razstave Zeleni plaz o Triglavskem ledeniku, ki so si jo udeleženci posveta lahko ogledali v preddverju avdito- rija tekom posveta. Letošnja (po)letna sezona je bila vremensko zelo raz- gibana, še posebej so izstopale strele. Mijo Kovačevič, inštruktor planinske vzgoje, je predstavil, kako strele nastanejo, kako udarijo in kakšne so lahko njihove po- sledice. Za vse prisotne so bili najbolj poučni napotki, kako ravnati, kadar nas v gorah zajame vremenski pre- obrat s strelami. Že pred turo moramo spremljati vre- mensko napoved in dovolj zgodaj zjutraj oditi v gore. Ko strele že švigajo, se moramo izogibati vrhov, grebe- nov, jeklenic, dreves, vodnih poti, majhnih votlin itd. ter se na melišču s stisnjenimi nogami usesti na suh nahrb- tnik. Teoretično predavanje z nekaj osebnimi izkušnjami predavatelja je s svojo pripovedjo nadgradila Eva Po- gačar, dr. med., gorska reševalka, SB Jesenice, HNMP Brnik. Pogačarjeva je predstavila potek dogodkov ob udaru strele na V eliki planini poleti 2018, kjer je bilo po- škodovanih in ogroženih več oseb, čemur je sledila prva pomoč naključno prisotnih in intervencija več reševal- nih služb, diagnostika v bolnišnici in okrevanje. Analiza dogodka ter odziv vseh prisotnih in vpletenih je poka- zala, da bo treba delati na preventivi in izobraževanju ljudi o temeljnih postopkih oživljanja še dosti več. Ravno naslednje predavanje Gorazda Breganta, gorske- ga reševalca, diplomiranega zdravstvenika, PHE Kranj, HNMP Brnik, je govorilo o pomenu temeljnih postop- kov oživljanja (TPO), pravilnega ukrepanja ter o upo- rabi avtomatskega elektronskega defibrilatorja (AED). Zadnji predavatelj Primož Štamcar, inštruktor GRZS in inštruktor planinske vzgoje, je predstavil nekaj ne- sreč v letu 2018: primere plazov in zasutje ratraka na Zelenici na dovozni cesti, zasutje turnega smučarja pod Travnikom in samoreševanje ter plaz blizu V elike- ga vrha v Košuti. Vsi opisani dogodki so se za udeleže- ne končali srečno. Poleti so imeli gorski reševalci veli- ko dela, še posebej 25. julija, ko je GRS posredovala kar devetkrat. Navedena dejstva, ukrepi udeleženih v ne- srečah in poteki vseh predstavljenih nesreč so bili do- ber poduk vsem prisotnim na posvetu. m Zanimivo predavanje o strelah v gorah je imel Mijo Kovačevič. Foto: Irena Mušič Habjan PRVA POMOČ Damjan Slabe Če bi takrat, ko je Mire padel v Južnem razu Skute 1 in si pri tem poškodoval obe roki (ena je bila zlomljena, druga pa je bila zaradi udarca videti kakor šunka), imel v nahrbtniku vsaj eno trikotno ruto, bi ga lažje oskrbel. Tako pa sem se moral znajti. Spomnim se, da sem mu poškodovani roki za silo imobiliziral s povojem tako, da sem jih preprosto obesil v zanko, obešeno okrog vratu. S tako imobilizacijo gotovo ne bi "prišel skozi" na izpitu prve pomoči, a Mire se ni pritoževal, ko sva sestopala vso dolgo pot čez Kokr- sko sedlo v dolino. Ruta s tradicijo Trikotna ruta ima v prvi pomoči več kot dvestoletno tradicijo. Njeno uporabo so priporočali že na začet- ku 19. stoletja (prav gotovo so jo uporabljali že prej), sprva kot prepognjen robec predvsem za obvezo gla- ve. Nemški vojaški kirurg dr. Johann Friedrich August von Esmarch, znan predvsem po prevezi, s katero še danes zaustavimo hudo krvavitev na roki ali nogi, je pol stoletja pozneje že uporabil ruto, na kateri so bili natisnjeni napotki za njeno osnovno uporabo pri ob- vezovanju ran in imobiliziranju udov. Enega prvih opisov priporočil uporabe rute pri prvi pomoči naj- demo v slovenski literaturi v delu Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah Alojzija Valente iz leta 1886. Av- tor sicer govori o ruti in ne eksplicitno o trikotni ruti; morda je imel v mislih običajno naglavno ruto, ki jo si- cer prav tako lahko uporabimo kot improviziran pri- pomoček pri prvi pomoči. Alojzij Homan je trinajst let zatem v delu Postrežba bolnikom. Za domačo po- trebo in bolniške strežnice že opisal uporabo trikotne rute za obveze na skoraj vseh delih telesa od glave do nog. Od tedaj pa vse do danes se je trikotna ruta pri prvi pomoči zelo uveljavila, opise različnih načinov njene uporabe najdemo v vsakem sodobnem priroč- niku za prvo pomoč. Poglavitno obvezilo Danes je trikotna ruta dostopna kot samostojen iz- delek in kot obvezni del vsebine predpisanega kom- pleta prve pomoči za avto in motor. V prvem mora biti ena, v drugem tri, medtem ko je v omarici za prvo pomoč na delovnem mestu celo pet trikotnih rut. 1 Planinski vestnik št. 11, 1996. 