■

C«—

ADOLF E. VIZJAK:

HIPNOTIZEM, SUGESTIJE
COUETIZEM.

CELJE 1927.

»VEDA IN ZNANOST" SAMOZALOŽBA.
NATISNILA TISKARNA BRATA RODČ &  MARTINČIČ, CELJE.

VSEBINA:

Predgovor. — Uvod. — Zgodovina
hipnotizma. — Hipnolična sprejenr-
Ijivosl. — Nekoliko zanimivosfi iz
hipnotičnih poskusov. — Clairvoyance
in telepatija. — Moč sugesiije — cou-
čfizem. — Korist hipnoze in sugestij
ier nevarnost zlorabe. — Hipnoza
pri živalih. — Osebni magnetizem.

Predgovor.

Daši so knjižni trgi drugih narodov naravnost
prenatrpani s knjigami o hipnotizmu in sugestijah,
nimamo v slovenskem jeziku razen redkih razprav
nobenega takega dela, katero bi na enostaven in
lahko umljiv način razpravljalo o tem važnem in
zanimivem predmetu.

Zlasti v povojni dobi se je razširilo tudi med
nami v precejšnjem obsegu zanimanje za razne
okultne nauke. Ker pa vladajo ne samo med pre¬
prostim ljudstvom, ampak pogosto tudi med izobra¬
ženci popolnoma napačna naziranja o hipnotizmu in
sugestijah, sem se odločil napisati to delo.

Edina moja želja, ki naj spremlja to brošuro
na poti med slovenski narod je, da predstavi čita-
telju vedo o hipnotizmu in sugestijah v njeni pravi
luči in da izbriše tako vse predsodke ter odpravi
zlasti ono zastarelo mistično naziranje, ki vlada v
tem pogledu še vedno med ljudstvom.

V CELJU, meseca aprila 1927.

AD. E. VIZJAK.




Uvod

Tri boginje so se borile z enako srditostjo za
hipnofizem; vsaka se ga je hotela polastiti: Vraža,
Veda in Satira. Dolgo so trajali njih vroči boji, neod¬
ločene so ostale bitke, a slednjič je le uspelo Vedi
premagati končnoveljavno obe svoji tekmovalki.

Metode vplivanja in uspavanja so poznali že v
najstarejših časih. Stari svečeniki so uporabljali hipno-
tizem kot uspešno zdravilno sredstvo. V njih verski
službi pa se je navzel tekom časa toliko verskih in
mističnih elementov, da je bilo res težko spoznati, kaj
je na njem resničnega, kaj izmišljenega.

Največ pa so škodovali hipnofizmu takozvani
operaterji ali „magnetizerji“, ki so hodili po svetu ter
prirejali hipnotične predstave, zdravili z magnefizova-
njem in zagovarjanjem razne bolezni i. t. d. Bili so to
večinoma ničvredni glumači, ki niso imeli drugega
namena, kakor da so s takimi prireditvami izvabljali
iz žepov ljudstva kolikor mogoče veliko denarja in
dragocenosti ter bogateli na tak način na račun njih
radovednosti in lahkovernosti.

— 7  —

S lem je prišel hipnofizem na fako slab glas, da
se naposled ni upal nihče več javno se z njim baviti
in razne države, ki so spoznale opasnost tako se raz¬
širjajočega padarsfva in drugega izrabljanja ljudske
lahkovernosti, so se čutile povsem upravičeno prisiljene,
s strogimi odredbami napraviti takemu škodljivemu
početju enkrat za vselej konec.

Le marljivemu in vztrajnemu proučevanju in me¬
todičnemu študiju resnih učenjakov v minulih deset¬
letjih se je posrečilo postaviti vedi o hipnotizmu tako
trden temelj, da se nahaja danes le še malo število,
na tem polju nevednih in neizkušenih ljudi, ki oporekajo
hipnotizmu njegovo znanstveno upravičenost.

Zlasti obžalovanja vredno je dejstvo, da najdemo
tudi med inteligentnimi krogi osebe, ki so se pustile
od nekritičnih in senzacij polnih vesti in razprav pre¬
motiti, tako, da združujejo to vedo z raznimi okultnimi
nauki, osobito s spiritizmom.

Vsi pojavi hipnoze in sugestij se dajo razložiti
znanstvenim potom, dočim so bili takozvani nadna¬
ravni fenomeni spiritistov oz. njih medijev razkrinkani
že tolikokrat kot navadna goljufija ali pa prevara, da
si ne upa danes nobeden resen znanstvenik zagovarjati
obstoj spiritizma na znanstveni podlagi.

Hipnotizem je ena izmed tistih ved, ki zahteva
razven temeljitega teoretičnega znanja obilo lastnih
izkušenj, preden more kdo o njem pravično soditi.

— 8  —

Zgodovina hipnotizma.

Zgodovina hipnotizma sega fja v najstarejšo dobo
človeškega znanja. Ostanki klinopisa dokazujejo celo,
da je bil znan že okoli 7.000 let pr. Kr. r. Najsfarejši
kulturni narodi, ki jih sploh poznamo, so poznali
hipnotizem ter so z njim uspešno zdravili razne bolezni.
Seveda je bil način in oblika, kako se je vse to vršilo,
vseskozi zamotan z verskimi in mističnimi skrivnostmi.

Stari Egipčani so imeti svetišča, kamor je prihajalo
vedno mnogo bolnikov, da bi jih ozdravili svečeniki,
ki so bili v starih časih obenem tudi zdravniki. Držali
so svojim bolnikom blesketajoče se kovinske plošče
pred očmi ter so dosegli na ta način neko posebno
spanje, v katerem so jih lahko osvobodili trpljenja.
Svetišča boginj Isis, Serafis i. f. d. slove še dandanes.

Tako spanje v svetiščih se je pri Starih Grkih
še posebno razvilo. Njih svetišča, ki so stala na pri¬
jaznih gričih, so bila obdana s krasnimi vrtovi, lepimi
livadami in gostimi gozdovi; v bližini so se nahajali
zdravilni vrelci, katerih rudninska voda je na bolnika
itak že blagodejno vplivala. Znano pa jim je bilo tudi,

— 9

je bila femna razpoklina. Nad njo je stal zlat trinožni
stol, na katerega -se je vsedala Pitija. Vsled žeplene
pare, ki je puhtela neprestano iz jame, se je Pitija
popolnoma omamila in padla naposled v ekstatično
spanje; jela je izgovarjati posamezne besede, iz katerih
je sestavljal poleg nje stoječi prorok verze in tako
odgovarjal vprašalcem.

Isto službo so opravljale pri Rimljanih Šibile, ki
so prerokovale v avtohipnotičnem spanju. Po stari
pravljici je prodala Šibila Hierophyla Tarkviniju Prev¬
zetnemu znane sibilske knjige, v katerih je bila razodeta
usoda rimskega naroda. V nekem gozdu pri Tiburi je
živela za časa Avgusta Šibila, ki je prerokovala cesarju
rojstvo in trpljenje Kristusa.

Ko se je začelo razširjevati krščanstvo, so prevzeli
nalogo tempeljskih svečenikov menihi, ki so isfotako
zdravili na skrivnosten način z molitvami, blagoslov¬
ljeno vodo, ostanki svetnikov i. t. d. V XI. stoletju so
n. pr. menihi v Osojskem samostanu na Koroškem
ukazovali bolnikom neprestano fiksirati blesteče kristale,
dokler jih ni premagalo in objelo spanje, v katerem
so lahko na nje vplivali in jih na čudodelen način
zdravili.

V srednjem veku je propadalo ljudstvo v duševnem
oziru vedno bolj in bolj, pozabivši tako tudi na hip-
notizem. Tisoče in tisoče čarovnic, med katerimi je
bila tudi marsikatera pomilovanja vredna bolnica, je
bilo izročenih grmadam.

— ll  —

je bila femna razpoklina. Nad njo je stal zlat trinožni
stol, na katerega -se je vsedala Pitija. Vsled žeplene
pare, ki je puhtela neprestano iz jame, se je Pitija
popolnoma omamila in padla naposled v ekstatično
spanje; jela je izgovarjati posamezne besede, iz katerih
je sestavljal poleg nje stoječi prorok verze in tako
odgovarjal vprašalcem.

Isto službo so opravljale pri Rimljanih Šibile, ki
so prerokovale v avtohipnotičnem spanju. Po stari
pravljici je prodala Šibila Hierophyla Tarkviniju Prev¬
zetnemu znane sibilske knjige, v katerih je bila razodeta
usoda rimskega naroda. V nekem gozdu pri Tiburi je
živela za časa Avgusta Šibila, ki je prerokovala cesarju
rojstvo in trpljenje Kristusa.

Ko se je začelo razširjevati krščanstvo, so prevzeli
nalogo tempeljskih svečenikov menihi, ki so isfotako
zdravili na skrivnosten način z molitvami, blagoslov¬
ljeno vodo, ostanki svetnikov i. t. d. V XI. stoletju so
n. pr. menihi v Osojskem samostanu na Koroškem
ukazovali bolnikom neprestano fiksirati blesteče kristale,
dokler jih ni premagalo in objelo spanje, v katerem
so lahko na nje vplivali in jih na čudodelen način
zdravili.

V srednjem veku je propadalo ljudstvo v duševnem
oziru vedno bolj in bolj, pozabivši tako tudi na hip-
notizem. Tisoče in tisoče čarovnic, med katerimi je
bila tudi marsikatera pomilovanja vredna bolnica, je
bilo izročenih grmadam.

— ll  —

Še-le v XVI. stoletju so si pričeli nekateri učenjaki
razlagati te čudne pojave znanstvenim potom. Ker pa
niso bila ta razlaganja začetkom dosti jasna in naravna,
je vztrajalo ljudstvo seveda še vedno pri svojem
prvotnem mističnem naziranju.

Takrat je tvoril zlasti magnetizem in proučavanje
vpliva namišljenega vesoljnega magnetičnega fluida
središče zanimanja gotovih učenjakov.

Beseda MAGNETIZEM je grškega izvora ter izhaja
po mnenju nekalerih jezikoslovcev od mesfa Magnesia,
v čigar bližini se je nahajala ruda megnelif, ki ima
laslnosf, privlačili drobne delce železa nase. Bolj verjetna
pa je domneva, da je dobilo nasprotno to mesto svoje
ime po magnetu. Ta beseda je sestavljena, kakor
pravi A. Lombard st. (Les dangevs du magnetisme animal
et Timporfance d’en arrčter la propagation vulgaire.
Pariš 1819) iz dveh fenicijskih besed in sicer .Mag-Nad".
Besega .Mag* pomenja po vsem orijentu višjega duhovna,
svečenika, magijca ali moža, ki stoji na visoki stopnji
moči in modrosti. Druga beseda „Nad" je koren neke
besede, ki pomenja v hebrejščini in v arabščini vse, kar
uveljavlja svoj vpliv na zunaj. Grško: noos = duh, spoz¬
nanje, duša. Beseda magnad pomeni torej neko stvar, iz
katere izhaja poseben vpliv ali fluid in tako je nastala
beseda magnas lilhos, magnet.

Razen magnetu so pripisovali v starem in v
srednjem veku tak magičen vpliv duha tudi svetim
vrelcem, raznim čarobnim sredstvom in sploh vsemu,
kar je imelo za človeka zdravilno moč. Posebno
zdravilno moč so imele tudi roke posvečenih oseb.

— 12  —

Tako poročata n. pr. Tacitus in Suefon, da je ozdravil
rimski cesar Vespasianus nekega slepca in še mnogo
drugih bolnikov s pokladanjem rok. Enako lastnost
so pripisovali tudi rimskemu cesarju Claudiju. Ta pojav
se ponavlja pozneje v XVI. stoletju, kjer omenja zgo¬
dovina razne francoske in angleške kralje, kojih roke
so imele čudodelno zdravilno moč. Francoska kraljica
Elizabeta in angleški kralj Jakob II. sta baje ozdravila
na stotine bolnikov. V Versailles-u se je vršilo tako
sveto zdravljenje s pokladanjem rok večkrat na leto
na slovesen način v cerkvi, kjer se je znašlo takrat
na stotine bolnikov. Med njih vrstami je korakal kralj,
pogladil vsakega posameznika po glavi ter rekel:
»Kralj se le dotakne, Bog te ozdravi" 1

S svojim proučevanjem o vesoljnem magnetičnem
Iluidu in njegovem čudodelnem vplivu na človeka si
je pridobil učenjak Paracelsus ljudstvo na svojo stran
in je imel zlasti na Nemškem mnogo privržencev. Že
on je uporabljal magnete v svrho ustavljenja krvavenja
ran, za zdravljenje histeričnih krčev in je veroval, da
se more prenesti ta zdravilna moč tudi na vodo,
amulete in druge predmete.

Doba sistematičnega proučevanja hipnotizma za¬
čenja še-le v minulem stoletju.

Prvi, ki si je pridobil na tem polju mnogo zaslug,
je znani učenjak Fridrik Anton Mesmer (1734-1815).
On nas je prvi seznanil s takozvanim živalskim ali
osebnim magnetizmom. Vse svoje življenje je posvetil

— 13

proučevanju in rešitvam raznih življenskih problemov.
S posebnim zanimanjem se je bavil zlasti s predmetom
o vplivu planetov na človeka.

Za časa njegovega bivanja na Dunaju se je seznanil
s slavnim jezuitskim astronomom o. M. Hehl-om.
Občevanje s tem učenjakom je povzročilo v njegovem
mišljenju pravcati preobrat. Videl je, na kako čuden
način zdravi le-fa svoje bolnike z magnetom in takoj
je začel raziskovati te nove, nepojasnjene pojave.

