Rabzelj tokrat ni tekmoval, pr- venstvo pa je končal na sedmem mestu. Pri cicibanih je bil Do- men Longo šesti, enako tudi v skupni uvrstitvi. Cicibanka Nina Kurinčič si je priplezala deveto, skupno pa osmo mesto. Nik Škrlec je bil pri starejših dečkih 12., skupno pa je 14. Plesalci doma in na tujem V Radovljici je potekal državni kvalifikacijski plesni turnir v show plesih in stepu, ki so se ga udeležili tudi plesalci Lukca Krško. Zmagali so Sebastijan Vodlan med solo step člani, Vo- dlan in Vesna Vučajnk med članskimi pari v stepu ter članska mala plesna skupina v stepu. V Bjelovarju na Hrvaškem pa je potekal mednarodni turnir v standardnih in latinsko ameriških plesih, ki se ga je udeležilo preko 200 parov, med njimi tudi Luka Vodlan in Amadeja Plevel. Med starejšimi mladinci sta v LA plesih dosegla 14., v ST plesih pa celo deveto mesto. Plesa- la sta tudi v članski konkurenci in v ST plesih zasedla 18., v LA plesih pa 38. mesto. V nogometu in rokometu prvi Leskovčani Mladi športniki iz krške občine tekmujejo na občinskih tek- movanjih osnovnošolskih športnih društev. V malern nogome- tu mlajših dečkov sta se v finale prebili OŠ Leskovec in OS Pod- bočje, po kazenskih strelih (v rednem delu je bilo 2:2) pa so s 5:3 zmagali Leskovčani. V tekmi za tretje mesto je OS Senovo s 5:3 premagala OS Kostanjevica na Krki, v tekmovanju pa je sodelovala še OŠ Raka. V rokometu mlajših dečkov sta bili prijavljeni samo dve ekipi - Leskovec in Senovo. Zmagali so prvi z rezultatom 29:16. Naj- več golov za zmagovalce so dosegli: Kučič 9, Banič 6, Stare 5 in Kodrič 4, za poražence pa Sobotič 8. Krošljeva in štafeta tretji Učenci OŠ Jurija Dalmatina Krško so se udeležili finala šolske- ga prvenstva v plavanju za registrirane in neregistrirane tek- movalce in med 400 nastopajodmi dosegli zelo dobre rezulta- te.V kategoriji neregistriranih učenk je Neža Krošelj zasedla odlično tretje mesto na 50 m prosto, šesta pa je bila Tjaša Su- sin. Med neregistriranimi učenci na 50 m prosto je bil najbolj- ši Matic Ganc na 13. mestu. Neregistrirancem je uspel še mo- štveni podvig, saj so v štafeti 8 x 25 m prosto zasedli odlično tretje mesto. V štafeti so plavali Matic Ganc, Neža Krošelj, Boris Buconič, Tjaša Sušin, Žan Tkalec, Eva Radej, Jure Špi- ler in Eva Božič. Učenci, ki še aktivno trenirajo, so se pomeri- li v disciplini 100 m mešano, najboljši pa je bil Jaka Kramar- šič na 20. mestu. Srebro za Marušo Telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško so nastopile na 15. pokalu Šiške v Ljubljani. V kategoriji cicibank je ekipa v postavi Ašič, Žibert in Močivnik osvojila peto mesto s seštev- kom 101,500 točke. Med posameznicami je bila Urška Ašič de- veta, Lara Žibert deseta in Vita Močivnik 19. V kategoriji de- klic je Maruša Metelko osvojila drugo mesto v mnogoboju in prejela srebrno odličje, v kategoriji kadetinj je bila Ana Vo- deb osma, v kategoriji mladink pa je bila Urška Mižigoj četr- ta. V kategoriji članic je Nika Močivnik zasedla sedmo mesto, Urška Štus pa deveto. Kiemen Križman državni prvak V Novem mestu je potekalo državno prvenstvo v športni gim- nastiki za srednje sole, na katerem so tradicionalno dobro na- stopili brežiški srdenješolci. Ekonomci so tako kot lani posta- li ekipni podprvaki. Posamično je Kiemen Križman zmagal na parterju ter bil tretji na bradlji in v mnogoboju, Dejan Preda- nič je bil v mnogoboju šesti, k srebru pa so pripomogli še Ro- man Predanič, Tomislav Fackovič in Petar Verbančič. V selekci- onirani kategoriji je zmagal Marjan Priveršek. Bron so osvojili brežiški gimnazijci Lenart Černelič, Andrej Valenčak, Lenart Lipovšek, Tit Dokler in Filip Omerzu. Gimnazijke so bile še- ste, posamezno pa se je najbolj izkazala Sara Bizjak z desetim mestom. Nastopile so še Nika Anžin, Helena Bogdan in Mate- ja Drakulič. Med selekcioniranimi gimnastičarkami je gimna- zijka Barbara Gerjevič osvojila srebro, ekonomka Anja Molan pa bron. Brestaniške odbojkarice Vidra gostila potapljaški vrh Krškemu potapljaškemu društvu Vidra je bila v letoš- njem letu dodeljena organizacija letne skupscine Po- tapljaške zveze Slovenije, na kateri so pripravili se- minar za inštruktorje potapljanja, začrtali smernice za letošnje leto in najzaslužnejšim članom in klubom podelili plakete potapljaške zveze, ki jo je prejelo tudi domače društvo. Slovenska potapljaška zveza združuje preko 50 potapljaških društev s krajšo ali daljšo tradicijo, v njih pa deluje preko 1500 članov. Člani sodelujejo na športnih tekmovanjih, zveza pa jim olajša tudi navezavo stikov s kolegi iz drugih držav. Največ iz- kušenj ima večina potapljačev še vedno s Hrvaško. Član zveze je tudi domače društvo Vidra, ki je eno izmed kar štirih dru- štev v krški občini in ima 34 članov. Poleg