68 Obvezen pripomoček v kompletu prve pomoči Trikotna ruta Najdemo jo tudi v drugih kompletih, npr. v osebnem kompletu prve pomoči za planince, ki ga priporoča Planinska zveza Slovenije, v katerem je poleg druge- ga obvezilnega materiala tudi ena trikotna ruta stan- dardnih dimenzij 100 × 100 × 140 cm. Prikladna je za obvezovanje ran, ki jih moramo prej sterilno pokri- ti, zaustavljanje hude krvavitve s prevezo uda, imo- biliziranje udov, izdelavo improviziranih nosil in za učvrstitev poškodovanca na nosila. Uporabimo jo lahko tudi za druge namene, na primer kot zasilno kapo ali trak za na glavo, rokavico na roki, namočeno v hladno vodo pa za obkladek okrog vratu v vročem dnevu. Najpogosteje se ruta uporablja za nošenje po- škodovane roke kot ruta pestovalnica ali mitela. Trikotno ruto lahko v obliki trikotnika uporabimo za obvezovanje vseh delov telesa, lahko jo zložimo v ši- rok ali ozek trak, tako da vrh dvakrat ali trikrat prepo- gnemo do osnovnice. T ak način je še zlasti priročen za obvezo podlahti in nadlahti, goleni in stegna, obvezo očesa, čela ali temena in za učvrstitev improviziranih pripomočkov za imobilizacijo poškodovanega uda. S tako zloženo ruto lahko improviziramo tudi kom- presijsko obvezo, če nimamo na razpolago ustrezne- ga (npr. prvega) povoja. Krake ene ali več rut zvežemo skupaj z ambulantnim vozlom, ki je planincem dobro poznan. T a dobro drži, je dokaj sploščen in zato ne pri- tiska na kožo, enostaven je tako za izdelavo kot za raz- diranje. Osnovno znanje o uporabi trikotne rute je še zlasti pomembno v okoliščinah, ko za oskrbo rane ni- mamo na voljo obvezilnega materiala in se moramo preprosto znajti. Trikotno ruto lahko improviziramo tako, da vzamemo približno kvadratni meter velik kos blaga (npr. namizni prt, rjuho, brisačo, astronavtsko fo- lijo), ki ga prerežemo ali prepognemo po diagonali. Če poznamo osnove njene uporabe, lahko po teh princi- pih uporabimo tudi primeren kos oblačila, npr. majico. Pomembna je kakovost rute Za zanesljivo uporabo mora biti trikotna ruta ustre- zne kakovosti. Praviloma je izdelana iz mehkega, čvr- stega blaga, primeri iz vsakdanje uporabe pa kažejo, da vedno ni tako. Nekateri novejši primerki triko- tnih rut, narejeni iz koprene, so se že ob zavezova- nju rute pestovalnice pretrgali. T o lahko dajalca prve pomoči spravi v zadrego, še zlasti pri nudenju prve pomoči na tako odročnem kraju, kot je gorski svet. Na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani smo v Raziskovalnem infrastrukturnem centru Naravo- slovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z dina- mometrom merili pretržno silo petnajstih izbranih primerkov trikotnih rut sedmih različnih proizvajal- cev iz različnih materialov (tkanina, koprena). Ugoto- vili smo, da so trikotne rute iz koprene v primerjavi z rutami iz tkanine tudi do 13-krat manj čvrste, kar ima lahko neugodne posledice za oskrbo poškodovanca, Literatura: Ahčan U. G., Slabe D., Šutanovac R. (2008). Prva pomoč: priročnik za bolničarje. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 74–91. Bell B. (1801). A system of surgery. Edinburgh: printed for Charles Elliot and G. Robinson, London, 468–469. Dolenc S., Kukec P ., Slabe D. (2017). Primerjava kakovosti različnih trikotnih rut. Ujma, 31: 229–32. Herzenberg E.J. (1988). Johann Friedrich August Von Esmarch: His life and contributions to orthopaedic surgery. Iowa Orthopedic Journal 8: 85−91. Homan A. (1899). Postrežba bolnikom. Za domačo potrebo in bolniške strežnice. Celovec: Družba sv. Mohorja, 69–73. Steinbuch M. (1996). Skoraj usodni padec pod vrhom Skute. Planinski vestnik, 11: 483–89. Valenta A. (1886). Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg. Z dvema trikotnima rutama lahko poškodovano roko učinkovito imobiliziramo ob telo. Foto: Maja Slabe če se trikotna ruta ob uporabi pretrga. Uporaba takih rut za ljubitelje gora ni priporočljiva. Bolje preprečiti … Osnov uporabe trikotne rute pri prvi pomoči se lah- ko naučimo na različnih tečajih prve pomoči, le z malo vloženega časa in truda pa tudi iz priročnikov. Njena uporaba je enostavna in raznovrstna, zato naj le najde mesto v kompletu prve pomoči vsakega lju- bitelja gora. Predvsem pa velja, da se je poškodbam, še zlasti v gorah, najbolje izogniti. m PLANINSKI VESTNIK januar 2019 69