V nekem primeru je hotel ustaviti krvavljenje rane.
Ko seže z roko čez rano po magnet, neha nenadoma
teči kri. Ves presenečen strmi nad to prikaznijo in
po nekoliko poskusih se prepriča, da ni dotikanje z
magnetom bistvene važnosti ter da ima njegova roka
ravno isto zdravilno moč. Vzrok temu pojavu je pri¬
pisoval takozvanemu magnetičnemu fluidu, ki se nahaja
po njegovem mnenju v človeškem telesu in ki omo¬
goča vplivanje ene osebe na drugo.

Kakor vsaka novotarija, tako je prinesla tudi ta
Mesmerju dosti privržencev. Vedno pogosteje so pri¬
hajali k njemu ljudje, tako bolani kakor tudi zdravi,
ki so se hoteli zavarovati proti vsaki bolezni. Akade¬
mije pa in učenjaška društva, katerim je predložil
1. 1775. svojo teorijo, so proglasile isto za golo prevaro.
Ker pa je vztrajal kljub temu pri svojih trditvah, je
bil založen kot goljuf in slepar. Pregnan je bil iz
Avstrije in zatekel se je v Pariz, kjer so mu cveli
lepši dnevi. Naglo je rastlo tam število njegovih pri-

— 14  —

Stašev, vsepovsod so se ustanavljale šole za mesme-
riziranje in hipnotična društva. Malo let nato je iz¬
bruhnila francoska revolucija, ki je brezobzirno po¬
goltnila vse, tako vsa društva in šole, kakor tudi
Mesmerjevo slavo in bogastvo.

Na nemško je donesel nauk o osebnem magnetizmu
Lavafer. Zelo hitro se je tam ukoreninil in zlasti zdrav¬
niki so se radi bavili s tem predmetom. Poprijeli pa
so se te vede tudi nepoklicani ljudje, ki so na razne
načine izrabljali to novo zdravilno metodo ter sleparili
v svoj dobiček. Mnogo držav je bilo vsled tega pri¬
siljenih, magnetizovanje oz. mezmerizovanje, kakor so
imenovali to umetnost po njenem očetu Mesmerju,
najstrožje prepovedati.

Leta 1819. pa se nenadoma spremeni nauk o
magnetičnem fluidu. Takrat se je namreč vrnil iz
Indije portugalski duhovnik Abbč de Faira. Nesmiselna
se mu je zdela vera v magnetizem in za napačno je
smatral teorijo o fluidu. Z raznimi poskusi, ki jih je
objavil leta 1819. je skušal dokazali, da ni potrebno
za proizvajanje enakih poskusov nikake tuje pomoči,
nego edino domišljije bolnikove in vplivanja z besedo
— sugestije.

Temelj modernemu hipnotizmu, kakor obstoja še
danes, je položil angleški zdravnik James Braid.
Prisostvoval je večkrat magnetičnim poskusom fran¬
coskega magnetizerja Lafonfainea, ki je prišel 1. 1841.
v Manchester. Prvotno je bil Braid mnenja, da obstoja

— 15

med magnefizerjem in med magnefizovanim nekako
sporazumljenje, da so torej vsi ti poskusi le prevara. Ko
pa se je začel sam baviti z enakimi poskusi in to
na zanesljivih osebah, je spremenil svoje mnenje. Svoji
ženi, prijatelju Wallerju in hišnemu sfrežaju je dal fiksi¬
rati razne predmete, n. pr. okrasek na krožniku, odprtino
na steklenici i.t. d. in tekom nekoliko minut je vse objelo
spanje z istimi pojavi, kakor jih je videl pri Lafontaine-u.

Pozneje je imenoval Braid to spanje „HIPN0T1ZEM“
(grško: spanje, sen) in mu je pridobil tudi v znan¬
stvenih krogih priznanje in obče svetsko pravo.

Braidove poskuse so preiskovali še drugi učenjaki
in zdravniki z enakimi uspehi, vsled česar se lahko
imenuje Braid kot ustanovitelj modernega, terapeutič-
nega hipnofizma.

V Evropi se je vzbudilo med znanstvenimi krogi
zanimanje za hipnotizem šele, ko je izdal dr. Ličbaulf,
zdravnik v Nancyju, knjigo, v kateri je razpravljal o umet¬
nem spanju in sličnih psihičnih stanjih. Pozneje je združil
Liebault skupno s prof. medicine Bernheimom več znan¬
stvenikov vtakozvano „Nancyjsko šolo", katera si je pri¬
dobila zlasti na tem polju mnogo zaslug, posebno pa
s tem, da je postavila tako hipnozi kakor tudi suges¬
tijam pravi znanstveni temelj.

Skoro v isti dobi, ko je pričela Nancyjska šola
svoje plodonosno delovanje na polju proučevanja
hipnotičnih pojavov, je osnoval v Parizu Charcot novo
šolo z enakimi cilji. Njegova raziskovanja pa so ostala

— 16  —

brez pomembnih uspehov. Njegovi nazori o bistvu
hipnoze so bili popolnoma napačni in so danes kot
neutemeljeni in pogrešni ovrženi.

Dočim je namreč učil Charcot, da je hipnoza ne¬
kaka umetno povzročena živčna bolezen ali neke
posebne vrste histerija ter je bil naziranja, da je
mogoče hipnotizovati samo histerične osebe oz. le
one, ki so že po naravi nagnjene k takim boleznim,
je dokazala Nancyjska šola, da je sugestivnost in
hipnotična sprejemljivost splošno razširjena človeška
lastnost, da leži jedro slehernega vplivanja edinole v
sugestijah in da je temu vplivanju podvržena večina
zdravih  ljudi.

Tako je zmagala danes na temelju mnogih po¬
skusov in praktičnih uspehov pri zdravljenju, vzgoji
in hipnofizovanju sugestijska teorija. Zdravniška veda
je nadalje tudi dokazala, da hipnoza ni škodljiva člo¬
veškemu zdravju in da se je nikakor ne more šteti
med neuroze, kakor je to pogrešno mislil Charcot.

Hipnoiizem.

Metode in teorije.

Kakor vsaka veda, opira se, kakor smo videli,
tudi hipntizem na že davno poprej dognana in doka¬
zana dejstva. Pod ta naziv uvrščujemo vse prikazni,
ki se javljajo na človeku, na katerega vpliva drug
človek na poseben način.

Sugestija je predstava, vzbujena v človeku na
umeten način, ki jo sprejme dofičnik brez običajne
predhodne presoje ali kontrole v obsegu normafcie
kritike razuma. Vsled tega se more sugerirati vsaka
poljubna predstava.

Sugestivnost je zmožnost sprejemanja takih pred¬
stav in je pri različnih ljudeh in pod raznimi okolnostmi
različna. Vendar se nahaja v večji ali manjši meri
pri vsakem normalnem človeku. Čim večja je suges¬
tivnost, tem laže je hipnotizovati dotičnega.

Glavni značaj hipnoze je spremenjeno duševno
stanje hipnotizovanega z zvišeno sprejemljivostjo za
sugestije. Da lahko razločujemo navadno spanje od
hipnotičnega, s katerim si je zelo sorodno, imenujemo
slednje kratkomalo hipnozo.

Hipnotizem je ena tistih naravnih sil, ki jih poz¬
namo sicer dobro po njenih učinkih, poznamo njih
zakone, a ne moremo si raztolmačiti njih vzrokov.

V hipnozi je duševno stanje hipnotizovanega
tako omejeno, da vidi, čuti in misli samo to, kar
hoče hipnotizer. Predstave, vzbujene potom sugestij,
se pojavljajo v njegovi domišljiji s tako popolnostjo
in jasnostjo, da jih vidi pred sabo kot resničen pred¬
met. Ravnotako pa se lahko ukinejo in popolnoma
izključijo iz njegove duše resnični vtisi na njegova
čutila. Tudi razne organične funkcije, kakor n. pr. srce,
črevesa i. t. d., so v veliki meri dostopne sugestivnemu
vplivanju. Vpliv sugestij lahko traja tudi preko dobe

18

hipnoze in baš v fej lastnosti leži njih neprecenljiva
in neizmerna vrednost kot zdravilno sredstvo.

* Kaj je torej hipnoza? Hipnoza je umetno povzro¬
čeno spanje — brez narkotičnih sredstev — katero
nastopi bodisi kot posledica dalje časa trajajočega,
nepremičnega zrenja na kakšno svetlo točko ali pa
vsled sugestij odnosno autosugestij.

Čeravno ne obstoji v fizijološkem pogledu nikaka
razlika med navadnim spanjem in med hipnozo, nas
stavlja hipnoza vendar vedno zopet in zopet znova
pred naravnost nepojmljive in nerešljive zagonetke.

V kolikorkoli stopenj hočemo razpredeliti hipnozo,
povsod se nam nudijo različni, posebni pojavi, katerim
se ne moremo dosti načuditi. Hipnotično spanje liči
lestvici z mnogimi stopničkami. Na spodnji stopnji je
hipnoza tako lahka, da se hipnotizovani sploh ne za¬
veda, da je „spal“. V srednji ali višji stopnji se lahko
hipnotizovani sicer vsega zaveda, kar se je med
tem godilo, čuti pa pozneje vsekakor, da se ni na¬
hajal v povsem normalnem stanju. Na najvišji stopnji
lestvice je spanje tako globoko, da zgubi hipnotizovani
popolnoma svojo zavest; ne zaveda se ničesar in
sliši samo in edino sugestije hipnotizerja. Neomejena
je njegova neobčutljivost napram vsem zunanjim
vtisom in sprejme skoraj vsako sugestijo. Pripomniti
pa moram že takoj na tem mestu, da hipnotizovani
nikakor ne postane mrtvo orodje sugestorja, ki bi slepo
služilo izvrševanju njegovih ukazov. Sugestije, katere

— 19  —

2 '

odgovarjajo instinktom in navadam hipnofizovanega,
nadalje one, ki mu morejo koristiti, ali ki so brez po¬
sebnega pomena za njega, bo skoro vedno sprejel in
tudi točno izvršil; skoro gotovo pa bo vedno zavrnil
sugestije, ki niso v skladu z njegovimi nazori, ali ki
so proti njegovemu moralnemu čutu.

Poglejmo si natančneje metode in postopek za
proizvajanje hipnotičnega spanja.

Predvsem je potrebno, da vzbudimo s primernimi
pojasnili in uvodnimi poskusi v osebi, katero hočemo
hipnotizovafi neko posebno duševno razpoloženje in
jo tako približamo tistemu duševnemu stanju, v ka¬
terem postane čimbolj sprejemljiva za sugestije in avio-
sugestije. To se doseže najlaže z enoličnimi vtisi
na čutila, izmed katerih je oko najbolj občutljivo in
vsled tega tudi najbolj uporabno. Na to dejstvo se
opirajo vse stare in nove metode.

Že egiptovski čarovniki so hipnotizovali osebe s
tem, da so jim ukazovali strmeti nepremično na ka¬
balistična znamenja sredi krožnikov.

Indijski fakirji se hipnotizujejo s tem, da nepre¬
mično škilijo na končino. svojega nosu. Hipnotizer
Hansen je uporabljal blesteč steklen kristal, katerega
je morala gledati oseba nepremično nekoliko minut.

Mesmer in njegovi nasledniki so med magnetizo-
vanjem zrli nepremično bolniku v oči ter so ga med
tem gladili z golimi rokami.

20  —

Drugi pripomočki, ki nas dovedejo do istega cilja,
so dražila na tip in sluh. Enakomerni, komaj občut¬
ljivi udarci prstov na glavo, miren pritisek na veke,
česanje itd., vse to vpliva na mnogo ljudi uspavalno.
Profesor Haidenhain se je posluževal enolikih ritmičnih
zvokov tiketanja ure, s čimer je uspaval več dijakov.

Tu so navedene v najkrajših obrisih poglavitne
metode, katerih so se posluževali in se jih deloma še
danes poslužujejo zlasti diletanti.

Kakor že omenjeno, so iskali magnetizerji vzrok
hipnoze v magnetičnem fluidu, katerega so prenašali
z magnetom ali z golima rokama potom dotikanja ali
z glajenjem na bolnika. Magnetizovali pa so tudi razne
predmete (železo, les, amulete i, t. d.) ki so dobili tako
neko posebno zdravilno moč. (Avtosugestija 1)

Ta teorija ima sicer še vedno precej privržencev,
toda veda je vsled pomanjkanja znanstvenih dokazov
ne pripoznava.

Temu nasproti je bil Braid mnenja, da je za pro¬
izvajanje hipnoze potrebno, utruditi čutila. On se je
posluževal takozvane fiksacijske metode. In res, ako
strmi oko dalje časa nepremično na svetlo točko ali
ploskev, nastopi v očeh kmalu občutek utrujenosti,
katera se nato kaj hitro razširi po vsem telesu. O tem
se lahko vsakdo sam prepriča. Fiksacijska metoda ima
to slabo stran, da zapadejo osebe, ki so bile pogosto hip-
notizovane po tej metodi, lahko tudi nehote same od

21  —

sebe v hipnozo, ako se zagledajo v kako blestečo
(očko. (Avfohipnoza 1)

Preidimo sedaj k današnji, moderni mefodi hipno-
fizovanja. Ličbaulf, katerega imenujemo z vso pravico
očeta sugestije, nam tolmači vzrok hipnoze popolnoma
drugače. Svojo metodo je utemeljil zgolj na vplivu
sugestij. Pacijent, katerega je hotel hipnotizovati, je
sedel udobno na stolu pred njim. Ukazal mu je gle¬
dati nepremično v njegovo oko ter misliti edinole na
spanje in na ozdravljenje. S tem mu je v naprej od¬
stranil možnost, da ga ne bi motili zunanji vtisi. Po
kratkem času mu je začel navajati in opisovati vse
predhodne pojave spanja: omrtvenje telesa, otrpnjenje
udov, težke veke, zmanjšanje občutljivosti za vse utise
i. t. d. Ko je opazil, da se je pojavil v očeh izraz neke
posebne otrplosti, in ko so se jele premikati pupile
mirno sem in tja, je ponavljal večkrat sugestije: „Spa-
vajte, globoko spite i. t. d.“. Ako je smatral za po¬
trebno, je zatisnil svojemu pacijentu oči z lahnim
pritiskom palca na veke.

