328 Zgodovinske stvari. Odkod bi Slovenci prišli v dežele nekdanjega Norika ? *) Spisal Davorin Trstenjak. Vprašanja, odkod bi Slovenci, ktere po gotovih sporočilih že leta 595. po Kristusu po vseh straneh nekdanjega Norika naseljene najdemo, prišli, ni še noben zgodovinar rešil. Vsak narod ima povesti, kje je njegova zibelka stala, — noriški Slovenci, kteri so ohranili v narodnih pravljicah in pesmah še važne življe svojega poganskega bogočastja, nimajo ne ene povesti o svojej prvi domovini. Muhar misli, da so Slovane v pokrajine današnjega Avstrijskega, Štirskega, Koroškega in Kranjskega pripeljali Obri okoli leta 592. do 595. Al to ni mogoče. Obri so L 562. skoz pontijske ravnine prišli do Dunaja, in so si iztočne Slovene (Ante) podvrgli. Od iztočnih Slovenov toraj ni mogoče bilo nikakošno odcepljenje. Tudi bi ne bila mogla, ako bi se kakošna betva bila odtrgala in pred Obri zbegnila, v krajine no-riške, ker morala bi bila predreti zemljo Herulov, Ge-pidov in Longobardov, in premagati prve stanovnike Noričane, kteri še so v oni dobi, kakor gotovi viri sporočujejo, v Noriku stanovali. Leta 566. so začenjali Longobardi se z Obri pogajati zarad odstopa zemlje, v kteri so prebivali —ravnine Potisja — in zarad poboje vanj a ljutih priseženih sovražnikov Gepidov. Leta 568. se Longobardi pod Alboinom vzdignejo na pot v Italijo, ko so s pomočjo *) Sestavljeno po točnih virih bizantinskih pisateljev in pa Pavlu Diakonu, Einhurdu in drugih. Pis. 329 Obrov potolkli G ep i de. Obrom se nasproti postavijo Rimljani, in njihovega vojskovodjo Bajana iz Sirmija nazaj vržejo. Boj med Obri in iztočno rimskimi cesarji je še besnil za Justina II. (t 578.) in Tiberija. Obre so za hrbtom napadali Sloveni (A nt i), toda niso jih Obri v Nori k um pripeljati mogli. Za cesarja Mavricija (nastop. 582.) sicer vidimo Bajana vihrat proti gornjemu Dunaju do toplic „Avgusta" imenovanih, ali odtod se on obrne s svojo vojsko proti boku Ornega morja, in vojskovanje se je prestavilo v okrajine Haema. Bajan je bil 587. leta pri Adriano-polu premagan, in sklenilo se je primirje na pet let. Med tem so iztočni Slovani zmirom huje rivali za Obri, ali ne proti gornji Panoniji in Noriku, temoč proti dolnjemu Dunaju, ko so se poprej že v današnji Mol davi in Valahiji trdno bili ustanovili. Leta 594. in 595. je iztočno rimski vojskovodja Prisk se proti Antom vzdignil, in v tej dobi se že imenujejo Sloveni v Noriku. Da bi bili sem prišli, gori po Dunaji in čez Karpate ni bilo mogoče, ker tukaj so stali Obri, Gepidi in Rimljani. Edina pot bi bila skoz Moravsko in avstrijski Dunaj. Al tudi tukaj ni bilo mogoče. Leta 487. še najdemo na levem bregu Dunaja in dalje gori po dolnjem Avstrijskem in Moravskem Ruge, leta 495. HeruleinGepide, in te sedeže so si po odhodu imenovanih nemških plemen osvojili moravski Slovani, kteri pa niso mogli dalje naprej, ker so njim na poti bili Longobardi, kterim je Justinijan leta 548. Panonijo prepustil, po njih odhodu pa Obri, kteri so v dolnji Avstriji imeli 3 velike tabore (Ringe). Za Rugov še so na levem bregu Dunaja stale mučne rimske straže, toda ni bilo mogoče v Norik. Rim je padel leta 476. Vladar in dedič zapadno-rimskega cesarstva je postal Gotin Odoaker. Tudi za njega nikjer ni zaznamljano, da bi Norik nove prebivalce dobil, zmirom še se imenujejo Noriki, in Si-donij Apolon, piše, da jih je leta 430., ko so se bili spuntali, Aetij pokoril. Za Norike še ve Prokop leta 565. (Dal. prih.) 338 Zgodovinske stvari. Odkod bi Slovenci prišli v dežele nekdanjega Norika? Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) Kakor niso mogli gori po Dunaju v Norik Slovenci priti, in tudi ne čez Karpate, tako tudi ne skoz Cesko. Da je zemlja noriška bila brez prebivalcev, bi si jo gotovo bili Cehi izbrali, kajti gornje-avstrijska dežela je lepa in rodovitna. Al oni niso mogli v njo, ker na levem bregu Dunaja bila so naseljena germanska plemena saj kot vladajoča. Po takem iz Češkega ni misliti na nikakoršne naselbine v Noriku, da pa že tudi preje ne z napadom Hunov, prepričamo se iz tega, ako na tenko presodimo zgodovino Hunov. Po razpadu nunskega kraljestva so posedli Gepidi Sedmograsko in Valahijo, iztočni Gotini so dobili Panonijo od Svrmia do Vindobone, Jazvgi del dežele v zapadni gornji Moesiji, ena betva Rugov v Traciji, druga pa na srednjem