čistilnih akcij in dru- i-----------------------------"----------------------------------------------------------------------™------------------------'-----------------------' ¦'*' gih aktivnosti je Vidra eden izmed redkih klubov v Sloveniji, ki se ukvarja s programom potapljanja invalidov, ki je v Sloveniji in tudi na Jadranu šele v razvoju. V programu trenutno sodelu- je sto Ijudi, v Sloveniji je v program vključenih kar odstotek in pol vseh Ijudi s poškodovano hrbtenjačo, a ker so nedavno pri- dobili pooblastila za izvajanje programov na celotni jadranski regiji, se število strmo vzpenja. Na skupščini so Potapljaškemu društvu Vidra za dolgoletno aktivno delo, rezultate na šport- nem področju in delovanje z invalidi podelili bronasto prizna- nje Slovenske potapljaške zveze. R.S. SALON POHIŠTVA **** * AKCIJA FRANCOSKIH , DTRDŠKIH SOB GAUTIER NAJVEČJAIZBIRA V POSAYJUj >lateksležišč ii» >vzglavnikov >vzmetnic "jit ^-15% GOTOVINSKI POPUSTod 18.4. do 18.5.2006 MOŽNOST KREDITA NA MESTU DO 300.000 SIT. LAGEA d.o.o., Brezina 19a, 8250 Brežke | www.la3ea.com, tel.: 07/499 47 70 I Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00, |HJ sobota od 9.00 do 13.OO. 'M mm smi mmššJL vuudno vabuen,. R A D I O K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41322 99O Skupinsko fotografiranje ob zaključku letne skupščine H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 Pester glasbeni utrip v krški glasbeni soli Mednarodni Murski festival za kitarske glasbene talen- te v Murski Soboti, ki so se ga udeležili tudi učenci iz Hrvaške, Srbije in Črne Gore, Avstrije ter Italije, je za udeležence iz Glasbene sole Krško obrodil lepe uspe- he. Skupaj je prišlo na štiridnevno tekmovalno druže- nje kar 172, razdelili so jih v osem kategorij. Učenci -tekmovalci so se predstavili z eno pesmijo iz obvez- nega repertoarja ter drugo po lastnem izboru. Vzdušje je bilo pozitivno, saj so se učenci med sabo spoznavali, učitelji pa izmenjali različna mnenja ter si bili enotni, da je ukvarjanje in igranje na kitaro zelo resno delo, ki zahteva vetiko vztrajnosti in truda. Prvo nagrado v svoji katego- riji^ in ztato plaketo je preje- la Špela Vegelj, njena učitelji- ca je Branka Zičkar. Srebro je pripadlo Domnu Gošku, ki ga poučuje Ivan Bakran, in Ani Krošelj pod vodstvom učitelja Mitje Režmana. Bronasto pla- keto sta prejeli Monika Zni- daršič, prav tako pod budnim ušesom Branke Žičkar, in Nina Božičnik, tudi njo uči Ivan Ba- kran. Festival so popestrili še z razstavo instrumentov. Pa tudi v dvorani Glasbene sole Krško je bilo minuli te- den glasbeno pestro in zani- mivo. Gostili so Juvavum brass quintett, to je slovensko-av- strijski ansambel, ki ga sestav- Ija peterica priznanih glasbe- nikov - na čelu s trobentačem Horstom Hoferjem, rogistom Boštjanom Lipovškom, tu- bistom Augustom Poschom, pozavnistom Dušanom Kranj- cem in trobentačem Erikom Kernom. V torek pa se je krška glasbe- na sola predstavila s tradici- onalno prireditvijo Glasbena sola malo drugače, na kate- ri so pred polno dvorano.ter s povezovalnimi mislimi Este- re Cetin in Rosane Horvat na- stopali učenci s svojimi uči- telji. Tematika je vsako leto drugačna, letošnja je bila pod navdihom filmske glasbe. Sli- šali smo celo paleto prijetne glasbe, pomladnemu času pri- merno pa največ ljubezenske, kot so Moje pesmi moje sanje, Ne čakaj na maj, Ljubezenska zgodba, Cvetje v jeseni in dru- ge. Na prizorišču so se zvrsti- li tamburaški orkester pod vodstvom Branke Žičkar, har- monikarski, ki ga vodi Tomaž Rožanec, godalni pod taktir- ko Ivana Krhina ter revijal- ni orkester z dirigentom Dra- gom Gradiškom. Na različnih instrumentih so se predstavi- li tudi posamezni solisti, do- godek pa popestrili učenci so- dobnega plesa, ki prav tako deluje na soli. M.K.Mirtič Šopek učencev - nagrajencev s svojimi učitelji 28 prijav na PosIP Projekt PosIP - Posavje izziv in priložnost, katerega temeljni cilj je vzpodbujanje podjetniškega razmišljanja med mladimi, dosega svoje kratkoročne cilje. Mladinski center Brežice je tudi v letošnjem šolskem letu razpisal natečaj za najboljši poslov- ni načrt, rok za oddajo projektov pa je bil 1. april. V letošnjem letu se je število sodelujočih še povečalo, saj so prejeli 28 po- slovnih načrtov, ki jih sedaj ocenjuje petčlanska strokovna ko- misija. 