V slučaju, da prvi poskus ni uspel, ga je ponovil
naslednjega dne in po potrebi tudi še večkrat.

Po tej metodi uspe spretnim hipnotizerjem uspa¬
vati nad 75 % vseh oseb v manj ali bolj globoko
hipnozo. Nastop hipnoze se pospeši zlasti s predhodnim
fiksovanjem ali pogosto tudi S primernimi kretnjami
rok. V bistvu najvažnejše pa je, vzbuditi in ojačati v

— 22  —

mislih osebe kolikor mogoče živahno predstavo spanja
in občutek utrujenosti. /

Predaleč bi segalo in tudi ni namen te knjižice,
da navedemo na tem mestu vse ostale podrobnosti
te metode in razne spremembe, na katere se mora
ozirati praktičen hipnotizer pri različnih osebah.

Tozadevna popolna navodila se nahajajo v ko¬
respondenčnem tečaju za sugestivno in hipnotično
tehniko", založila „Veda in znanost", Celje, Razlagova

ulica 8.. ' ~ . i  ”

Z navedenimi metodami in postopki pa še dolgo
niso izčrpane vse različne metode, ki so nastale tekom
časa, kajti vsak hipnotizer si razvije tekom prakse
svojo posebno metodo ter si jo prilagodi svoji oseb¬
nosti. Najsi pa bodo te metode še tako različne, eno¬
stavne ali sestavljene, vedno jih lahko razčlenimo in
uvrstimo med navedene tri temeljne metode: Mesmer-
jevo ali fluidistično, Braidovo ali fiksacijsko in Lie-
baultovo sugestijsko metodo. Bistvo vsake metode
tvorijo predvsem sugestije ozir. avtosugestije. Da-li se
poslužujemo pri proizvajanju hipnoze mehaničnih sred¬
stev, „magnetizovanja‘, fiksovanja ali samo sugestij,
vse manipulacije imajo smoter, ustvariti in narediti v
domišljiji osebe vtis in predstavo tega, kar hoče iz¬
zvati hipnotizer. — Vse manipulacije imajo sugestivni
namen. Razlika je le ta, da prenesemo z besedo, to
je s sugestijo svoje misli in -voljo najlaže in najpo¬
polnejše naravnost do zavesti druzega, dočim delujejo

23  —

vsa osfala sredstva, kakor omenjeno, večjidel posredno
in avfosugestivno.

Kakor so se spreminjale mefode uspavanja ter so
se vedno prilagodevale teoretičnim naziranjem hipno¬
tizerja, tako so se razlikovale tudi metode za zbujanje
iz hipnoze. Magnetizerji so odstranjali vpliv hipnoze
z ..magnetičnimi potegljaji" z roko čez obraz hipno-
tizovanega. Drugi so zbujali svoje medije z udarcem
v roke, s pihanjem ali podobnim dovajanjem zraka
v obličje i. t, d. S temi sredstvi se sicer lahko zbudijo
osebe iz lahke hipnoze, ostanejo pa brez učinka pri
globoki hipnozi. Poleg te nepopolnosti pa imajo ome¬
njene metode to slabo stran, da rade zapusfe v vzbu¬
jeni osebi glavobol, slabost, utrujenost i. t. d., kar pa
kmalu zopet samo od sebe izgine.

Najnaravnejše in najuspešnejše sredstvo za zbu¬
janje iz hipnotičnega spanja so sugestije. Z istimi
sredstvi, s katerimi smo povzročili hipnozo, jo moremo
tudi na najenostavnejši način odstraniti. „Ko bom
naštel do tri, se boste prebudili 1“ Te sugestije zado¬
stujejo, da se oseba prebudi. — Zanimiv je pojav,
da reagira hipnofizovani samo na sugestije tistega, ki
ga je uspaval.

Ako ne zbudimo hipnotizovanega iz hipnotičnega
spanja, potem preide hipnoza polagoma v navadno
spanje in oseba se prebudi sama od sebe kot iz na¬
vadnega spanja.

— 24

Sprejemljivost za hipnotično
vplivanje.

Še nedavno je smatralo ljudstvo hipnozo kot ne¬
navaden, skrivnosten pojav, kateremu se nikakor ni
moglo zadosti načuditi. Izkušnja in veda pa nas danes
učita, da je sugestivna in hipnotična sprejemljivost
splošno razšiijena človeška lastnost in hipnotizovati
ne pomeni nič druzega, kakor vplivati na drugo osebo
v smislu uspavanja. Ker pa je spanje pri vsakem
zdravem človeku popolnoma normalen pojav ter je
nadalje v gotovi meri vsakdo dostopen duševnemu
vplivanju, je tudi mogoče hipnotizovati skoro vsakega
zdravega človeka. Le slaboumni in duševno bolni so
za duševno vplivanje nedostopni, vsled česar jih tudi
ni mogoče hipnotizovati.

Živčno zdrave osebe zaspe navadno laže in globlje
kot nervozni. Splošno mnenje, da se lahko hipnotizi¬
rajo samo nervozni, je torej neutemeljeno in pogrešno.
Tudi vprašanje močnejše volje tu ne pride v poštev.
Otroke je mogoče hipnotizovati šele po dovršenem
4. letu, ker se začenja razvijati v njih šele v tej dobi
pravilno pojmeno mišljenje, katero omogoča vzbuditi
v otroku potrebne predstave.

Kar pa se tiče spola, je razvidno iz statistike, da
je razmerje hipnotične sprejemljivosti med obema spo¬
loma precej enako ter so vse nasprotne trditve ne¬
pravilne.

— 25

Uspeh hipnoze je odvisen od prav različnih oko¬
liščin, ki jih je freba iskati tako v hipnotizerju kakor
tudi v mediju.

Hipnotizer mora imeti predvsem primeren nastop.
Biti mora vljuden in prijazen, toda vendar odločen.
Dobro mora vedeti, kaj in kako hoče sugerirati, imeti
mora natančno izdelan načrt. Čeravno se posrečijo
hipnoze tu in tam tudi trenutno, je vendar treba imeti
navadno dosti potrpežljivosti in truda, preden nastopi
hipnoza. Duševno ravnotežje in prisotnost duha odlo¬
čata v večini slučajev.

Za hipnotizovanega so okoliščine tem ugodnejše,
čim bolj ličijo onim, pod katerimi človek navadno
zaspi. Te so: mirna in liha okolica, udobnost ter volja
zaspati. Veselje, žalost ali razburjenje neposredno pred
hipnotičnim poskusom otežkočujejo ali celo onemo-
gočujejo vsak uspeh. Velika ovira je tudi strah pred
hipnozo.

Čim bolj avtoritativen je nastop hipnotizerja, tem
večji vpliv imajo njegove sugestije. Zlasti v tem po¬
gledu zavzema zdravniški poklic že po svoji naravi
neko posebno, odlično mesto.

Iz omenjenih razlogov je laže hipnotizovati mlajše
in tuje osebe kot starejše ali sorodnike, podrejene laže
kot višje i. t. d. Razen tega ima seveda stopnja duševne
izobrazbe in socijalni položaj poskusne osebe precejšen
vpliv na sugestivnost in hipnotično sprejemljivost. S
tem pa ni mišljeno, da se z višjo inteligenco soraz-

26  —

merno zmanjša splošna sugestivnost. V vsakem pri¬
meru se je treba prilagodili natančno duševni osebnosti
ter presodnosfi posameznika. Čim bolj je oseba izo¬
bražena, tem bolj je treba premisliti in prevdariti vsak
posamezen korak kakor tudi vsako sugestijo.

Razen privoljenja za uspavanje odnosno volje za
spanje se mora nahajati v poskusni osebi še neka
posebna lastnost ali zmožnost, katero imenujeta Durand
in Forel »ideoplasfično sposobnost", f. i. zmožnost
duha, prilastiti si in takorekoč prebaviti, asimilirati
sprejetje sugestije. Ta lastnost je v bistvu zgolj stvar
fantazije ali sile domišljije. Zato se odlikujejo osebe
z živahno bujno fantazijo od hladnih, kritičnih narav
v mnogo večji sugestivnosti. To se opaža zlasti pri
mlajših osebah, dečkih in deklicah, dočim se splošna
sugestivnost iz istih razlogov pri starejših osebah
vedno bolj zmanjšuje, kajti čim starejši postane človek,
tem težje se prilagodevajo njegove misfi tujim vplivom.

Nekoliko zanimivosti iz hipnotičnih
poskusov.

Mnogo psihologov in znanstvenikov je že skušalo
razpredeliti hipnozo v več posebno izrazitih, značilnih
stopenj. Ker pa se simptomi hipnoze ne vrste kot
členi verige eden za drugim in ker so odvisni v veliki
meri od različnosti temperamenta in osebnosti poskusne
osebe, je rešitev tega zanimivega vprašanja, ki bi

— 27  —

mogla zadovoljili vsakega posameznega feorelika, doslej
praktično skoraj nemogoča.

V resnici nesporni so pravzaprav samo pojavi
somnambulizma, dočim so pojavi v vseh nižjih slop-
njah hipnoze povzročeni večji del po volji sugesforja.

V najnižji stopnji hipnoze se nahaja oseba pri
polni zavesti, vendar pa je njena sugestivnost že precej
zvišana. Iz tega najnižjega stanja se razvijejo pola¬
goma ali pa tudi skokoma, da včasih celo trenutno,
vedno globlje stopnje hipnotičnega spanja, do som¬
nambulizma.

Tako zvišana sprejemljivost za sugestije podreja
poskusno osebo vedno bolj volji sugestorja. Kmalu
se pojavijo na njej znaki katalepsije ali otrpnjenja
udov. Veke začnejo fino trepetati, na mišicah pa se
opazi lahka, enakomerna napetost. Splošna občutljivost
se zniža do delne brezčutnosti in sugestivnost se
kmalu toliko zviša, da se dado izzvati prevare čutil,
iluzije in halucinacije in sicer v nižjih stopnjah pri
popolnem ohranjenju spomina po prebujenju. Ko na¬
stopi spanje, zadobi obraz hipnolizovanega oni zna¬
čilni izraz, po katerem se lahko spozna hipnoza. Obraz
liči onemu, normalno spečega, človeka, toda nagubano
čelo med obrvmi mu da izraz posebne pozornosti ter
dokazuje, da zahteva hipnotično spanje neko posebno
duševno koncentracijo in da temelji na posebnem
stanju notranje duševne pozornosti. Oči se premikajo
pod zaprtimi vekami počasi in mirno sem in tja.

— 28  —

V najglobokejšem stadiju hipnoze, v takozvanem
somnambulizmu, se nam razkrije pravcaii labirint
psiholoških ugank in čudes.,

V lem stanju lahko izzove in ustvari sugestor v
domišljiji hipnotizovane osebe sanje, katere bo pre¬
življala kot resnične dogodke in doživljaje. Odprla bo
svoje oči in obnašala se bo povsem tako, kakor v
budnem stanju. Na vprašanja sugestorja bo odgovarjala
ravnotako, kot da bi bedela, ne bo se pa po prebu¬
jenju več spominjala, kaj se je z njo godilo med
hipnozo. Ta pojav je posebno značilen za globoko
hipnotično spanje.

Z nastopom somnambulizma izgubi hipnotizovani
polagoma svojo zavest. To omračenje zavesti se stop¬
njuje do popolne pozabnosti ali amnezije. Hipnoti¬
zovani se ne spominja po prebujenju na ničesar, kar
je videl, slišal ali sploh doživel med hipnozo. Po po¬
novnem uspavanju se more spomin na novo oživeti.

Hipnotizovana oseba ostane tudi v najglobljem
spanju v duševnem stiku s sugestorjem - v tako¬
zvanem raportu. Od njega sprejme vsako sugestijo
ter se mora naravno po primernih sugestijah tudi
prebuditi.

Somnambulno stanje se odlikuje predvsem v
zmožnosti stopnjevanja nekaterih duševnih sposobnosti,
posebno spomnjivosti. Gotove umetniške spretnosti in
druge duševne zmožnosti, n. pr. računanje, govorništvo
i. f. d., se dajo včasih stopnjevati do občudovanja vredne

— 29

dovršenosti. Veselje j&gledati, s kako spretnostjo in toč¬
nostjo rešuje hipnofizovani dane mu naloge, katerim bi
bil drugače jedva kos. Iz zgovornega trgovskega potnika
ga lahko spremenimo v navdušenega političnega go¬
vornika, plesalca i. t. d. Davno že pozabljeni tuji jeziki
se dado v njegovem spominu zopet oživeti. Tako je
nastala pretirana govorica o možnosti govorjenja tujih,
nepoznanih jezikov pod hipnotičnim vplivom.

Spretnosti in zmožnosti se dajo v hipnozi suges¬
tivnim potom samo stopnjevati,  ne morejo se pa
vzbuditi tam, kjer se tudi v budnem stanju niso nahajale.

Vid, tip in sluh se more razviti v somnambulnem
stanju do neverjetne, fantastične občutljivosti. V tem
stanju registrira medij n. pr. toploto človeške roke že
iz daljave do pol metra. Še bolj je razvit vid. Pri
navidez zaprtih očeh more čitafi v mraku brez težave
najdrobnejši tisk, ki je za normalnega človeka pod
enakimi okolnostmi sploh nečitljiv. S preciznimi instru¬
menti je izračunjeno, da je n. pr. občutljivost za tip in
sluh ojačena na dva do trikratno normalno sposob¬
nost, občutljivost za svetlobne vtise pa na stokratno
normalno sposobnost.

