ZASAVSKI
leto iv. - st. 17.-18.
TRBOVLJE, 29. APRILA 1953
Izdaja Okrajni odbor Socdallatlfa« zvez« delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje In odgovarja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Stane SuStar - Tiska Tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani - Naslov uredništva in uprave; »Zasavski vestnik« Trbovlje I, uprava rudnika — Telefon St 54 - Račun pri podružnici Narodne banke • Trbovljah Številka 614-•T«-146. — List izhaja vsak četrtek — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din. mesečna Ž5din - Posamezna Številka 6 din. na 6 straneh s din na več 10 din. — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsako nedeljo dopoldne in se ne vračajo
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH UUDI ZASAVJA
Ha) žiui Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenile
»KJER IMAMO ZAVESTNO DELOVNO SILO NAŠEGA DELAVSKEGA RAZREDA,
BIROKRATIZMA NE BI SMELO BITI«
V Ljubljani se je začel v soboto, “5. aprila IV. kongres OF — SZDL Slovenije. Takoj ob začetku je kongres Počastil spomin pokojnega prvega sekretarja OF Borisa Kidriča. Delegati ®o položili na grobnico herojev venec. Uvodne besede je spregovoril predsednik SZDL tov. Josip Vidmar. Za njim govoril tovariš Miha Marinko o
vlogi Socialistične zveze delovnega ljudstva. Za njim je povzel besedo še tovariš Boris Kraigher, nato pa je sledila drugi dan kongresa živahna diskusija. — V času, ko se naš list metira, kongres še traja. Zato bomo v prihodnji številki našega tednika še poročali o naših bodočih nalogah, ki jih je kongres sprejel.
Retera* tovariša Mihe Marinka
Tovariš Miha Marinko je na kon-Sresu govoril o vlogi Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije v družbenem Upravljanju v gospodarstvu. Med dru-Birn je tovariš Miha Marinko dejal:
Naše organizacije niso dovolj razpravljale o duhu našega novega gospodarskega sistema in se niso trudile, da ‘olmačijo in pojasnjujejo delovanje elementov gospodarske zakonitosti, temveč so preveč zaupale v to, da bodo Praktične izkušnje v gospodarstvu same Po sebi vzgojile potrebno zavest pri ljudstvu. Zaradi tega so v naših organizacijah, ko so obravnavale plan dela iu naše gospodarske naloge, prišli čestokrat do izraza samo lokalni sebični tPteresi.
Tovariš Miha Marinko je govoril v Naslednjem o velikih socialnih izdatkih, • katerimi je naša skupnost preobremenjena. Ti izdatki so: štipendije, sojino zavarovanje, plače učencev v gospodarstvu, otroške doklade itd.; vse
ni doprineslo k povečanju sociali-s‘ične zavesti, temveč je delovalo celo J nasprotnem smislu. Ko je tovariš Miha Marinko govoril o potrebi nadaljnje Izpopolnitve našega gospodarnega sistema, je poudaril, da je predam nujno, da odstranimo vse te anomalije v dosedanjem načinu zbiranja
Ob letošnjem pruem maju
Letošnji 1. maj slavimo v polnem "letu borbe za zgraditev socializma, za jj°0lobite» in razširitev resnične socia-?l*dne demokracije, za ostvaritev bla-“l,lje naših delovnih ljudi in za splošen aPredek naše države. Istočasno praz-jdjemo letošnji 1. maj v znamenju Rpitve borbene enotnosti naših naro-irs’ 20 učvrstitev obrambnih sil naše Rave za obrambo svobode in neod-®nosti naše socialistične domovine napadalnim pritiskom in osvajal-načrti SZ in vlad vzhodnega bloka. Ko branimo našo prostost in neod-„ Snost, se borimo za ohranitev miru iD*Vetu‘ za razvijanje sodelovanja in ^Razumevanja med narodi in drža-*n 1 1 kar naSa Jugoslavija že lani a ‘«°šnje leto čestokrat dokazala. So-o(,j°^anje z Grčijo, Turčijo in Avstrijo, Jun državnikov prijateljskih držav v X, *°slaviji, obiski naših predstavnikov °biaČnih državah, med temi najvažnejši ki mnogo pomeni za očuvanje m>nrf V svetu• ie obisk maršala Tita v držn °nu' Sodelovanje med narodi in narViarrii je stvarni prispevek k med-bSe dni solidarnosti delovnega ljudstva b«„ sveta in k resničnemu napredku e°a človeštva.