11. maja se bo javno predstavilo pet najbolje ocenjenih avtorjev projektov, nato pa bodo razglasili zmagovalce PoslPo- vega natečaja 2005/2006. Z osteoporozo v vsakdanje življenje Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje vključuje ce- lotno posavsko območje in zajema še občini Šentjernej ter Škocjan. Delujejo štiri leta in imajo 240 članov. Predsednica društva Milena Jeseoko pravi, da je njihov osnovni namen pre- ventivno delovanje ter skrb za psihično počutje zainteresiranih populacij. Osteoporoza je namreč predvsem ženska bolezen, ki se lahko pojavi po petdesetem letu in po zadnjih raziskavah tudi moška, ko napolnijo šestdeset let, zato je zelo pomembna preventiva, ki v veliki meri izboljša stanje, če ga že popolno- ma ne prepreči. V vsakdanje bivanje je potrebno vtkati dolo- čen način življenja, se pravilno prehranjevati, se gibati na sve- žem zraku ter se tudi dovolj rekreirati. Društvo za preprečevanje osteoporoze Posavje izvaja v Zdra- viliškem domu Term Čatež tedensko terapevtsko gimnastiko in hidrogimnastiko. Skupin je pet, v eni je po dvajset oseb. Vad- ba poteka v telovadnici in se nadaljuje v bazenu pod strokov- nim vodstvom fizioterapevtke. V svojem programu imajo tudi mesečne rekreativne pohode, ki jih izvajajo skupaj s planin- skimi in upokojenskimi društvi. Izpeljati nameravajo dva izle- ta po Sloveniji, da spoznajo naravne in kulturne znamenitosti naše dežele, prvi prihodnji bo tako že v maju z ogledom Kra- sa. Posebno pozornost pa namenjajo 20. oktobru, svetovnemu dnevu osteoporoze, ki bo prerasel v slovensko celodnevno sre- čanje. Pripravili ga bodo v Čateških Toplicah, pričakujejo 500 udeležencev in bo razdeljen na strokovni del, kulturni program in družabno srečanje. M.K.M. Veliki ponedeljek na Stankovem Na velikonočni ponedeljek so Društvo vinogradnikov Cer- klje ob Krki, Turistično dru- štvo Mrzlava vas, Aktiv kmeč- kih žena Čatež ob Savi in rejci konj iz tamkajšnjih krajev na Stankovem drugo leto zapo- red pripravili žegnanje konj in dan odprtih hramov in zida- nic. Po blagostov, ki ga je po- delil čateški župnik Jože Pa- cek, je svoje konje v vpregah ali kot jezdeci pripeljalo pre- senetljivo veliko konjerejcev od blizu in daleč. Še več je bilo obiskovalcev, ki so se po ' osrednji prireditvi z blagoslo- vom in krajšim kulturnim pro- gramom odpravili na obisk od- prtih hramov na Stankovem in v okoliških vinskih goricah Pi- roški vrh, Malenski vrh, Pekel in Vitovec. Organizatorji pra- vijo, da bo prireditev na ve- likonočni ponedeljek postala tradicionalna. P.Pavlovie TURISTIČNA AGENCI JA BooM SLO - 8270 Kräko. CKŽ 7, p.p 335. tat." 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135. 041 684 320 e-mail: BooM@siof.net, www.boom.si V soboto. 6. maja. Vas vabimo v Zagreb muzikalAIDA + rizsj&mSMJGOGH 'XHODIZSEVNICE, KRŠKEGA IVVi'''', UGODNA IN BOGATA PONUOBA _________LETOVANJ_________ Koncert Pihalnega orkestra Senovo V soboto, 29. aprila, ob 19.30 se bo s premiernim koncertom v domu XIV. di- vizije na Senovem pred- stavil Pihalni orkester DKD Svoboda Senovo. Ne le želja - tudi talent V Galeriji Vladke Sumrek na Črncu se je s prvo samostojno raz- stavo starim in lepemu številu novih obiskovalcev galerije pred- stavila Olga Piltaver. Umetnostna zgodovinarka Alenka Cernelič Krošelj je delo Ijubiteljske slikarke ocenila s priznanjem, zlasti pa je poudarila njeno vztrajnost in vnemo, saj skuša doseči tisto, kar ji je bilo v mladosti odvzeto. V pričakovanju cvetne nedelje je vse obiskovalce pričakalo pri- jetno presenečenje v obliki darovanja ljubkih zelenih šopkov, večji šopek zelenja pa je prejel župan Ivan Molan, ki je razsta- vo odprl, pred otvoritvijo pa namenil pohvalo vsemu trudu, ki ga vlaga KUD Odskočna deska, saj je le-ta še kako pomemben kultur- ni doprinos ljudem na vasi. Kljub temu, da dobro pozna delo dru- štva, je bil nad tikovnim izrazom avtorice prijetno presenečen, kot tudi nad izvedbo spremljevalnega programa, ki so ga daro- vali mlada citrarka Tina pod mentorstvom prof. Anite Strgar ter KUD MePZ Brežice pod vodstvom prof. Elizabete Križanič. Vlad- ka Sumrek je avtorici Olgi Piltaver izročila priznanje in ji ob tem zaželela:« Iz srca želim, da bi ti sadovi tvojega dela prinesli sre- čo, zadovoljstvo, veselje in blagostanje.« N. Jenko S. V Krškem "snežnoslepi", v Brežicah "zlomljene puščice" Na lokalnem izboru za Rock Otočec 06 so se v krškem Mladinskem centru pomerile tri lokalne skupine: AD Libitum, Snowblind in Pipi Brothers. Da imajo mlade, ------------------------------------------------ neuveljavljene skupine ve- liko težo v lokalnem okolju, so dokazali številni obisko- valci, ki so prišli spodbujat svoje favorite, kar je do- datna potrditev, da je po- trebno mladim lokalnim bandom v največji možni meri pomagati na njihovi poti. Kljub skupnemu ime- novalcu rock glasbe je Iah- ------------------------------------------------ ko občinstvo uživalo v stilsko precej raznolikih nastopih, tako pu- bliko kot strokovno komisijo pa so najbolj navdušili in prepričali fantje iz skupine Snowblind, ki ostajajo zvesti hard'n'heavy zvo- kom 80-ih. Zmagovalci lokalnega izbora se bodo pomerili na naci- onalnem