Občutljivost za bolečine se da v globokem spanju
znižati tako daleč, da se morejo izvršiti celo lažje
operacije brez bolečin. Bodljaje z iglo v gubo kože
na roki čuti k večjemu kot topi pritisek. Značilno je,
da taka analgetična mesta sploh ne krvave. Slični po¬
javi se opažajo tudi pri nekaterih histeričnih osebah;

— 30  —

pri njih so gotova polja na koži tudi v budnem stanju
neobčutljiva in tudi ne krvave, ako jih prebodemo.

Prevare čutil, iluzije in halucinacije imajo v sploš¬
nem značaj sanj ter se dajo poljubno sugerirati. Pla¬
stičnost, jasnost in popolnost sugeriranih predstav so
pri različnih osebah različne. Dočim se pojavi pri ne¬
katerih osebah vsaka sugerirana predstava takoj v
popolni realnosti, jih je treba pri drugih šele polagoma
razvijati, slično kot fotografično ploščo. Oseba, ki je
po naravi sanjava, ali ki ima posebno živahno fanta¬
zijo, bo sprejela vse sugestije mnogo hitreje kot druga,
ki je bolj resnega in mirnega značaja. Tudi se poja¬
vijo pri prvotno omenjenih osebah vse predstave v
mnogo dovršenejši obliki, so pogostokrat naravnost
novelistično okrašene, a pri drugih je treba vsako
predstavo s sugestijami izpopolnjevati.

Akoravno sprejme hipnotizovani sugerirane pred¬
stave kot resnične, je vendar zanimivo, da izostanejo
skoro v vseh primerih znaki afektov. Oseba ostane
mirna na svojem mestu, četudi ji sugeriramo, da se
ji približuje mogočen lev, da ima n. pr. zlomljeno roko,
in tudi če ji sugeriramo, da je zadela v loteriji glavni
dobitek — slično, kakor v sanjah. Občutek strahu,
presenečenja i. t. d. je navadno treba posebej zbuditi.

Ponudim n. pr. hipnotizovani osebi zvit robec s
sugestijo, da je to šopek krasnih duhtečih cvetk, se
razvijejo v njeni domišljiji tudi vse postranske po¬
drobnosti : v roki vidi resničen šopek izbranih cvetk,

— 51

vidi razne barve cvefov in se naslaja ob prijelnem
vonju istih. Čisto studenčnico pije za močno vino in
se opijani, je čebulo ali krompir za okusni zrezek ali
za sladko pecivo, vse po želji sugesforja.

Na tla položim n. pr. klobuk in rečem, da sloji
tam razdražen pes, ki silno laja. Sugerirana predstava
se vzbudi pa treba je event. le še malo sugestij in
oseba bo zlezla na stol ali kam drugam, da se na
en ali drugi način ubrani neljubega spopada s kosmatim,
namišljenim nasprotnikom.

Enako pričarajo sugestije pred oči hipnotizovanega
v plastični realnosti predstave romantičnih pokrajin,
mest, jezer i. dr. iz poljubnih krajev. Razne doživljaje,
vožnje ali potovanja, kakor tudi vsako duševno raz¬
položenje moremo izzvati v niegovi domišljiji v taki
stopnji, da je prepričan da preživlja vse sugerirane
dogodke v istini. V topli sobi mu lahko vzbudijo
sugestije občutek hudega mrazu, začne ga zebsti ali
obratno; smeh in veselje mu lahko spremenimo vsak
trenutek v žalost ali bridkost. Osebe ali predmete, ki
jih vidi hipnotizovani pred sabo, se dado poljubno
spreminjati in pretvarjati. Lahko se tudi doseže, da
postanejo razni predmeti za njega popolnoma ali pa
tudi samo delno nevidni, tako da vidi n. pr. samo
glavo, klobuk ali prižgano smodko navzočega in se
čudi, kako da se morejo gibati ti predmeti prosto
v zraku.

52  —

Sugeriramo li hipnolizovanemu, da je pes, bo
začel lajati in hodil bo po vseh štirih; kot medved
se bo spenjal in godrnjal — v vsaki malenkosti se
bo potrudil posnemati značilne kretnje in lastnosti
predstavljene živali. Spremenimo ga n. pr. v malega
šolarčka, tedaj se začne prav po otroško igrati, postane
svojeglaven, se joče, piše neokretno, packa i. t. d. Moški,
spremenjen v deklico, postane nežen in gizdav, deklica
v vlogi vojaka pa se trudi, da pokaže primerno samo¬
zavest in odločnost.

Med izvajanjem sugeriranih vlog ostane hipnoti-
zovana oseba vsekakor nekako nesigurna in nesamo¬
stojna, v gotovih stvareh tudi nedosledna. Posebno
zanimiv je zlasti v tem pegledu pojav, kako se obnaša
hipnotizovani napram predmetom, katere so sugestije
takorekoč izbrisale iz njegove zavesti. Vsakdo bi pri¬
čakoval, da bo zadel hipnotizovani z vso silo ob mizo
ali drugo zapreko, stoječo sredi sobe, katero smo potom
sugestij izločili iz njegove zavesti, ako mu ukažemo
leteti naravnost v isti smeri do nasprotne stene. Kljub
temu, da zapreke „ne vidi", ne bo zadel nikoli s silo
v njo in se bo takih predmetov znal vedno spretno
izogibati.

Kot posebno zanimivost in značilnost hipnotičnih
pojajov še omenim obnašanje medijev v slučaju su¬
geriranih ubojev.

Slučajno navzočega gosta opišem mediju kot nje¬
govega smrtnega sovražnika in škodljivca. Na tihem

— 35

5

mu stisnem v roko zvitek iz papirja ter mu sugeriram,
da mora s tem ,nožem", čim se nudi prilika, umoriti
svojega sovražnika. Upliv sugestij na duševno razpo¬
loženje navadno ne izostane in kakor hitro mu rečem,
da je prišel ugodni trenutek za izvršitev tega naklepa,
bo običajno po malem oklevanju napadel namišljenega
sovražnika in ga »zabodel" s papirnatim nožem. Ako
pa bi hotel ponoviti enak poskus s to razliko, da mu
izročim resnično orožje, ne bodo dosegle sugestije
nikdar one moči, ki bi ga lahko dovedla in prisilila
do resničnega zločina. Izgleda, da se hipnofizovani
dobro zaveda, kako daleč sme igrati vlogo, ki mu jo
sugerira sugestor.

Sicer so se že zgodili slučaji zlorabe sugestij in
hipnoze, a k sreči so taki kriminalistični slučaji zelo
redki in osamljeni. Dognano je, da ostane v splošnem
tudi v najglobljem hipnotičnem spanju kot skrbni čuvar
na straži naša podzavest, katera čuva stalno nad bla¬
grom organizma. Odločno se profivi izvrševanju ukazov,
ki bi kršili moralno ali etično čustvovanje hipnotizo-
vanega, ali bi mu utegnili drugače škodovati. Take
sugestije zavrne skoro vedno, ali pa se nenadoma
prebudi iz hipnoze kakor, speči človek iz zlih sanj.

S hipnotičnimi manipulacijami izzovemo končno
lahko pojave, ki so docela slični prirojeni otrplosti -
katalepsiji. Kataleptizovana oseba ostane v dani ji po¬
ziciji, n. pr. z vodoravno vztegnjeno roko, brez znakov
utrujenosti do pol ure in še dalje. Njeno telo lahko

— 34  —

napravimo lako trdno, da vzdrži na sebi težo več
odraslih mož, čeravno je podprto le ob tilniku in ob
gležnjih na dveh stolih.

Posthipnoza.

Še bolj pa strmimo nad dejstvom, da se izvršijo
sugestije lahko šele po preteku določenega časa, po
nekoliko urah, dneh, tednih ali celo mesecih. Upliv
sugestij se more raztezati baje cel6 na leta.

Oseba prejme n. pr. sledeče posthipnotične suge¬
stije: „5 minut po prebujenju boste videli na svojem
krilu lepo angora-mačko, katera pa bo takoj izginila,
čim jo boste pogladili." Ali: »jutri, ko boste na poti
v urad osfavili svojo hišo, se boste takoj vrnili domov
po neko knjigo. Doma pa boste zopet pozabili, po kaj
ste se pravzaprav vrnili," Ali: „V soboto teden ob
18. uri se boste brez odloga napotili v cvetličarno, da
kupite gospodični N. N. lep šopek", i. t. d., i. f. d.

Ko se oseba po sličnih sugestijah prebudi iz hipnoze,
se ne bo na ničesar spominjala, kar se je godilo z
njo med hipnozo, tako tudi ne na te sugestije. Čim
pa preteče določeni čas, ali ko nastopijo opisane
okolnosfi, se takoj pojavijo sugerirane predstave in
oseba bo točno izvršila vsako sugerirano dejanje, ne
da bi o tem kaj premišljevala. Na event. vprašanje,
kateri motivi so jo napotili k tem dejanjem, navadno
ne ve odgovora, ali pa se izgovarja, da se je slučajno
na to spomnila.

35

s*

Posthipnotične sugestije igrajo posebno pri zdra¬
vilstvu veliko vlogo ter se uporabljajo brez vsake
nevarnosti z velikimi uspehi pri zdravljenju raznih
bolezni.

Tudi obljube končno niso nič druzega nego posf-
hipnotične samosugestije. Vsled naše vzgoje smo se
priučili, da moramo to, kar smo obljubili, tudi izvršiti.
Ko pride čas izvršitve ali izpolnitve obljube, se spom¬
nimo na njo, čeravno smo se med tem časom ne¬
moteno ukvarjali z raznimi drugimi mislimi in smo se
spomnili obljube le redkokedaj ali pa sploh nikdar.

Najrazličnejše so poti, ki so odprte fantaziji ekspe¬
rimentatorja v dajanju sugestij, toda, kakor že omen¬
jeno, ima tudi moč sugestije svoje meje, in z njo tudi
vsi hipnotični pojavi.

Dasiravno hipnoza še do danes ni izpolnila opti¬
mističnih nad, stavljenih v njo, vendar smemo z vso
pravico pričakovati, da nam jo bo prikazala človeška
znanost še v jasnejši podobi, ko bo enkrat prodrla
tudi v njene najgloblje tajnosti.

Clairvoyance in telepatija.

Clairvo^ance, hipnotični vid ali vidovitost, imenu¬
jemo ono izredno zmožnost, ki se nahaja po mnenju
nekaterih strokovnjakov v človeku, da more oseba, katera
se nahaja v globoki hipnozi, videti krajevno in časovno
oddaljene predmete ali dogotke, in to brez uporabe oči.

56  —

Ta nenavaden pojav se vzbudi pri nekaterih po¬
sebno občutijivih osebah v somnambulnem stanju ter
jim omogoča videti brez ozira na kakršnekoli zapreke
skrite predmete; skozi debel zapečaten ovitek lahko
čita na lističu napisane besede ali številke ter more
baje videti in točno opisati tudi najoddaljenejše, njej
docela neznane kraje, kakor tudi dogodke iz pretek¬
losti in bodočnosti.

Natančna raziskovanja teh nepojmljivih pojavov
pa so vsekakor v večini primerov dokazala, da so
bili občudovalci takih medijev le nedolžna žrtev prevare
in razburjene fantazije.

V globoki hipnozi je namreč zlasti vid izredno
občutljiv (za ca. lOOkratno narmalno sposobnost!) in
ta okolnost usposobi medij, da more čitati v mraku
pri na videz zaprtih očeh tudi najdrobnejši tisk.
Neznatna ozka špranjica, katero puste veke, da uhajajo
skozi njo svetlobni žarki, je ostala dolgo časa prikrita
tndi najvestnejšim opazovalcem; medij pa je imel prav
lahko nalogo, če je moral imenovati in opisati razne
predmete, katere so mu držali zadivljeni ljude pred
navidez zaprtimi očmi. S tem razkritjem se je kaj
kmalu razblinila slava marsikaterega jasnovidca v
puhlo prevaro.

Mnogo je ljudi, ki ne verujejo v možnost vido-
vitosti, dočim- so zopet drugi, resni učenjaki, ki trdijo,
da imajo |za to neovržljive dokaze.

— 37  —

Pod naziv  telepatija  uvrščujemo znanstveno
sicer še tudi nepojasnjene pojave odnosno možnost
vplivanja misli na druge osebe na daljavo. Telepatija je
torej sila duše, ki vpliva na dušo druge osebe na
daljavo in to brez posredovanja nam znanih sredstev.

Stara prislovica „če govoriš o volku, pride" se
je že tolikokrat obistinila, da utegne biti v jedru iste
res neka goloblja resnica. Komu se še ni pripetilo,
da se je oseba, katero ste opazovali, nanadoma okrenila,
ali da je izrazil Vaš prijatelj nepričakovano baš isto
misel, da je intoniral točno isto melodijo, katero ste
imeli v mislih tudi Vi ali obratno?

Kako si naj tolmačimo slične, sicer nepomembne
pojave iz vsakdanjega življenja? Ali nam lahko služijo
mar že ti malenkostni primeri kot nekakšen dokaz za
obstoj možnosti prenašanja misli na daljavo?

Mogoče igrajo tu svojo vlogo posebni vaiovimiselni
valovi. Vsaka misel povzroči v naših možganah gotove
kemične procese in pretvorbe celic. Ti razkrojni ke¬
mični procesi ustvarjajo svojevrstne neznatne električne
struje in elektromagnetična polja, katera izžarevajo
mogoče posebne »miselne valove" ter jih pošiljajo
kot električni radio-valovi v svet na vse strani.