Dunaj i. Da bi se v Noriku takrat kakošno tuje pleme bilo naselilo, tega nam zgodovina ne pove. Le tačas, ko so Obri pod Bajanom se vojskovali proti iztočnorimskemu cesarstvu od leta 568. do 578., bilo bi mogoče, da bi znali Slovani čez zapadne Karpate v avstrijski J3unaj v dolenjo in gorenjo Avstrijo, v srednje gorenje Stirsko, Koroško priti; al to bi moglo se zgoditi po krvavem vojskovanji s prabivalci; o tem nam pa noben historik ničesa ne pove, ne Evgipi, ne Pavel Diakon, ali Einhard, kteri so vendar oni (799) dobi zelo blizo stali. Ne bi se bili Bavari in Franki zoperstavili temu naseljevanju? Ker je Norik gorat svet, je gotovo, da ni vseh svojih prebivalcev zgubil, med in po visokih planinah bi se bili gotovo ohranili nekteri Ostanki Keltov in slovenski jezik bi jih bil sprejel v sebe; al ni najti v njem nobene keltiške besede. Zraven tega korotansko-slovenski jezik —- da se historičnega imena poslužujem — to je jezik Korošcev in Slovencev, kteri so po gornjem Stirskem in Avstriji stanovali, in čegar ostanke nahajamo v zapisanih osebnih in topičnih imenih, ima ta-košno posebnost, da ga ni mogoče v kterega druzega slovanskega vvrstiti. Edini starobolgarski mu je najpo-dobniši, — Slovenci bi toraj mogli biti betva bolgarskih Slovanov, ti pa so betva An to v, ti pa so še le leta 527. vokrajine iztočno-rimskega cesarstva začenjali prihajati, in ko so leta 559. Obri v pontiske dežele prišli, so Anti ž njimi bili tako zapleteni, da ni bilo mogoče nobeni betvi se odtrgati in do skrajnih mej Norika priti. Muh ar misli, da so Slovence Obri v oni dobi, ko so z Bvzantinci primerje sklenili (1. 587. do 592.), od dolnjega Dunaja v Norikum preselili bili, „indem sie voli schlauer Absichtlichkeit durch diese Uebersiedlung tapferer Manner die Grenzen zu sichern, und mit ihnen die Aufstande der einheimischen christlichen Bevolkerung und die Angriffe der be-nachbarten Longobarden und Franken abzuhalten ge-dachten". Al tudi ta ne velja. Jeli bi si domači krščanski prebivalci tako brez vsega hranjenja dali lepe svoje sedeže vzeti, ne bi li se Franki proti zaveznikom Obrov, od kterih so toliko napadov prestali, temu preseljevanju zoperstavili? Zraven tega se jim ni bilo Longobardov bati, ker so tedaj še z Obri v najlepši prijaznosti živeli. Tudi bi nepolitično bilo iznebiti se tolikih moči, ktere so jim potrebne bile v vojni proti Byzantincem. Zakaj pa jih ne bi rajši naselili Obri v Dalmacijo, kamor je Heraklij Hrvate poklical, da bi stali na straži proti Byzantincem r S pomočjo orožja se ta preselitev tudi zgoditi ni mogla, ker takrat so moč Obrov Bvzantinci potrli in za hrbtom so prežali iztočni Slovani. Tako velika preselitev , ktera napolni toliko širokega sveta, kakor je bil Norik in Karnia, se ne zgodi brez šuma in hruma, gotovo bi nam vsaj bvzantinski zgodovinarji o njej kaj povedali, na priliko, cesar Mavricij (582. do 602.), kteri v svojem „Strategicumu nam marsikaj znamenitega pove od Antov in Slovencev. Leta 594. je bavarski Thasillo padel v deželo Slovanov; prvokrat je zmagal, drugokrat pa, ker je Slovenom prišel oberski Chan (Kagan) na pomoč, je bil premagan. Tako pravi Pavel Diakon. Tukaj se prvokrat omenja ime Slovenija, brž ko ne je krajina, v ktero je Thasillo planil, bila salc-burški okrog, ker ta je Bavarom bil najbliži. Mi vprašamo: je-li je mogoče med vojskovanjem s prvimi domačimi krščanskimi prebivalci, kakor jih Machar imenuje, dalje med vednim prežanjem zarad tujih sovražnikov v tako kratkem času od leta 587. do 594. toliko zemlje v posest vzeti, jo obdelati; vsa imena vasi, gora, rek, mest prekrstiti? K temu je treba najmanj več desetnic, kar pa tudi ne bi bilo mogoče, ako ne bi Sloveni v Noriku bili že od pamtiveka stanovali, ker, komaj nam jih tam pod imenom Sloveni zgodovina imenuje, že jih vidimo pobojevane od Friulcev, Bavarcev in Frankov, za hrbtom od Obrov, —in 1. 788., toraj ne celo čez 200 let že vse podjarmljene od Frankov. Najviši ledeniki (Gletscher) imajo slovenska imena, napr.: Pleschnitzglatscher, Stanischka-glatscher, Tabernitzgletscher, Polinikglat-scher, Weletzglatscher itd.; kdor je tem Snežnikom imena dal, ta je mogel več nego kakoŠnih 200 let ondi prebivati, drugač bi si bil k eltiška poznamovanja (ko bi Noričani bili Kelti) ravno tako prikrožil, kakor so nemški Bavari in Franki si slovenska.