predizboru v Slovenskih Konjicah, sedem najboljših pa bo nadaljevalo svojo pot naprej na Rock Otočec. Tudi v Mladinskem centru Breži- ce je potekal predizbor za letoš- nji Rock Otočec. Zmagali so mladi »glamerji« Broken Arrow, dru- go mesto so zasedli gostje iz so- sednjega Samobora Pars Petrosa, tretja je bila brežiško - londonska punk atrakcija Dicktionary, četr- ta pa skupina Thunderbolt. P.P. Snowblind Broken Arrow RAZSTAVA VELIKONOČNIH IZDELKOV V STAREM GRADU ¦ Kulturno društvo Libna iz Dolenje vasi je ie sedmo leto zapored v predvelikonočnem času pripravilo razstavo velikonočnih izdelkov. Razstavljene izdelke v klubskih prostorih na ielezniški postaji Libna v Starem Gradu je ustvarjalo preko petnajst aktivnih članic. Da znajo obiskovalce pritegniti, pa so članice pokazale tudi na otvoritvi razstave, kjer so za kulturni program poskrbeli pevke in pevci ljudskih pesmi Ajda iz Dolenje vasi, za udeleience so pripravili srečelov, nekaj pa so prav gotove prinesle tudi izkušnje preteklih šestih razstav. R.S._________ VELIKONOČNE DELAVNICE - V Kozjanskem regijskem parku so v okviru velikonočnesa programa ponovno pripravili ustvarjalne delavnice, ki so bile namenjene tako učencem osnovnih šol, ki delujejo znotraj zavarovanega območja, kakor tudi ostalim prebivalcem in obiskovalcem. Letos so izdelovali cvetnonedeljske butare (na fotografiji) in pisanice. Delavnice za učence osnovnih šol so potekale med 3. in 13. aprilom v dopoldanskem času, 6. in 13. aprila pa so organizirali tudi delavnici v popoldanskem času za otroke s svojimi starši. Letošnje velikonočne delavnice so zaključili s popoldansko delavnico na veliki četrtek. PRIDNE ROKE RAJHENBURGA - Na velikonočno soboto so v brestaniškem Domu Svobode pripravili razstavo ročnih del pod naslovom Pridne roke Rajhenburga. Pod okriljem KD Svoboda Brestanica in s sodelovanjem brestaniških upokojenk je razstavo raznovrstnih prtičev pripravila Irena Kožuh, z zvoki citer pa je druienje popestrila Petra Vovčko. Razstava je bila tudi prispevek ob 1111-letnici Brestanice. Dijaki o prihodnosti v Evropi Šolski center Krško-Sevnica sodeluje v vseevropskem projektu osnov- nih in srednjih šol z naslovom Pomladni dan 2006, v katerega se je vkljuälo veliko slovenskih šol. Projekt poteka v času od 23. marca do 9. maja, kot pravi koordinatorka projekta Janja Anžiček, pa je nje- gov namen, „da se mladi bolj zanimajo za bodočnost v Evropi, da iz- • razijo svoje želje in mnenja, da se zavedo drugačne realnosti in da začnejo razmišljati širše." Mladi so sicer precej pesimistični glede svoje prihodnosti v Evropi, pravi dijakinja krške srednje sole Monika Gabrič, ki je o tem govorila tudi na obisku krških dijakov v državnem zboru. Sicer so v krški šoli v okviru projekta pripravili predavanje in okroglo mizo o bolonjski deklaraciji in mladinskih projektih, okrogle mize po razredih in debatne krožke o določenih temah, zakljuäli pa ga bodo z razstavo in postavitvijo spletne strani. P.P. Dijaki krške srednje Sole med predavanjem v okviru projekta Pomladni dan________________________________________ Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 POSAVSKA PANORAMA Q V leskovški šoli že tretjič obeležili svetovni dan Romov Že tretje leto zapored so svetovni dan Romov s kulturnim progra- mom obeležili tudi na leskovški osnovni šoli, ki jo v letošnjem šol- skem letu obiskuje 60 romskih otrok. Ti so pod mentorstvom Na- taše Brajdič prikazali pestre plesno-glasbene in inštrumentalne točke, s socialno pedagoginjo na tamkajšnji šoli Dženi Rostohar pa so romski učenci pripravili tudi tri kratke filme. V njih so pri- kazali utrinke iz njihovega vsakdanjika doma in v šolskih klopeh, kjer so še vedno, kakor smo lahko slišali romske otroke, pogosto tarča zasmehovanj svojih sovrstnikov. Vendar pa je po besedah namestnice ravnatelja Helene Bizjak na- predek, nesamovključevanje romskih otrok v šoto, družbo ter društveno življenje, tem- več tudi njihovo sprejemanje s strani ostalih otrok, njiho- vih staršev ter širše družbe, vidnejši iz leto v teto. Ali ka- kor je Bizjakova na prireditvi nadgradila pregovor, da res- da ena lastovka še ne prinese pomladi, vsekakor pa je zna- nilka, da prihaja. Vsem pri- padnikom romske skupnosti, teh naj bi v občini Krško žive- lo skupno 260, je ob tej pri- ložnosti ob njihovem prazni- ku čestitala tudi podžupanja Ana Nuša Somrak. Žal pa je letos v primerjavi s pretekli- ma dvema letoma, ko je bil za številne udeležence prostor v le- skovški šoli domala premajhen, prireditev spremljalo razmeroma malo pripadnikov romskih skupnosti. Temu naj bi botrovali med- sebojni spori romskih družin, ki živijo na Drnovem in v Kerinovem Grmu, vendar pa za to gotovo niso krivi romski otroci, ki so za na- stop prizadevno vadili štiri mesece. B.M. Da je znanje, ne glede na etničnost, dosegljivo vsem, je dokazal Dzusepe, učenec na leskovški osnovni soli, ki je na harmoniko odigral venček slovenskih narodnih pesmi. Razstava Simone Dular V Dvorani v parku v Krškem se s samostojno likovno razstavo pred- stavlja slikarka Simona Dular iz Krškega, sicer tudi predsednica Dru- štva likovnikov OKO Krško. Dularjeva je sicer brez formalne likovne izobrazbe, vendar se neprestano neformalno izobražuje pod men- torstvom različnih slikarjev, v zadnjem času predvsem Cvetke Miloš in Rajka Cubra. 