Kako se vse to vrši in pod katerimi okolnostmi
se odigrava vse to v resnici, da-li so taki valovi zares
zmožni, ustvariti v duši ali fantaziji druge osebe enake
predstave, to še bo ostalo dolgo časa, četudi ne za

— 38

vedno, zavito in zagrnjeno v gosto kopreno naravnih
čudes in tajnosti.

Takovzvani felepatični poskusi in produkcije raznih
potujočih artistov, ki si stavljajo za nalogo iskati
poljubne predmete, katere skrije v ta namen publika,
razkritja fingiranih zločinov itd. nimajo s prenašanjem
misli v pravem pomenu besede ničesar skupnega.

Njih umetnost obstoji namreč le v spretnosti
registriranja gotovih finih gibov in lahnih sunkov
mišic, ki se čutijo v roki „prenašalca misli" ali
medija kot posledica nezavestnih živčnih refleksov.
Medij, ki mora neprestano misliti na nalogo, katero
naj reši »telepat", mu poda svojo roko ter ga vodi
tako sam, nevede in nehote, naravnost k cilju. Ako
krene telepat v napačno smer, bo začutil takoj v roki
svojega medija lahek odpor in protipritisk, ki se bo
ponovil spontano in neodvisno od volje mediia v
vsakem takem slučaju. Seveda mora biti prenašalec
misli s svojimi mislimi ves čas živo pri stvari. Ko
pa se približata tako cilju, se pojavi v njegovem
telesu še lahko razburjenje, puls se pospeši in v
najkrajšem času mora presenetiti telepat radovedno
množico s pravilno rešitvijo dane mu naloge. To je v
bistvu princip takozvanega čitanja misli teh umetnikov.

Nesporno je, da dosežejo neketeri umetniki v tej
spretnofi tako dovršeno izurjenost, da morejo premotiti
in omajati tudi trdovratne nasprotnike in nevrjetne
Tomaže,

— 39  —

Kakor glede vidovifasli (ako se delijo med znan¬
stveniki tudi mnenja glede obstoja telepatije. Nihče
pa ne more teh vprašanj krafkomalo vnaprej zanikati.
Ostala še bodo dolgo odprta, mi pa mirno čakajmo
dalje, dokler nam jih ne razčisti in razjasni znanost.

Moč sugestije.

Drzna izgleda na prvi pogled trditev, da se dajo
proizvajati skoro vsi opisani pojavi hipnoze tudi izven
hipnotičnega spanja, pri popolnoma budnem stanju
osebe, in sicer potom samih sugestij, brez kakršnega
koli druzega vplivanja.

Sugestivna sila godbe, nadalje gotovih gibov in
pojavov raznih duševnih afektov je vsakomur znana.

Vsakemu izmed nas je še iz naše šolske dobe
v spominu nalezljivost smejanja. Čim se je pojavil
smeh v eni klopi, že se je razširil z naravnost ne-
zadržljivo silo po celem razredu, ne meneč se za
ukore učitelja. Ako zazeha v dolgočasni družbi eden,
mu bodo kmalu sledili vsi ostali, eden za drugim. —
Odrasel človek ne more ostati vesel med žalostnimi,
toda ne mogoče radi vzroka žalosti, ki mu je lahko
tudi nepoznan, ampak radi simptomov afektov. Med
nasprotniki povzdigne bojazljivost enega odločnost in
borbenost druzega i. f. d.

40

Ako pa zavzameje sugestije večji obseg ter raz¬
širijo svoj vpliv na cele mase, potem govorimo o
množinski sugestiji.

Vpliv

Množinske sugestije

je neprimerno večji in silnejši od navadnih tujih
sugestij. Njemu podležejo tndi najinteligenfnejše osebe
ter more prevreči in pogaziti vse temelje logike.

Vodstvo množic v narodnih, verskih in političnih
zadevah temelji v bistvu na vplivu takih sugestij. Pod
neodoljivim vplivom množinskih sugestij postanejo
celi narodi brez vsake odpornosti in volje. Vidimo,
kako so vodili veliki vojskovodje in razni verski ter
politični fanatiki cele mase kot bitja brez misli in
volje v brezobziren boj proti vsemu, kar so oni
sovražili in hoteli pokončati. Zgodovina beleži nebroj
takih primerov.

Sugestivnemu vplivanju so dostopna razen misli
tudi vsa čutila in vse v možganih izvirajoče funkcije,
(n. pr. srce, črevesa, žleze). Vpliv sugestij, odnosno
domišljije je na človeka mnogo večji, kot si to sploh
lahko predstavljamo; celo večji in močnejši je od
zavestne volje.

Pod sugestivnim vplivom predstave strahu se
lahko spremenijo najpreprostejši predmeti v pravcate
pošasti, ki jih vidi preplašena oseba v vedno jasnejši
obliki pred sabo. Pričvrstite na steno čist bel papir

— 41

ter recite navzočim, naj si preizkusi vsak sam ostrost
vida. Na papirju mora vsak zapaziti tri male točke.
Vkljub temu, da je papir popolnoma čist, se bo oglasil
zdaj pri večji, zdaj pri manjši oddaljenosti eden za
drugim, da že vidi namišljene točke.

Sluh, vonj in okus niso nič manj dostopni su¬
gestivnemu vplivanju — tudi v Rudnem stanju.

Kdo še ni slišal raznih zvokov in glasov iz zraka,
dasi je bilo v resnici vse tiho? Ako vstopimo v sobo
s predsodkom, da mora tam prevladovati gotovi vonj,
ga bomo duhali, četudi ne obstoja. Tak poskus lahko
izvršimo vsak čas na drugih osebah; treba nam je
samo prepričevalno zagotoviti, da se je pojavil poseben
vonj. Čisto vodo lahko okusimo kot slano ali kislo,
in v navadnih jedilih moremo okusiti čisto tuj okus,
ako smo sprejeli sugestije, ki so nam vzbudile take
predstave.

Že sama predstava, da vgriznemo v kislo limono,
lahko povzroči pomnoženo delovanje žlez in nabiranje
slin, predstava gnusnega predmeta pa lahko izzove v
posebno občutljivi osebi naravnost neprijetne posledice.

Izmed vseh sugestij pa je

Avtosiigesiija

najmočnejša. Razlika med tujo sugestijo ter med avto-
sugesfijo je ta, da nastopijo tuje sugestije vsled zu¬
nanjih, tujih vplivov, avtosugestije pa imajo svoj izvor
v naši domišljiji in se pojavijo same od sebe. Vsaka

— 42

tuja sugestija mora postati najprej avfosugestija; naša
domišljija jo mora sprejeti ter asimilirati. Šele potem
ima lahko svoj vpliv in učinek.

S pomočjo zavestnih avfosugestij si lahko jačimo
voljo, se zdravimo, odvadimo raznih neprijetnih ali
škodljivih navad in strasti, kakor kajenja, alkoholizma,
raztresenosti, in tudi raznih bolezni, kakor nevra-
stenije i. t. d. One nam omogočajo uničiti in odvračati
škodljive tuje vplive, usmerjene na nas, in tako moremo
ispremeniti polagoma ves svoj značaj ter mu damo
novo, zašeljeno smernico.

Kakšno vlogo igrajo avtosugestije pri zdravilstvu,
je znano vsakemu zdravniku. Koliko bolnikov je že
ozdravila čista studenčnica, ki je bila k večjemu
pobarvana. Bolnik jo pije v trdni veri, da mu bo to
zdravilo pomagalo in vera — avtosugestija ga je
ozdravila. Takih in sličnih primerov je nebroj in v
najrazličnejših varijacijah posebno v zdravniški praksi.

V drugem primeru trpi pacijent na hudem zobo¬
bolu. Ko pa prestopi prag čakalnice zobozdravnika,
mu minejo na mah vse bolečine. Nepričakovane ali
posebno razveseljive vesti preženejo lahko nenadoma
glavobol ali druge manjše indispozicije

Skrivnost takih nenadnih ozdravljenj leži v tem,
da se bavijo misli vedno bolj intenzivno z novim
predmetom in se koncentrirajo okoli istega v tem
večji meri, čim bolj se bližamo cilju. S tem vplivamo

— 43  —

nevede na svojo podzavest, tako da prične delovati
na možgane z naraščajočo energijo v nasprotni smeri,
in tako premagamo nekatere bolesti ter jih preženemo
iz naše zavesti ali tudi iz našega organizma.

Nasprotno pa deluje neprestana bojazen pred
kako boleznijo, zlasti ako jo še pospešujejo razni
zunanji vplivi, na organizem včasih tako usodepolno,
da uniči velik del odporne sile in često oboli oseba
vsled tega zares na namišljeni bolezni. Tako so tudi
simptomi histerije po zdravniških izkušnjah v mnogo
primerih posledica takih avtosugestij, na katere pa se
bolnik slično kakor na tuje sugestije v somnabulnem
spanju niti najmanj ne spominja.

Marsikoga je že spravil na sprehodu skozi gozd
v nevoljo namišljeni ostanek pajčevine na obrazu,
katerega se nikakor ni mogel iznebiti. Včasih postanemo
celo znemirjeni radi namišljenega nadlegovanja raznih
mrčesov. Tudi to so lahko pojavi avtosugestije. Čim
se namreč prepričamo o neutemeljenosti takih predstav,
izginejo tudi vsi ti namišljeni občutki.

Na avtosugestiji temelji nadaije možnost, hipno-
tizovati samega sebe — avtohipnoza. Ako gremo n. pr.
spat s trdnim namenom, da se zbudimo druzega jutra
zgodej ob določeni uri, bo uspeh skoro vedno nastopil

Iz teh malo primerov iz našega vsakdanjega
življenja, ki naj na kratko objasnijo pojem sugestije,
je povsem razvidna ogromna moč in dalekosežen

— 44  —

pomen tega zanimivega pojava naše duše, ki igra v
našem življenju tako veliko vlogo.

Neprestano se pustimo vplivati od naše neposredne
okolice, ne da bi se tega sploh zavedali. Seveda,
dokler se vrše dejanja v običajnem obsegu vsak- *
danjosti, nam ne pride niti iz daleka na misel, da bi
govorili o sugestiji, Čim pa prestopijo ista točno zari¬
sano črto tega ozkega okvirja, čim se vršijo ravno
isti pojavi pod nekaliko spremenjenimi okolnostmi, že
stojimo pred čudežno zagonetko sugestij.

Naslednji poskusi naj ponazorijo moč vpliva tujih
sugestij na voljo in domišljijo drugih oseb v poplnoma
bodnem stanju in pri popolnem ohranjenju spomina.

Sugestor ukaže n. pr. poskusni osebi, naj sklene
svoje roke in naj posveti vse svoje misli njegovim
sugestijam. Na to sflgerira: „roke Vam postanejo trde,
popolnoma so se strnile, ne morete jih več razkleniti 1“

V tem trenutku izgubi poskusna oseba svo oblast nad
svojimi mišicami. Zaman se bo trudila razkleniti roke
in čim bolj si bo to prizadevala, tem krepkejši odpor
bo čutila v mišicah. Z enakim uspehom lahko na¬
pravimo celo vrsto najzanimivejših poskusov. Oseba
n. pr. ne bo mogla prijeti svinčnika, ne bo mogla
vzdigniti lahkega predmeta, ker se ji bo zdel silno
težak, ne bo mogla ganiti roke z mize, ne sesti na
pripravljen stol in v trenutku lahko pozabi celo na
svoje ime ter ga ne more več izgovoriti i. t. d. i. t. d.

S primernimi sugestijami se dado izvesti slični poskusi

— 45  —

v najrazličnejših varijacijah. Pri zelo sugestivnih osebah
nastopijo lahko tudi v budnem stanju vsakovrstne
halucinacije in iluzije, slično kakor v hipnozi, toda
pri popolnem ohranjenju zavesti in spomina. Vpliv su¬
gestij lahko traja tudi dalje časa, dokler se ne razblini
bodisi sam od sebe ali pa vsled primernih sugestij.

V najnovejši dobi so preiskušali vpliv sugestij
celo potom radija. Iz odj.ajne postaje je opozoril ekspe¬
rimentator na kratko svoje poslušalce na nameravani
poskus. One, ki so se za ta zanimiv poskus zanimali,
je prosil, naj sklenejo trdno svoje roke. Sledile so
sugestije: „sedaj so se Vam roke strnile in ne morete
jih več razkleniti . . .“ Iz dospelih poročil, je bil
razviden velik uspeh te ideje. Vpliv sugestij, poslanih
v svet potom radia, je bil ravno tak, kot če bi se
vršil poskus neposredno z dotičnimi osebami. Mnogo
oseb je poročalo, da so se jim roke tako trdno strnile,
da so se navzoči zamanj trudili odstraniti vpliv su¬
gestij. Šele nato ko so slišale v svojih radio-slušalicah
ukaz pravega sugestorja, naj razklenejo roke, se jim
je to zopet posrečilo. Opisani poskus ki je gotovo
zanimiv, je izvršila glasom časopisnih vesti radio-
emisijska stanica v Bostonu.

Naj sledi takoj na tem mestu preprosta razlaga teh,
na videz tako čudežnih pojav, ki so tem zanimivejši,
ker se pojavljajo pri polni zavesti vplivanja osebe.

Vsaka naša misel strmi za tem, da se uresniči
v dejanju. Ako ukaže sugestor svoji poskusni osebi,

— 46

naj osredotoči vse svoje misli edino na to, kar ji bo
sugeriral, in če se bavijo njene misli resnično samo
s lem predmetom, poiem mora nastopiti fenomen
izvršitve sprejetih sugestij. Oseba se sicer trudi na¬
praviti to ali ono, ker pa si vsled sprejetih sugestij
domišljuje,  da tega ne more storiti, bo delala nevede
ravno nasprotno temu, kar hoče prav za prav doseči.
Čim bolj bo zastavljala svojo voljo za to, da doseže
svoj cilj, tem večji bo neuspeh. Najnovejša raziskovanja
na področju dušeslovne znanosti so dokazala, da ni
volja edina vzmet naših dejanj, in da tiči v domišljiji
neprimerna večja sila.

V svrhu lažjega razumevanja in spoznanja vpliva
sugestij oz. avtosugestij je predvsem potrebno, da si
napravimo približno sliko, ki nam naj razjasni nekatere
zmožnosti človeške duše in posebnosti njenih sil.

Človeški duh, ali bolje rečeno, naša zavest je
dvojna. Sestoji se iz dveh različnih bitnosfi. Prvo je
lakozvani »zavestni jaz“, ki se ga zavedamo, drugo
pa je „jaz“, ki je pod našo zavestjo ter se ga ne
zavedamo in ga zbog tega prav malo poznamo. Obe
bitnosti lahko razločujemo medsebojno. Najvažnejša
in bistvena lastnost zavestnega jaz-a je sila volje,
dočim je sila domišljije značilna lastnost podzavesti.

Iste duševne sile, ki počivajo v nas med navadnim
spanjem, to je zavestni jaz, počivajo tudi med hipnozo.
Obratno pa delujejo med navadnim spanjem ravno
iste duševne sile, katere nas stavljajo v hipnozi vedno

— 47  —

in vedno pred nove zagonetke. Med navadnim spanjem
in med hipnozo ni v fizijološkem oziru nikake razlike.

Zavestna volja nam daje zmožnost razsodnosti in
presoje ter nas usposobi, da ostanemo dejansko gos¬
podar svoje usode. Podzavest pa je prva življenska
sila v nas. Ona izvršuje neprimerno vašnejšo nalogo
od zavestnega jaza. Ne miruje nikoli in vse funkcije
naših organov so pod njenim stalnim vplivom. V
podzavesti imajo svoj izvor vse naše misli, kadar
bedimo, in vse sanje, kadar spimo. Od zavestne volje
se razlikuje nadalje zlasti v tem, da ji manjka dozdevno
vsaka zmožnost presoje in razsodnosti. Zato sprejme
tudi vsako vest kot resnično, tudi če se ji reče, da
je belo črno. Podzavest je torej ona duševna sila,
katera sprejema sugestije ter skrbi za to, da se tudi
uresničijo. In baš v tej njeni lastnosti leži vsa ne¬
pregledna korist pa tudi nevarnost vpliva sugestij.

Couelizem.

Znani nancyjski lekarnar in psiholog Emil
Couč  (* 1857 f 1926) si je stekel zlasti na polju
proučevanja vpliva avtosugestij na našo podzavest
nevenljivih zaslug. On je bil eden prvih, ki je jel
praktično uporabljati nova dušeslovna razkritja.

V Nancyju, v rojstnem mestu sugestije je osnoval
Couč svoj sanatorij. Njegovo uspešno delovanje v tem
zavodu je znano mnogim velikim učenjakom in du¬
ševnim zdravnikom. Njegovi spisi pa so prevedeni v

48  —

v skoro vse jezike. Ozdravljal je namreč bolnike s
samo besedo - s sugestijo odnosno z avtosugestijo.
Njegovi, naravnost čudežni uspehi so se kmalu raz¬
širili po vsem svetu in njegov sanatorij je postal
pravo srečališče in shajališče brezupnih bolnikov iz
vseh krajev sveta. Ozdravil je ljudi, ki niso mogli več
hoditi, ki so že komaj videli ali slišali, ali pa so imeli
druge hibe, razne živčne bolezni, jecljanje, protin,
ženske bolezni i. t. d. Tam kjer niso uspeli zdravniki
s svojo učenostjo, je uspel Coue z besedo.

„Nisem čudodelec”; — je rekel nekoč, „vse kar
Vam moram povedati, je tako enostavno, da boste
razočarani".

In res nam razlaga in pojasnjuje svojo metodo
popolnoma stvarno na podlagi primerov Iz vsak¬
danjega življenja.

Snohodci (mesečnjaki) so vsakomur znan pojav.
Tak človek vstane sredi noči, ne da bi se prebudil
ali zdramil, se včasih celo obleče, odide na prosto,
opravlja tam neka dela, zleze mogoče na streho in
hodi z neverjetno spretnostjo po njej i. t. d. Ko se
zjutraj vzdrami, se ne more zadosti načuditi, ko najde
n. pr. zvečer prekinjeno delo zgotovljeno. Snohodci
vršijo taka dejanja brezzavestno in niti ne slutijo, da
da so to delo sami izvršili.

Tu imamo lep primer, kako deluje v človeku
nezavesten jaz, njegova podzavest.

— 49  —

4

Podobno je pri alkoholikih. Ako napade pijanca
znana pijanska bolezen „delirium tremens" lahko izvrši
v fej blaznosti kakršnokoli dejanje. Pograbi nož,
sekiro, kij ali drugo orožje ter napade z njim vsakogar,
ki se mu po naključju približa. Ako pride potem zopet
do normalne zavesti, se svojega groznega dejanja niti
najmanj ne zaveda.

V človeku je torej dvoje bitnosfi. Pri nekaterih
osebah se pokaže dejstvovanje podzavesti posebno
očitno kot abnormalen pojav mesečnosti, medijev i. f. d.
V stanju sugestij in hipnoze pa je tako dejstvovanje
naše podzavesti itak vsakemu znano.

To pozavestno silo moramo spraviti sedaj v zvezo
z domišljijo. Na zanimiv način ponazoruje Couč tudi
razmerje med zavestno voljo ter med domišljijo.

Primer: Položimo na tla deset metrov dolgo in
ca. 25 cm široko desko. Brez vsakih težkoč lahko
stopamo, ali tudi letimo po njej od enenga konca do
druzega. Zamislimo pa si isto v višini cerkvenega
stolpa; to, kar nam je bila poprej otroška igra, bo
postalo naenkrat težko, če ne sploh neizvedljivo. —
Kolesar začetnik vidi pred sabo oster kamen. Ker pa
se ne čuti na kolesu zadosti sigurnega, ga bo vlekel
kamen s tem večjo silo nase, čim bolj se bo trudil
in si prizadeval, da se mu izogne. Zakaj? Domišljija
je rekla podzavesti, da moramo iz take višine pasti,
da bo zadel kolesar gotovo ob kamen, ker mu še

— 50  —

manjka potrebna samozavest in sigurnost i. t. d. Naj¬
večji odpor volje nič ne zaleže. Krovci pa in kleparji,
ki so neštetokrat v takem položaju se ne bojijo ne¬
varnosti, ker so preverjeni, da ne morejo pasti, dokler
so zadosti oprezni. Tu vidimo silno moč domišljije.

Izkušnja torej uči, da zmaga v slučaju nesoglasja
med voljo in domišljijo vedno slednja. Čim bolj se
trudimo napraviti to, kar si domišljujemo, da ne bomo
mogli storiti, tem večje nastane nasprotstvo med voljo
in domišljijo. Volja podleže v vsakem takem boju, in
uspeh bo ravno nasproten temu, kar smo pravzaprav
hoteli doseči.

Isti pojav vidimo nadalje pri ljudeh, ki trpijo na
nespečnosti. Če se ne bodo silili k spanju, če bodo
prepričani, da morajo zaspati, ali pa sploh ne bodo
mislili na to, potem utegnejo kmalu zaspati. Čimbolj
pa si tak človek prizadeva, da bi zaspal, tem usodnejša
utegne postati za njega noč.

Te lastnosti naših duševnih sil so napotile Coučja,
da je ustvaril poseben sistem samoobvladanja in
zdravljenja samega sebe potom zavestnih avtosugestij.

Moč, s katero obvladamo, krotimo in podjarmimo
svojo podzavest se imenuje avtosugestija. Kakor lahko
sugeriraš komu v hipnozi, da pije vodo za najboljše
vino, mu lahko vsiliš občutek gladu, bolečine i. t. d.
tako poznamo tudi način, kako moremo vporabiti to
silo izven hipnoze, v budnem stanju v svrho samo-
vzgoje in zdravljenja samega sebe.

51  —

4 ’

Dve temeljni ideji tvorijo jedro coučtizma, Te so:
prvič: vsaka sugestija se izkaže pri natančni analizi
kot avtosugestija. Avtosuoestiia. .mi ničesar ^druzegn.
nego splošno znano delovanje sile domišljije . - Drugič:
v borbi med voljo in domišlj ijo zmaga vedno domišlji ja.

S tem da je spoznal Couč v domišljiji tako silno
moč, ki presega takorekoč meje našega razuma, je
opustil hipnozo (umetno uspavanje človekove zavesti)
ter se je posvetil samo proučevanju vpliva sugestije
oz. avtosugestije na duševno in telesno plat človeka.
Kmalu se je prepričal, da je na pravi poti, kajti uspehi,
ki jih je dosegel brez hipnoze so prekoračili vsa
njegova pričakovanja in celo vse običajne meje.

S tem pa ni rečeno, da je bil Couč prvi, ki je
razkril zdravilno moč sugestij. Zdravilna moč, katera
leži v našem drugem jaz-u, v naši podzavesti, katera
bedi tudi takrat, ko spimo, ter skrbi neprestano za
harmonično delovanje podrejenih organov, je bila
znana že najstarejšim kulturnim narodom. Potom
sugestij in hipnoze so zdravili že od nekdaj razne
bolezni.

Coučjeva glavna zasluga leži v tem, da je po¬
kazal svojim bolnikom na podlagi preprostih toda
zelo učinkovitih poskusov, da leži ves vpliv in učinek
avfosugestij v njih samih, v njih podzavesti. Poleg
volje se nahaja v nas še neka druga sila, ki vpliva
odločujoče na naš organizem. To je sila domišljije.

— 52  —

Prosil je svoje pacijenfe, naj frdno sklenejo svoje
roke in naj intenzivno mislijo, da jih ne bodo mogli
razkleniti. Posledica tega je bila, da so se jim roke
zares strnile. Še le potem, ko se je v njih vzbudila
domišljija, da lahko s prsti zopet svobodno gibljejo,
so jih mogli razklenili.

Čim spozna tako bolnik to tajinstveno silo do¬
mišljije, se je lahko takoj okoristi za samovzgojo,
za zdravljenje i. t. d. Zvečer preden zaspi, in zjutraj,
čim se prebudi, to je v momentih, ko je volja še
nekako medla, mora ponavljati dnevno brez vsakega
napora redno vsaj 20 krat zaporedoma primerne su¬
gestije, n. pr. »dobro bom spal*, ali »ničesar me ne boli,
popolnoma sem zdrav* i. t. d. Ako se pojavijo hude
bolečine, priporoča Couč brzo ponavljanje sledečega
stavka: »minulo bo, prešlo bo* vsaj dvajsetkrat. Med
tem je dobro, gladiti z roko boleče mesto. Njegova
splošna formula pa se glasi: »Vsak dan se počutim
v vsakem oziru bolje in bolje*. To je znani Coučjev
čarorek, ki je ustvaril v resnici neverjetne čudeže.

S tem je v kratkih besedah opisano bistvo coue-
lizma. Učinkovitost in uspešnost te metode se je izka¬
zala že v neštetih primerih v toliki meri in v takem
obsegu, da je prinesla svojemu očetu Coueju naravnost
nepričakovano slavo.

Navedem še sledeči primer iz Couejeve prakse:

Neka deklica je trpela za krvavenjem zoba. Couč,
ki je poznal njeno občutljivost, ji je obljubil, da bo

53  —

dosegel brezbolestno ruvanje zoba. Določenega dne
sfa prišla skupno k zobozdravniku. Couč je pogledal
deklici ostro v oči ter jel sugerirati: „Nič ne čutite,
nič ne čutite i. t. d.“ Med tem je dal zobozdravniku
migljaj in že je bil bolni zob zunaj, ne da bi bila
deklica samo ganila z vekami. Na ta način je ustavil
tudi krvavenje rane v čeljustih.

Couč razlaga tudi to kot docela naraven pojav.
Pod vplivom misli: »Krvavenje mora prestati* je
ukazala podzavest žilam, naj ne izlivajo več krvi.
Pokorno so se zaprle konice odprtih žil, kakor bi se
bilo zgodilo pri uporabi umetnega sredstva za ustav-
ljenje krvavenja. Enako si tolmači tudi odsiranjenje
bradavic vsled vpliva sugestij oz. avtosugestij.

Vsakega čitatelja bo gotovo zanimal tudi sledeči
poskus: Dr. Abrams, zdravnik v San Frančišku je pri¬
bliževal bolnemu mestu telesa (oteklini, raku i. t. d.)
krogljico iz bezgovega stržena, napolnjeno z elektriko.
Opazil je, da je oteklina kroglico privlačila. Ako pa
je bolnik s trdnim prepričanjem mislil, da je oteklina
izginila, da je zdrav, se je jela kroglica odbijati.
Prvotna privlačna sila pa se je takoj zopet pojavila,
čim je spremenil bolnik 'svoje misli v nasprotnem
smislu.

Podobne električne lastnosti našega telesa, zlasti
pa pojave električnih sil na konicah prstov so do¬
kazali na občutljivih aparatih že drugi učenjaki.
(Harnack, Maack, i. dr.) Znani so nadalje Reichen-

54  —

bachovi Ožarki. Nekatere posebno senzitivne osebe
vidijo v somnambulnem stanju na drugih osebah,
svojevrstne svetlobne prikazni. Zlasti iz konic prstov
vidijo hiteti močnejše snope žarkov, ki kažejo med¬
sebojno privlačnost. Ti žarki, čijih bistvo nam je sicer
še popolnoma nepoznano, morejo prodretfi udi razne
predmete, celo srednje debel zid. Razni predmeti se
izkažejo bodisi kot dobri, bodisi kot slabi prevodniki
teh žarkov; svinec n. pr. pa jih sploh ne propušča.
Žal pa še nimamo danes tako občutljivih priprav
katere bi omogočale natančnejša raziskovanja teh
zanimivih pojavov.