18 slik, ki jih tokrat razstavlja v Dvo- rani v parku, je iz njenega zadnjega obdobja ustvarja- nja, motivno pa gre pred- vsem za arhitekturo mest, v katerih med drugim pre- poznamo Ljubljano, Piran, Novo mesto in Kostanjevi- co, šopke, pa tudi žensko figuro. Umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj, ki je ob otvoritvi predstavi- la avtorico, o njej pravi, da presega lokalne okvire in v svojih delih kaže poseben oziroma lasten likovni razvoj in odraz. Rekordno obiskano otvoritveno prireditev je s pesmimi južne Evrope popestrila pevka Klarisa M. Jovanovič, raz- stava, ki so jo omogočili Valvasorjev raziskovalni center, Občina Kr- ško in Društvo likovnikov OKO, pa bo odprta do 6. maja. P.P. Narodna izmenjava evropskih oddelkov V preteklih dneh je na Gimnaziji Brežice potekala narodna izme- njava. Dijaki 1.a smo v petek, 7 aprila, sprejeli že znane dijake 1. c Prve gimnazije Maribor, katerih gostje smo bili v začetku de- cembra 2005. Mariborčani so v Brežice prispeli okoli devete ure zjutraj in s sabo pripeljati obilo sonca. Po prvih besedah so ste- kli raznovrstni pogovori, začetna zadržanost je minila. Za prije- ten uvod smo domači dijaki pripravili sestavljanko, ki smo jo v avli sole sestavili skupaj z našimi gosti. Nastala je velika slika, na kateri se prelivajo vijolična, bela in rumena barva, predstav- Ija pa naše prijateljstvo, druženje, pomlad, mladost ... Nekaj minut pozneje je v eni izmed učilnic potekal uvodni program, popestren z glasbo in nastopi gostiteljev in gostov. Ker pa je čas tekel, besede poletavale in se trebuščki oglašali, je napočil čas za malico. Sladkosnedi so si najprej privoščili raznovrstno peci- vo naših mam in babic, drugi pa odlične sendviče. Nato smo se odpravili na sprehod. Dijaki brežiške gimnazije smo gostom raz- kazali znamenitosti starodavnih Brežic, nato pa smo se prepu- stili vodenju skozi prostore Posavskega muzeja. Popoldne je šol- ska gledališka skupina KUD i Franjo Stiplovšek za goste in za nas uprizorila pred- stavo Plešasta pevka. Ura v cerkvenem zvoniku je odbila štiri popoldne in bil je čas za odhod na domo- ve. Svoje goste smo sezna- nili z domaämi. Kot bi mignil, je bila tu so- | bota. Ob deveti uri smo se zbrali v šoli in začel se je nov delovni dan. Razdeljeni v skupine smo pod vodstvom profesorjev brežiške gimnazije ustvarjali v li- kovni, plesni in računalniški delavnici, eksperimentirali pri kemi- ji ter ustvarjalno pisali pri anglešcini in slovenščini. Tema vseh delavnic je bil barok. Ob dvanajsti uri so se vse skupine na izvi- ren način predstavile, nato pa je sledil uradni zaključek projek- tnega dne. Zadovoljni smo ugotovili, da smo se na prijeten na- čin veliko naučili. Ostali sta nam še dve urici za kosilo in slovo od dragih prijateljev. Za vse nas je čas prehitro minil. Kdo ve, kdaj se bomo zopet srečali... Larisa Mustar, 1. a Nova razstava v "Lamutu" V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki so odpr- li razstavo Žarka Vrezca z na- slovom Dela na papirju. Žarko Vrezec sodi med pomembne akterje sodobnega slovenske- ga slikarstva zadnjih trideset let, ustvarja pa še v risbi, ilu- straciji, grafiki, skulpturi, sce- nografiji, scenskih poslikavah in oblikovanju. Njegova dela so v številnih zbirkah muzejev in galerij ter v zasebnih zbir- kah doma in na tujem. Živi in dela kot samostojni ustvarja- lec v Ljubljani. Galerija Boži- dar Jakac je razstavo pripra- vila v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran, na ogled pa bo do 23. aprila, od torka do nedelje med 9. in 18. uro. studio g Seznanitev vojaških obveznikov iz Posavja Na Upravi za obrambo Novo mesto so v povezavi s krško izpostavo 12. aprila začeli s seznanitvi- jo vojaških obveznikov s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz Zakona o vojaški dolžnosti. Letos bodo z možnostjo sodelovanja s Slovensko vojsko, to je z možnostjo prostovoljnega služenja voja- škega roka, sodelovanja v pogodbeni rezervi in z zaposlitvijo v Slovenski vojski, seznanili 478 fan- tov iz posavskih občin, ki so alt bodo v letošnjem letu dopolnili 18 let, s čimer so postali tudi vo- jaški obvezniki. Letos je svoje izkušnje udeleiencem predstavil