Povsem upravičeno pa se smemo nadejati, da
nam bodo prinesli današnji moderni razvoji in odkritja
na polju vsakovrstnih žarkov, elektromagnetičnih
valov i. t. d. tudi v tej smeri v doglednem času za-
željeni napredek.

Korist hipnoze in sugestij ter
nevarnost zlorabe.

Vrednost hipnotizma, osobito pa sugestij, je za
nas tako dalekosežnega pomena, da se nikakor ne
sme podcenjevati. Seveda ne smemo presojati vpliva
sugestij iz eksperimentalnega stališča, nego zgolj z
ozirom na njegovo praktično vrednost.

Začnimo pri otroku. Vsa vzgoja temelji na su¬
gestiji in obstoja v neprestanem ponavljanju istih.

55  —

Otrok sprejme predstave, ki mu jih damo, brez vsake
presoje ter si jih prilasti, ne da bi jih preizkusil glede
njih smotrenosti ali pravilnosti, saj tega itak ni niti
zmožen. Velik sugestiven vpliv leži zlasti v vzgledih.
Vsak človek, zlasti pa otrok, naredi silno rad to, kar
vidi pri drugih. „Besede spodbujajo, vzgledi vlečejo"
pravi stari latinski pregovor. Moralni pojmi, ki vladajo
med starši in vzgojitelji se prenašajo sugestivno na
otroka in v vsem tem leži ona odgovorna, toda hva¬
ležna in velika naloga vzgojiteljev in učiteljev.

Če je vzgoja dobra in razumna, so sugestije
ugodne. Otrok se smotreno pripravlja za bodoči boj
v življenju. Pretirano strahovanje, stalne grožnje, pla-
šenje in slabi vzgledi so škodljive sugestije, ki slabijo
otroku voljo ter resno ogrožajo njegovo bodočnost in
duševno svobodo. Ta pojav se je videl zlasti sedaj v
povojnem času v strašni obliki duševnega in moral¬
nega propadanja mladine posebno v velikih mestih.

Veliko krivico prizadenejo pogosto starši nevede
svojim otrokom s tem, da jih imenujejo ob vsaki
priliki hudobneže, lažnjivce, sladkosnedce ali slično,
če se le količkaj pregrešijo v eni ali drugi stvari. S
tem jih lahko obremenijo za vso bodočnost. Otrok si
bo mislil da je zares svojeglavnež, lažnjivec ali kar
že, in posledica takih predstav ne bo izostala — otrok
se bo tudi temu primerno obnašal. Mnogo bolj pametno
je, da izrazi mati v slučaju, da jo je otrok n. pr. enkrat
nalagal s primernimi besedami svoje začudenje, češ,

56  —

saj vendar pozna svojega ljubljenca kot odkritosrčnega
otroka.

Razen v budnem stanju se lahko vpliva na otroka,
čigar sugestivnost je v splošnem zelo visoka, tudi
med navadnim spanjem. Ko že otrok spi vsaj pol ure,
se mu približajte oprezno ter mu položite nežno svojo
roko na čelo. Ko postane malo nemiren, mu recite
tiho: „Spavaj, spavaj mirno i. t. d.“, dokler zopet ne
zaspi. Sedaj, ponavljajte večkrat sugestije, katere želite,
da se v otroku uresničijo. To metodo priporoča Couč
starišem, kateri hočejo iztrebiti v otrocih potom su¬
gestij slabe navade ali nagnjenja ali pa, če hočejo
vzbuditi v njih dobre lastnosti. Na ta način je mogoče
ozdraviti tudi razne bolezni, n. pr. jecljanje, močenje
postelje, kleptomanijo i. 1. d. Postopek je treba seveda
večkrat ponavljati in uspeh je presenetljiv.

Tako igrajo sugestije, vzbujene v otroku pri vzgoji,
za vse njegovo življenje velikansko vlogo.

Najplodovitejši vir sile vsake sugestije je po¬
navljanje. Njih delovanje na našo podzavest liči
kopljici vode, ki izdolbi in izkleše tudi trdi kamen, če
kaplja neprestano nanj. Ako izrazim svojo misel enkrat,
bodo ostale besede mogoče brez vpliva. Ponavljam
pa iste zopet in zopet s posebnim povdarkom in
navdušenjem, potem morajo doseči svoj cilji Naravnost
za vzgled nam lahko služi vztrajnost .otroka, kadar
hoče doseči svojo željo.

57  —

V tem leži tudi ogromna sugestivna moč tiska,
osobito dnevnih časopisov, iz katerih črpa danes
množica svoja mnenja in prepričanja. Uspeh moderne
reklame, ki veže z najpremetenejšimi sredstvi in z
neprestanim ponavljanjem pozornost trgovanja željnega
sveta na-se, je znana vsakemu naprednemu trgovcu
in obrtniku. Reklama ni ničesar druzega, nego smofreno
in praktično izkoriščanje sugestivnosti ljudstva.

Vsi ideali, kakor verski čut, narodni ponos, po¬
litično prepričanje i. t. d,, so se vkoreninili in razvili
med ljudstvom in celimi plemeni sugestivnim potom.

Posebne važnosti so sugestije za zdravnika.
Pogosto že zadostuje samo ugled in zaupanje, ki ga
ima v njega bolnik, da se obrne bolezen na boljše.
Vpliv sugestije oz. domišljije na nas je mnogo večji
kot si to sploh moremo predstavljati. Omenim samo
primere, ko je povzročila napričakovana žalostna in
razburljiva vest ali pa izredno razveseljiva novica
(izžrebani glavni dobitek) nenadno smrt tistega, ka¬
teremu je bila vest oz. sreča namenjena.

Vpliv sugestij na ves naš organizem, posebno
pa na prebavo in črevesne funkcije, je izredno velik.
Vsled neugodnega vpliva sugestij morejo nastopiti
brez vsakega fizičnega vzroka največje motnje v pre¬
bavi, katere se dajo s primernimi sugestijami ali s
zavestnimi avtosugestijami prav lahko zopet odpraviti.

Še-le od velikega dunajskega učenjaka Freud-a,
čigar ostri duh je prodrl globoko v tajinstvenosti našega

— 58  —

podzavestnega duševnega življenja smo zvedeli, v
kako ozkem sliku in stalni neposredni zvezi je naša
domišljija s podzavestjo in kako nevarna nam lahko
postane ta stvar, če smo z njo nepravični.

Zlasti je pretirano strahovanje, prestroga vzgoja,
pa tudi drugi neugodni vnanji vplivi, ki vsfvarijo v
nežni in sprejemljivi otroški duši obilo gorja. Tu na¬
stanejo one škodljive avtosugestije, ki se vklešejo in
vkoreninijo globoko v podzavest otroka, ga težijo,
mučijo ter mu ovirajo normalen duševni razvoj.

Po Freudu se namreč pogreznejo misli, nagoni
in občutki, katere smo morali pozabiti, zatreti, ali
katere hočemo pozabiti, iz zavesti v podzavest. Tam
živijo dalje ter si iščejo novih izhodov. Iz tega na¬
stanejo težki notranji konflikti, kateri so obenem že
bolezen.

Naloga današnje psihoonalize je, izslediti vse one
fine in subtilne nitke, katere omogočajo zvezo z
usodnimi zatrtimi mislimi, vtisi ali nagoni, jih izločiti
in dvigniti zopet do zavesti pacijenta ter tako izbrisati
in izravnali vse sledove istih v njegovi podzavesti.
Ako se to ne posreči v polni meri, potem se poglobijo
ponovno v podzavest ter nadaljujejo tam svoje ra-
zorno delo.

Že omenjeni »čudežni zdravnik" EmilCouč, ustano¬
vitelj nove Nancyjske šole (predstavitelj prve Nancyjske
šole je dr. Ličbault), je pravtako spoznal ogromen
vpliv avtosugeslij in sile domišljije na človeka. Njegova

59  —

metoda samoobvladanja in zdravljenja samega sebe
potom zavestnih avtosugestij si je osvojila v kratki
dobi ves kulturni vset. Dokaz temu je že dejstvo, da
so se baš knjige, katere so razpravljale o coučtizmu
razširile z neverjetno naglico in v neobičajnih nakladah
v mnogih jezikih po vsem svetu. Njegova metoda,
katera omogoča smotreno in metodično izkoriščanje
mogočnih sil naše podzavesti, je prinesla že tisočem
in tisočem zaželjeno zdravje, drugi pa so našli v
njej sredstvo, katero jim vsaj olajšuje prenašanje raznih
bolezni in nadlog.

Danes je postala veda o sugestijah zlasti v medicini
izredno važen činitelj. V gotovih primerih ostanejo
sugestije edino učinkovito zdravilno sredstvo. Nesmi¬
selno pa bi bilo seveda pričakovati, da bi zamogle
sugestije kedaj nadomestiti medicinske študije. V su¬
gestijah ne smemo iskati nikakega splošnega zdra¬
vilnega sredstva. Vsekakor pa bodo ostale zlasti v
rokah zdravnika neprecenljiv pripomoček in uteha za
trpeče človeštvo.

Kje pa leži torej nevarnost hipnoze in sugestij?
Hipnoza ni nič druzega nego navadno spanje, pov¬
zročeno umetnim potom brez narkotičnih sredstev. Od
navadnega spanja se razlikuje le v zvišeni sprejem¬
ljivosti za sugestije. Hipnoza sama na sebi ni niti
koristna niti nevarna človeškemu zdravju. Tudi hip-
nofizovanje ni nikakšna posebna lastnost, s katero

— 60  —

je odlikovala narava le nekatere izvoljence. To že
dokazuje dejstvo, da je mogoče hipnotizovati pod
gotovimi okolnostmi tudi s pismom, potom telefona i.t.d.
Isto potrjujejo tudi nedavno izvršeni poskusi vpliva
sugestij potom radia.

Načnimo vprašanje nevarnosti zlorabe sugestij za
izvrševanje prestopkov in zločinov.

Možnost prestopkov ali zločinov pod vplivom
sugestij in hipnozne je tvorila že neštetokrat predmet
zanimivih razprav med znanstveniki, tako med zdravniki
kakor tudi med juristi.

Hipnotizovana oseba je lahko bodisi predmet ali
pa izvršitelj prestopka ali zločina. Zločini, ki so se
izvršili nad hipnotizovanimi, so skoro izključno nrav¬
stvenega značaja. Seveda lahko postane medij še
laže žrtev tatvine, bodisi enostavno med hipnozo ali
pa vsled posthipnotičnih sugestij. (Podpisi menic, tes¬
tamentov i. t. d. pod vplivom posthipnotičnih sugestiji)
Zločini ubojev in umorov so se sicer eksperimentelno
že mnogokrat preizkusili, toda v resnici še ni bil
pripoznan nobeden zločin, ki bi se bil izvršil izključno
pod vplivom sugestij. Kjerkoli so se zgodili v posa¬
meznih primerih zločini pod pretvezo neodoljivega
vpliva sugestij, v vsakem takem slučaju je bilo do¬
kazano, da je bil dofičnik duševno in moralno manj
vredno bitje, kateri bi bil zmožen takega dejanja tudi
drugače.

— 61  -

Znano je, da izvrši hipnofizovani le one sugestije,
katere niso v nasprotstvu z njegovim moralnim in
etičnem čustvovanjem, dočim vse druge zavrne.

Vsak zdravnik in pedagog priznava in upošteva
danes velikansko vrednost sugestij. Nevarnost zlorabe
hipnoze in sugestij je v primeru z neštevilnimi in
nepreglednimi koristmi, ki nam jih nudi ta veda, tako
malenkostna, da sploh ne pride v poštev. Žal pa je
na svetu tako da postane lahko tudi najneznatnejša
ali najkoristnejša stvar nevarna in škodljiva, če je v
rokah nepoklicanega. To velja seveda v polnem obsegu
tudi za hipnotizem. Priznati pa moramo nadalje, da
je k sreči število onih, čijih motivi niso vedno baš
najčistejši, v razmerju z drugimi tako neznatno, da nam
tudi to vprašanje ne more delati posebnih preglavic.

Hipnoza pri živalih.

Nekateri učenjaki so raziskovali tudi pojave hip¬
noze pri živalih ter so prišli do prav zanimih zaključkov
in uspehov. Seveda v teh primerih ne gre za hipnozo
v pravem pomenu besede, nego le za nekaka hipnozi
slična stanja, takozvane hipnozoide. Brezdvomno imajo
živali svoje spominske predstave, manjkajo pa jim
predstave besed, vsled česar so tudi nedostopne za
sugestivno vplivanje potom besed.

— 62  —

Dognano je, da so med živalimi zlasti kače,
katerih fascinujoči vpliv na druga bitja je sličen hipnozi.
Ko si izbere kača svojo žrtev, dvigne glavo in zre
nepremično nanjo, dokler se njiju pogleda ne srečata.
V.tem  hipu se prestraši žival fascinujočega pogleda
svojega nasprotnika, tako da ji odpovejo trenutno vse
moči in počaka mirno, brez posebnega obotavljanja
na izvršitev krute usode.

Mnogo ljudi je bila priča, kako je kača, ovita okoli
veje očarala ptico, da ni mogla več zleteti; frfotala je
neokretno od vejice do vejice ter padla končno vsa
omofena v žrelo kače in postala tako njen plen. Taka
otrplost (kafapleksija) se polasti zlasti malih živali
pred ostrim pogledom roparic.