na MORS-u zaposleni atlet Primož Kozmus, kot novost pa so pripravili tudi predstavitev naprave trenažer, razčunalniške simulacije streljanja z avtomatsko puško. Z letošnjo udeležbo in pokazanim interesom so zadovoljni tako na Upravi za obrambo kot tudi sami udeleženci: Matjaž Metelko z Rake: »Predstavitev se mi je zde- la zanimiva, saj sem izvedel veliko novega o vojski. O na- činih sodelovanja s Sloven- sko vojsko sem sicer tudi ze sam razmišljal, čeprav se še nisem odločit, mogoče bi se najprej za trimesečno pros- tovoljno služenje vojaške- posavje.info ali po pošti na Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško s pripisom POGOVORI Z ŽUPANOM. Zlati zven tamburaških strun Artiški tamburaški orkester, ki šteje trideset glasbenikov in pod vodstvom Draguti- na Križaniča izvablja nežne zvoke iz instrumentov že triindvajset let, se je udeležil srečanja slovenskih tamburaških skupin na Ptuju in domov prinesel zlato plaketo. Na letosnjem tekmovanju je bilo enajst udeležencev, ki so morali odigrati eno skladbo z ljudsko tematiko, drugo s so- listom, tretja je bila po last- ni izbiri. Tamburaši iz Artie so nastopi- li s prirejeno ljudsko Prelepa je artiška fara, priredil jo je Dragutin Križanič, zaigrali so še Pesem brez besed in kot so- list se je na ksilofonu izkazal Robi Fuks, ki je ob spremljavi zaigral Cirkus Renz, prav tako v priredbi Križaniča. Za dose- žene uspehe je potrebno vloži- ti veliko truda. Dirigent in vodja Dragutin Kri- žanič pravi, da imajo vaje en- krat tedensko, vendar se na tekmovanja še posebej pri- pravljajo in dodajo še kak- šen termin ob koncu tedna, saj imajo člane razkropljene od Maribora do Ljubljane, kjer delajo ali študirajo. Nagrada zbuja, po njegovih besedah, zelo prijetne občut- ke, obenem pa je kot nagrada za njihovo delo. „Mi, ki se s kulturo ukvarja- mo, smo nekako priviligirani, imamo drugačne možnosti kot ostali ljudje, ki na tern podro- čju ne delujejo. Z glasbo da- jemo pečat in z drobtinicami oblikujemo naša življenja ter dajemo svoj prispevek lepoti tega sveta," je še strnil misli po prejemu zlatega odličja. _________________M.K.Mirtič Preventivna akcija »Učna ura v prometu« Svet za preventivo in vzgo- jo občine Brežice pri svo|em delu med ostalim skrbi tudi za večjo varnost v cestnem prometu, zato je na njego- vo pobudo v sklopu več pla- niranih preventivnih akcij za leto 2006, z veliko pomoč- jo policistov Policijske posta- je iz Brežic in Integrala Bre- busa iz Brežic izvedel 4. in 5. aprila 2006 preventivno akci- jo »UČNA URA V PROMETU«. Akcija je imela namen izbolj- šanja varnosti mlajše generaci- je udeležencev v cestnem pro- metu. Zato so povabili učence tretjih razredov iz vseh Osnov- nih sol iz občine Brežice in jim praktično prikazali ravnanje in udeležbo v cestnem prometu. Akcija je bila sestavljena iz treh sklopov aktivnosti: • varna udeležba v prometu kot pešec, kjer so učenci v spremstvu policista praktič- no izvedli prečkanje različ- nih tipov križišč, • oeled avtobusne Dostaie in (jicmuuid uue- ležba v pro- metu, kot po- tnik v avtobusu in pravila ve- denja na avto- busu s poudar- kom na varnem vstopanju in iz- stopanju iz ta- kega vozila ter • predstavitev policijske opreme za nadzor cestnega prometa Policijske postaje Brežice, kjer so jim policisti razstavili in pokaza- li vozila, orožje in ter prak- tično prikazali akcijo šolane- ga policijskega psa. V dveh dneh se je akcije ude- ležilo 214 učencev iz 9 Osnov- nih šol: Artiče, Bizeljsko, Bre- žice, Cerklje, Dobova, Kapele, Globoko, Pišece in V. Dolina, kjer so se skupaj s spremlje- valci razdeljeni v skupine ude- leževali načrtovanih aktivnosti opremljeni s »kresničkami«, ki so jih dobili v spomin na to ak- cijo. Po končani akciji so bili učen- ci povabljeni, naj narišejo ris- be na temo »Ucnä ura v pro- metu«, jih pošljejo in odbor za izvedbo akcije bo izdelke pre- gledal in pet najboljših nagra- dil s praktičnimi nagradami. Svet za preventivo in vzgojo občine Brezice, predsednik Igor llovar Obisk evropskega poslanca dr. Mihe Brejca v Brežicah Na podlagi povabila župana Občine Brežice Ivana Molana bo v petek, 21.4.2006, ob 19.00 uri v Malem avditoriju Posav- skega muzeja Brežice potekala okrogla miza na temo vzpo- stavitev Shengenske meje na območju Občine Brežice, ka- tere gost bo evropski poslanec dr. Miha Brejc. Ob vkljudtvi Slovenije v Evropsko unijo je del slovenske državne meje, ki meji s sosednjo Hrvaško, postal zunanja meja Evropske unije, zaradi Cesar se v letu 2007 predvide- va vzpostavitev Shengenskega režima na našem območju. Občina Brežice ima okoli 67 km državne meje z Republiko Hrvaško in posledično tudi kar velik del obveznosti, ki jih Shengenski režim prinaša v naše okolje. Evropskega poslanca