Zelo zanimiv je sledeči doživljaj nekega angle¬
škega častnika: Na nekem daljšem sprehodu je naletel
v spremstvu svojega prijatelja sredi pota na zajca,
sedečega nepremično na zadnjih nogah. Častnik se mu
približa in z lahnim udarcem biča ga zdrami iz nje¬
gove čudne otrplosti. Nato se umakne zajec za kakih
deset korakov in zapade ponovno v prvotno otrplost.
Ko skuša častnik dognati vzrok temu nenavadnemu
pojavu, zagleda v grmovju klopotačo, katera je zasle¬
dovala svoj plen z nepremično na njega uravnanim
pogledom. Čim se je približevala zajcu, skušal je slednji
ubegniti, toda zaman. Padel je zdaj na eno, zdaj na
drugo stran in ko se mu približa do neposredne bli¬
žine, pade zajec zopet, telo se mu jame smrtno tresti,

— 63  —

kača skoči nanj, sc ovije okoli njega, mu zdrobi kosti
ter ga požre.

Pri pajkih in nekaterih drugih žuželkah opazimo,
da skrčijo svoje noge tesno k telesu, če se jih do¬
taknemo, in ostanejo v tem stanju včasih dolgo
časa, kot bi bile mrtve. To spominja na nekako ka-
taleptično stanje, katerega se poslužujejo v samo¬
obrambo najbrž z namenom, da odvrnejo sovražnika,
čes, da so mrtve.

Zanimiv je tudi sledeči poskus, katerega je za¬
beležil 1. 1635 Atanazij Kircher kot „experimenfum
mirabile". Kokoš, petelina ali goloba položimo na
mizo; v podaljšanju kljuna pa potegnemo s kredo
ravno ali vijugasto črto. Ako spustimo nato žival, bo
vztrajala v tej nenavadni legi precej časa kot otrpla.
Enako je z rakom, če ga postavimo na glavo in
škarje. Vzrok tem pojavom je najbrž ta, da izgubi
žival svojo orijentacijo, ako jo položimo v njej ne¬
običajno lego. Vsled tega ostane-kakor tudi nenadoma
presenečen človek — v dani ji legi, dokler ne pride
zopet do polne zavesti. Nekateri hipnotizerji umejo
hipnotizovati tudi druge živali n. pr. žabe, kače, pse,
leve i. t. d. S hipnotizovanjem kač se bavijo zlasti
indijski fakirji.

Neovržljive dokaze o vplivu človeka na živali
nam nudijo predvsem krotitelji zveri. S kako obču¬
dovanja vredno gotovostjo obvladajo le-ti najkrvoloč-
nejše zveri, je videl že marsikdo v zvrinjakih. Ponosni

- 64  -

levi kakor zavrafni ligri i. 1. d. se uklonijo volji kroti-
telja, tako da se udajo docela njegovemu vplivu. Lev
pusii na sebi jezditi, ubogljivo odpre svoje strašno
žrelo, da položi vanj gospodar svojo glavo; (iger mu
liže kot dobrikajoča se mačka roke in obraz in končno
mu ležejo ti krvoločneži-velikani pred noge kot naj¬
zvestejši pes ali krotko nedolžno jagnje.

Z mirnim ostrim pogledom, iz katerega seva
jeklena volja, odločnost in neusfrašenosf, vežejo kro-
titelji pogled zveri nase, da jih podjarmijo tako s
svojo voljo.

Pripovedka, kako se reši človek napada leva s
tem, da mu gleda ostro in neustrašeno v oko, je
znano vsakomur še izza prirodoslovnega pouka.

Vsi opisani pojavi so sicer na prvi pogled zares
precej slični pojavom hipnoze. Ker pa pogrešamo
sugestivni nastanek istih, moremo govoriti le o hipnozi
sličnih pojavih, nikakor pa ne o hipnozi. Brezdvomno
pa igra tudi tu domišljija in volja glavno vlogo.

Osebni magnetizem.

Osebni magnetizem je neka posebna iz samo¬
zavesti izvirajoča privlačna sila. Nahaja se v večji
ali manjši meri v vsakem človeku, lahko si jo po¬
množimo, lahko pa jo tudi izgubimo, ako jo po nepo¬
trebnem zapravljamo in zametujemo. Čim večja je
samozavest, tem več se nakupiči te privlačne sile, ki

— 65  —

5

pritegne nase druge ljudi, njih zaupanje, ljubezen in
občudovanje. Osebni magnetizem je moč osebnosti.

Temelj osebnega magnetizma ali osebnega vpliva,
ali kakor že hočemo imenovati to duševno silo, je
trdna in odločna volja. Te pa nikakor ne smemo
zamenjati s samovoljnostjo, sebičnostjo ali trmogla¬
vostjo. Svojevoljnost, surovost, trma in slični pojavi
pričajo o majhni volji, o pomanjkanju samozavesti,
kajti že dejstvo samo, da se dotični ne more obvladati
in brzdati, je zadosten dokaz neznatne sile njegove
volje. Sicer je res težko obvladati te vrste ljudi, vendar
pa tudi oni ne morejo vplivati na druge. Kdor ne more
obvladati samega sebe, tudi ne bo obvladal drugih.

Volja je kulminacija združenih sil človeške duše.
Ona je vladajoča sila človeškega duha, ki odločuje
velikost vsakega uspeha. Človek, ki razpolaga z močno
voljo, premaga z lahkoto vse ovire in zapreke, ki se
mu stavljajo v življenskem boju ter doseže vedno
svoj cilj.

Osebni magnetizem se pojavlja pri enem v prijetnih
gibih in kretnjah, pri drugih v načinu govorjenja, v
lepem glasu, in zopet so ljudje, ki ga izžarevajo iz
vse svoje osebnosti. Osebni magnetizem se nahaja
povsod in nikjer.

Magnetičen človek ne pozna razburjenja, vzne¬
mirjenja ali jeze. Vso njegovo osebnost obdaja stalen,
prijeten mir in neka nepopisna sila nas privlači, četudi
je odsoten. Prijazen, toda prodirljiv pogled - zdi se

66  -

nam, da vidi v vse tajnosti naših misli, - ter odločen
in prepričevalen govor pričata, da se nahaja v njem
neupogljiva odločnost, ki ne pozna nikakih ovir. To
so bistvene lastnosti, katere odlikujejo takozvanega
magnetičnega človeka.

V zgodovini najdemo obilico imen slavnih mož
in žena, katerih vpliv na cele množice je bil naravnost
čudežen.

O Sv. Bernardu n. pr. pravijo, da je imel tak vpliv
na moške, da so skrivale pred njim žene svoje može
in matere svoje sinove, ker bi jih bil svetnik sicer
pregovoril, da bi vstopili v samostan. Znana so imena
slavnih ameriških državnikov Lincolna, Washinglona,
nadalje velikega Korzikanca Napoleona in nebroj drugih.
Slavna francoska pisateljica Sfael, ki sicer ni imela
posebnih telesnih dražesti, je bila predmet pravega
oboževanja in njen vpliv je bil neomejen.

Magnetičen človek je vsakemu simpatičen. Njegova
navzočnost nas razveseljuje, oživlja in krepi. Ravno
nasproten pa je učinek človeka brez magnetizma. Že
sama prisotnost takega človeka nas vznemirja in
odbija. On ne pozna pravega duševnega ravnotežja,
z ničimer ni zadovoljen. Vedno godrnja in se jezi.
Povsod išče sočutja, a ga nikjer ne najde. Manjka
mu sleherna samozavest.

Kakor vsako drugo duševno zmožnost, tako si
lahko razvijemo in gojimo tudi osebni magnetizem.
Vsakemu izmed nas je dana ta privlačna sila, in kakor

— 67  -

s’

si jo ohranjujemo in razvijamo, ali pa nepremišljeno
zametujemo, tako se stopnjuje, ali pa zmanjšuje v
nas osebni magnetizem. Naravno, da si je pridobilo
mnogo ljudi to najdragocenejšo silo brez posebnega
prizadevanja, takorekoč nevede, kakor se nahajajo tudi
ljudje, ki so postali z razmeroma malim trudom odlični
računarji, glasbeniki i. t. d. Iz tega nikakor ne sledi,
da ne bi mogel postati dober’ računar tudi tisti, ki ni za
to že od rojstva posebno nadarjen.

Samozavest in zaupanje v lastne moči si razvijemo
in znatno ojačimo, če se odločimo doseči gotove
uspehe. Le-ti morajo biti seveda vedno v okvirju naših
zmožnosti. Čim se enkrat za nekaj odločimo, moramo
to brezpogojno in pod vsakimi okolnostmi tudi ures¬
ničiti in izvršiti. Z vsakim takim poskusom se bo
stopnjevala samozavest in končno preide uspeh
takorekoč v našo navado.

Kdor hoče imeti v življenju uspeh, mora imeti
popolno zaupanje v svoje zmožnosti in moči. Neodločen
človek je nesposoben za vodstvo drugih. Komur manjka
samozavest, ta nima močne volje, nego le željo.
Pomanjkanju samozavesti sledijo neuspehi in ti so
najhujši sovražniki ter najnevarnejši rušilci samozavesti
in volje.

Noben trgovec še ni imel uspeha pri prodajanju
blaga, v katero sam ni imel zaupanja. On mora v to,
kar govori, verovati. Proučiti mora natančno vse dobre
strani blaga, katero hoče prodati, da more potem o

— 68  —

njih s prepričanjem govorili. Le na la način bo lahko
uveril kupca, da razume svoj posel; vzbudil bo za¬
upanje in imel bo uspeh. Samo mehanično govorenje
brez notranjega prepričanja in brez samozavesti je
brez moči in ne more rodili nikakega uspeha.

Bistvo osebnega magnetizma leži v umetnosti
vplivati na vso okolico ter prenašati sugestije na druge
ljudi. Kdor pa hoče obvladati druge, mora imeti pred¬
vsem samega sebe v popolni oblasti. Izogibati se
mora jeze, kajti jeza uničuje velike množine dragocene
energije ter nas slabi. Kdor hoče biti magnetičen, mora
umeti, da ohrani ob vsaki priložnosti duševno rav¬
notežje; biti mora miren, vljuden, dobrohoten in samo¬
zavesten. Prilagoditi se mora vsaki situaciji in se
pustiti tudi od drugih voditi, ako smatra to za dobro.
Njegova duša mu mora biti svetišče, katero ne sme
oskruniti nobena slaba misel.

Neobhodno potrebno je nadalje redno negovanje
in snaga telesa ter skrb za zdravje. V nezmanjšanem
obsegu je ohranil stari rimski rek „mens sana in
corpore sano* (zdrav duh v zdravem telesu) tudi
danes svojo popolno upravičenost in veljavo. Skrb
za zdravo telo se pričenja v malenkostih. Zdrava
hrana, redno negovanje in čiščenje rok, nog, ust in
sploh celega telesa je dnevna dolžnost vsakega človeka.
Pomislimo samo, kakšen utis napravi na nas na videz
sicer negovana oseba s črnim žalnim obrobkom za
nohti? jasno je torej, da si morama gojiti in negovati

— 69  —

vzporedno z duhom tudi svoje telo, ker le tako mu
lahko ohranimo svežost in zdravje.

Izredno velike važnosti za ohranitev telesne in
duševne svežosti in moči je počitek. Počivanje je doba
telesnega in duševnega okrepčevanja. Med spanjem
se odpočije telo in duh ter se prenavljajo in nado-
mestujejo izrabljene celice z novimi. Po vsakem daljšem
napornem delu zahteva naše telo, da mu nudimo tudi
izven spanja priložnost, da se primerno odpočije. Ako
mu te prilike ne moremo dati, potem oslabi v kratkem
do popolne onemoglosti. Ravno tako je z našim duhom.
Kakor telo, tako zahteva tudi duh svoj počitek, a mnogi.
mu ga ne umejo dati. Tisoči in tisoči ne vedo kaj je
mir duha. Skrb, jeza bojazljivost i. t. d. jim preide
takorekoč v navado, katere se nikakor ne morejo več
iznebiti. Stalna napetost duha pa vodi končno do
izčrpanja duševnih sil, do nervoznosti in do splošne
onemoglosti.

Opazujte samega sebe in učite se na drugih!
Primerjujte lastnosti onih, ki so vam simpatični, ter
proučujte značaj tistih, ki vam niso všeč! Izločite
povsod, dobro in vse, kar vam ugaja od tega, kar
vam je zoprno, kar vas odbija. Prvo si skušajte pri¬
lastiti tudi vi, druzega pa se izogibajte ter izločite ev.
take lastnosti iz sebe! Vsaka taka primerjava in analiza
značajev vam bo prinesla nove zanimivosti ter vam
bo mnogo koristila.

70

Vsakdo, ki sc zanima za vprašanje osebnega
magnetizma se naj poglobi v študij hipnoze in su¬
gestij. Veda o sugestijah nam razkrije in razjasni
vse zakone osebnega vplivanja, s katerimi se da
voditi in obvladati človeški duh. Sugestije v obliki
avtosugestij pa so najučinkovitejše in najuspešnejše
sredstvo, s katerim si moremo krepiti voljo in samo¬
zavest in razviti moč osebnega magnetizma.

Vzgoja volje in samozavesti je za vsakega po¬
sameznika kakor tudi za cele narode velikanskega
pomena. Tega se zavedajo danes vsi kulturni narodi
ter ji posvečajo največjo pozornost, ki se izraža
* predvsem v intenzivnem in sistematičnem gojenju
športov vseh vrst tudi med mladino ter v prirejanju
najmičnejših tekem. Nekatere države votirajo v take
svrhe velike vsote, zavedajoč se dobro, kako važno
in koristno nalogo vršijo s tem.

— 71