dr. Miho Brejca smo povabili v Obči- no Brežice predvsem z željo, da nam kot dober poznava- lec omenjene problematike, predstavi tako pozitivne kot negativne vidike, katerih vpliv bomo čutili tako prebival- ci obmejnih naselij, kakor vsi občani občine Brežice. Dr. Miha Brejc nam bo predstavil tudi razvojne možnosti, ki bi jih lahko in katere se bomo trudili izkoristiti ob vzpostavitvi delovanja Shengenske meje na obrnočju naše občine. Vsem zainteresiranim posameznikom je tako ponujena pri- ložnost, da se nam pridružite na tej okrogli mizi, kjer se bomo na eni strani srečali s problemi, ki nas čakajo ob vzpo- stavitvi delovanja Shengenskega režima, ter hkrati z vsemi razvojnimi priložnostmi, ki jih imamo kot obmejna občina. Okrogla miza na temo vzpostavitve Shengenske meje na območju Občine Brezice Mali avditorij Posavskega muzeja Brezice o Petek, 21.04.2006, ob 19.00 uri o Vljudno vabljeni! a Ivan Molan, '8 iupan Občine Brezice o B PROSTI ČAS Posavski obzornik - leto X, številka 8, četrtek, 20. 4. 2006 SPOMLADANSKO PREBUJANJE Pomlad 2006 prinaša obilo cvetja ... Mojstri licit so letošnjo po- mlad ponudili bogat spekter pastelnih odtenkov v kombinaciji z zlatimi in bronastimi senčili, oranžnega ii> modrega tuša ter sve- tlečimi metalik - odtenki. Novi stil je romantičen in ženstven z nežnim dotikom skrivnostno- sti- malo angelski, malo vražji! Zato je letošnjo pomlad neizogibna pa- leta rožnatih odtenkov, v kateri ne sme manjkati večna črna, ki daje skrivno- sten in dramatičen izgled. Izziv je v tern, da mora vse delovati naravno, si- joč obraz, negovana in nežna koža, ki so že od nekdaj sinonim lepote, vendar to pomlad sta sijaj in svežina še poseb- no neizogibni ... Tokrat se je na preobrazbo javila 22- letna Alenka Kovačič iz Bizeljskega. Alenka še _-----------,.—:*^_^^ nikoli . ni bila deležna preobrazbe in svetova- nja, zato se je' tokrat odločila tve- gati, saj je želela poživljajočo spre- membo in končno izvedeti, kako je, ko te objamejo roke strokovnjakov. Najprej smo se napotili v frizerski studio Hair Beauty studio na Bizelj- ski cesti pri tržnici v Brežicah, kjer je Alenkq prevzela lastnica salona Mar- jetka Štrucl. Ker je Alenka mlada, se je frizerka odločila za živo rdeče pramene REA------------------------------------ LY RED, ki so novost Joicove lasne kozmetike. Prednost le-teh je, 1 da so barvni odtenki intenziv- ni in ni poterbno predhodne- ga beljenja las. Nato ji je za I podlago dala še Joicov pre- , liv RUBY RED, ki je negovalen in obstojen do 15 pranj. Ko je bila pričeska nared, ji je Mar- jetka nanesla še neizogibno mleko za zaščito las pred to- plotnim učinkom (sušenjem) ter serum za lasne konice, kajti ti proizvodi so za nego __________________________I las neizogibni. ^^^^^^^^^^^^^^^¦"^ Nato smo se z Alenko odpravi- li v kozmetično trgovino MARTIMEX v Brežicah, kjer nas je čakal raj poln dekorativne in negovalne kozmetike ter mamljive vonja- ve svetovno priznanih znamk. Pa vendar se je ob vsemu ponujenemu bilo potrebno odločiti za eno linijo ličil, s katerimi je vizažistka ličila Alenko. Ker to pomlad kozmetična linija BOURJOIS ponuja čudovite mod- ne in privlačne odtenke, se je vizažistka odločila zanje ... Ker je letošnja pomlad zapisana svežini, je--------------------------------- vizažistka nanesla Alenki Bourjois Hig- hlightning veil, tekoči fluid blage rož- nate barve, ki obrazu poudari dih sve- žine, na veke je dodala svetleče zlato senčilo v kombinaciji kamelje rjave, prav tako na tica, da je celoten izgled videti naraven. Za konec pa je viza- žistka še nanesla novo maskaro linije ! Burjois MAXI FRANGE, ki daje trepalni- | cam resičast efekt in ekstra podaljšu- j je ter gosti trepalnice, kakor podaljški za läse. Je novi sinonim za maksimalni volumen, podaljšanje in popolno raz- česanost trepalnic. Preobrazba se je tudi tokrat zaključila uspešno, rezultat pa je bila srečna in zadovoljna Alenka, ki se bo od zdaj naprej še pre- puščala našim rokam in svetovanjem. H*lil* Ittitllliv BESEDILO&FOTO: Vanja Božič Hull lMlüllV MAKE UP: Vanja Božič ^m^^^^^^^^^^^^^ za Martimex K^E^B^B^HHJI HAIR STYLING: Hair Beauty H^______________Studio Brežice m^^ŠKI STDJAN BAUTIN S.P. r\i\. OSjT <*L ^^^P^^^HRf PRVOMAJSKA 1 7, SEVNICA "^* ^ QNEZDO T-^~" :^L OKULISTIČNI E1if|Kv7o6 ^"^* ^fj^k PREGLEDI Z0RAN J' 'MM^ K O N TA KT N E DIDEK ^gjg^lm ''"" SDNČNA m^^^^K W ¦•wmamk OCALA starapre-^^^H| ^ŠUt^ KRŠKU SEVNICA MB1LONUE ^^^^^^¦^^^g^^^^^^B DALMATINOVA 1 TRG SVO8ÜDE 14A FINSKO ^^^^HHIV ^HtEL.:O7 49 22 B12 TEL.: O7 SI 62 6ZÖ JEZERO NADOmT^^^ I OTO IORALKA A IS^ «"« s»™' ELTON PESTNER GARB° TEČEN DvLekC W f TKf A0RTE MATER1JA J0HN STVAR, LOJZE 0TR0K LARnT ^L ^k 1 IGRALCA PREDMET KRAJNČAN ^^^' 1 k NIKOLAI TOM ^^^1 \ OMERSA SELLECK -_ ^^- L. ) ^fiSBA ---------------- ' / VŽIVEM 25. IN 20. f TEMPU ČRKA MESTO V RUSUI ŽEP OB REKI NEMEN ----------------- --------------------------------- ZAf^ SISTEM ZAVOR KANJE, BREZ BLOKIRANJA TAJENJE CIQARETNI PROSTOR GLAVNO OQOREK STIRI MESTO ---------------- ---------------- GANE ANTON PEVKA AŠKERC (ELDA) SMUČIŠČE NATAŠA V KAMNIÄ- KEJŽAR KUMA KIH ALPAH ---------------- OKROGLA PREME-STAVBA TENKA ARAB5KI KORALNI POLOTOK OTOK SMUČ1 ----------------- PISANA ŠTEFAN TROPSKA NEMANJA PAPI6A TEŽJE: TUOO VELIKA LEVT. STIGLIC KOUČINA obbeCnA SOVJETSK, BA7i|M ALBANSKI ----------------- UDBA IUA TVER, RAZUIW POUTIK POLET, . VRBA, IVA VIVACE (IBRAHIM) ZANO9" NARKOTIK NEKDANJI RJAVO- ---------------- RU8KI LASKA JERMEN VLAOAR_ NA UZDI 2 PARIŠKI PESNICA PREBI- MUZEJ ŠKERL TKANINA TIP VALEC ----------------- ----------------- ZARANE, VOZILA RUSUE HUDIČEVA JADRAN- GAZA CITROEN PODOBICA SKI OTOK POSOOA VITAN unlT NASA IN lnn ZASMET1 ¦ MAL TOLI TUJAČRKA JJJL ISTRSKI ---------------- innu.u DSU GRUDEN RIBIŠKI KONEC SSSSi TENlSKE ČOLN MOLITVE limtcen |flRE ŠIROKA „„,. TRAVNATA DAUAM '""""* LLANO ILOVICA SLABO- TENISA-MESTO V KRVNOST ČICA RUSUI ----------------- MAJOLI OBVOLGI OUVER IVAN TWIST CANKAR ggSSmriBw^D I n sisTEM WBIV ZMIKAVT 1 fit 2NAK0V • •<' ZMIKAVT | fll [ ZAZAPIS KaSMHHNU GLASBE ^^^^^^^^^^^^^^^| Proaram Msflnancira PfMram toffiuncfra F ^^^^^^^^^^^H Mlnhtr^tvo u iolstvo in iport Evroptk* unija V " \J S I I ^^K, M ^PVVljplfMWl I «PUQUKA %0VQ«M ^^^^^^^^^H Svetovanje in informiranje O možnostih izobraževanja in učenja: Odrasli so velikokrat izolirani od informacij in »mreže« kontaktov, povezanih z izobraževanjem. Na Ljudski uni- verzi Krško smo skupaj z Andragoškim centrom Sloveni- je razvili službo za informiranje in svetovanje odraslim za fzobraževanje, ki deluje pod imenom Svetovalno središče Posavje. Svetovalno središče deluje brezplačno in je na- menjeno odraslim, ki potrebujejo le informacijo, nasvet ali pa daljše svetovanje, povezano z njihovim izobraže- vanjem. Večkrat smo že v člankih omenili širjenje dejavnosti Sveto- valnega središča Posavje; sedaj vse to postaja resničnost! V mesecu aprilu pričnemo delovati tudi na naslednjih dis- lokacijah: KRAJ 1PROSTOR ~ČAS Izposojevališče drugi četrtek Kostanjevica Valvasorjeve v mesecu; knjižnice Krško 15.00- 17.00 Prostor MC zadnji petek Vetiki Kamen Krško v GD Veliki v mesecu; Kamen \ 16.00 - 18.00 Vabljeni, da nas obiščete! Pokličete nas lahko na številko: 051 306 113. Koordinator: UODSKA aKVERZA ^9 KRSKO KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKO IN LOVSKA DRUŽINA KRŠKO VABITA OBČANKE IN OBČANE NA TRADICIONALNO » PRVOMAJSKO SREČANJE » V NEDEUO, 30. APRILA 2006, PRI LOVSKEM DOMU NA TRŠKI GORI. OD 18.00 URE NAPREJ BOSTA ZA VESELO RAZPOLOŽENJE IGRALA PIHALNI ORKESTER VIDEM IN ZABAVNIANSAMBEL KRESNIČKE. V PESTRI PONUDBI HRANE IN PIJAČE BO TUDI SRNIN GOLAŽ. ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU DELA. PRISRČNO VABUENI! 3eslo križanke pošljite do 12. maja 2006 na naslov: Posavski Dbzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med ¦eševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike laslednjih nagrad, ki jih podarja Vulkanizerstvo Špica: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 1.000 SIT Nagrajenci 6/06 številke: Gesio 6/06 števiike: ln^mk, VELIKA IZBIRA Slomškova7, CTWIIU 8250Brežice LETNIH S8Tlk PNEVMATIKPO '"°Sev"'c' KONKURENČNIH 3. Ljudmila Golobič, -._...».. Tmje13, CENAH 8250 Brežice ObzorniK OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OBZORNIKOVA OGLASNA MREZA 1 Ä KAMNOSEŠTVO Tonček Petaci s.p., gun: 040-791-145, www.kamnosestvo-petaci.sf mr^-^mm1 ^ izdelava spomenikov |HH^" |H S - KAMINI IN KRUŠNE PEČI. HF *B ^L n KOPALNIŠKIPULTI HJt_«! (¦Ejf^JK *— STOPNICE IN POLICE HflfeBi BBMH| ^ ' FONTÄNE IN SKALENJAKI HbBL ¦IHHi --LETNE KUHINJE IHI^B qara/na in irislustnjska vrata KwSBw^ I S PooblaWeni zastopnlk: I Robert Lajkovič s.p. I Veliki Podlog 1a ¦ 8273 Leskovec 1 Tel.: 07/49 77 090 Gsm: 041/766 345 Q FRIZLRSKI "*\ SCHWAK/KOPF ^L L$ *¦ HfflB^ ' Nudimo vam na»v«t r ** '"•»pwÄ; a vai najboljjl bgled, ftftfijJL'.'- , kaJ«ia Poslovalnica SENOVO, VRTNI CENTER & CVETUČARNA Tel.: 07/ 49 79 121 VVRTNEMCENTRU KERIN smo že temeljito pripravljeni na prihajajočo sezono. Velika izbira trajnic in balkonskega cvetja po ugodnih cenah. V svoji pestrl ponudbi ponujamo tudi: - vse vrste substratov I - gnojila : semena trave - ÜHhene loncs In korlta • sadilne lonce In korlta V soboto, 22. aprila, bo v Vrtnem centru Kerin gostoval g. Slavko Zgonc od 10. do 12. lire. Pripravite svoja vprašanja in nas obiščite. Vabljeni v VC Kerin In poslovalnlco SENOVO. ____________________________ tiflKV-;. •¦¦¦¦ _________________^';&j^________ Kristina Lovšin Satmič