ie rui maj pa ima za našo domovino bitRu° pomen; po štirih letih krvave (e ® vsega našega naroda je naše kraje ljud večini osvobodila naša hrabra a armada, med njimi tudi Trst. hRt .na ta mednarodni delavski praz-*®obn^ta Petinštirideset je bila naša Pr0jt že tako blizu in psinešena »o . 0st trpečemu narodu. Te svobode $e	naši ljudje veselili, zlasti pa
»Od s} bratje onstran meja, ki so bili °»rnih,šistiinim jarmom. Danes po tila n , b, ko je zmagovita JLA pora-dbt0“.a ij°nski fašizem, ta spet ponovno j,. 8 svojo glavo in skuša splavati W^Je z najrazličnejšimi intrigami. ^drv Jtaganskemu neofašizmu pa se Šestič 8 *e drugi v obliki kominfor-°?l0Rih izzivanj na en ali drug način. l>ije n® ljudstvo socialistične Jugosla-L8°t't fRalj eno v dolgotrajni borbi kom taštemu in pr0(j Vsem sovražni-2e0a ?,repr°*tepa in marljivega delov-bi j?Veka pa ne bo nikoli dopustilo, °Čn0 .“o kratil njihove pravice. Od-2*tr in 0,880 stopili v vrsto borcev za 8 ,e tesneje združili okrog svoje M del°V,a«$a Tita‘ ki pooseblja tež-n Pra,Jn* Mudi. In v tem poštenem ker nem Prizadevanju bodo zma-Oati morata pravica in poštenost
*Neta	delavski praznik vsega
^ L maji
viškov dela. Dosedanji administrativni način določanja akumulacijskih stopenj in fondov direktno zavaja vodstva podjetij, da z raznimi realnimi in nerealnimi argumenti prepričujejo višje organe o potrebi zmanjšanja obvez proti skupnosti. Iz tega izvirajo razne špekulacije, ki so škodljive za družbo in onemogočajo bitko za zmanjšanje proizvodnih stroškov in za izboljšanje produktivnosti dela, ker delovni kolektivi niso zadostno nagrajeni za svoje stvarne uspehe. Take in podobne anomalije vodijo do trenj, do nezadovoljstva In 'konfliktov med delovnimi kolektivi, kar spet škoduje zdravemu delavskemu samoupravljanju. — Ko je tovariš Miha Marinko govoril o neenakomernem razvoju proizvodnih sil in produktivnosti dela med raznimi oblastmi v notranjosti države, je naglasil, da mora skupnost pomagati razvitku zaostalih krajev. Skromna sredstva, s katerimi razpolagamo, moramo skrbno porazdeliti. Za kriterij moramo vzeti gospodarski račun, ki bo najbolje pokazal, kje bodo vložena sredstva dala najprej največje In najkoristnejše uspehe in plodove.
Tovariš Miha Marinko je nato govoril o težavah, ki nastajajo pri nadaljnji izpopolnitvi socialističnega gospodarskega sistema in opozoril na škodljive metode birokratskega reševanja nekaterih gospodarskih vprašanj.
Organizacije Socialistične zveze imajo še mnogo dela
Tudi glede organizacije in upravljanja ni odprt samo še problem »Gradisa«, ki kljub intervenciji izvršnega sveta ni mnogo napredoval v principi-alni rešitvi svojega problema upravljanja, ali pa problem upravljanja na železnici. To sta brez dvoma dva težja problema. Obstaja pa še vrsta drugih in novi se bodo še porajali. Četudi na splošno lahko rečemo, da se je delavski razred kot celota izkazal zrelega In sposobnega za svojo misijo, se organizacije Socialistične zveze ne smejo vdati samozadovoljstvu, ker Imajo še mnogo, mnogo dela v področju delavskega upravljanja v ožjem smislu, zlasti pa bodo imele važno nalogo v razvijanju sposobnosti svetov proizvajalcev v komunah in višjih organih oblasti, kjer bo problematika mnogo širša in jo bo treba kompleksno obravnavati.
Odpravljanje ostankov birokratizma je torej merilo aktivnosti Socialistične zveze in zrelosti delovnih kolektivov ter oblastvenih organov komune.
Zavedati se moramo, da so mesta in komune industrijskih centrov odločujoča za socialistično preobrazbo vse družbe, torej tudi za kmetijsko podeželje, ker mu bodo služila za vzor v vsakem pogledu. Zato je neizmerno važno, da posvetimo vso pažnjo in pomoč tem centrom, da se preobrazijo v prave socialistične edinice naše družbe. Ves zgodovinski razvojni proces sam dokazuje, da mesto prednjači podeželju,
MARINKO
da ga vodi za seboj v tem razvoju. To še posebej velja v naši stvarnosti danes, ko je naš delavski razred vodilen političen faktor kot nosilec socialistične preobrazbe, organiziran na gospodarski osnovi v asociacije svobodnih proizvajalcev.
To seveda ne pomeni izolacije naših političnih organizacij v teh centrih od onih v kmečkem podeželju, temveč postavlja potrebo čim večje politične in kulturne pomoči, ki bi jo morale dajati mestne organizacije podeželskim.
Smisel preobrazbe OF v Socialistično zvezo je ravno v tem, da ni »socialistična« samo za mesto. Ona je dolžna obravnavati probleme socialističnega upravljanja, ekonomsko-družbene odnose v svojih vrstah in svojemu članstvu pomagati, da bo znalo čim pravilneje uveljavljati svoje pravice in razvijati svoje sposobnosti v družbenem upravljanju ne samo v mestih in industrijskih centrih, marveč tudi na deželi.
Ker je težišče kompetenc družbenega upravljanja že šlo na osnove družbene edinice-podjetja in komune, je prav, da se vsaj na kratko zamislimo v probleme naših okrajev, mest in industrijskih centrov.
Na koncu svojega poročila je tovariš Miha Marinko govoril še o vlogi in nalogah sindikatov ter nalogah komunistov. Dejal je:
Komunisti se morajo res izkazati za komuniste. Bogatiti morajo svoje znanje zato, da ga posredujejo širokim množicam delovnih ljudi, da bodo s svojim nasvetom in primerom zaslužili zaupanje, da se uče na Izkušnjah boja, da vzbujajo v najširših množicah ustvarjalno iniciativo za uresničenje socialističnih ciljev.
Pozdrav ob ptvem maju
PRVI MAJ NEKDAJ IN DANES
NEKAJ SPOMINOV IZ MLADIH LET
Letos bo zavedno delavstvo Hrom po svetu ie 64. praznovalo največji mednarodni delavski praznik 1. maj.
Leta 1889 je II. Socialistična internacionala sklenila, da se naj za vse delavce na svetu določi en dan o letu, in to 1. maj, kot dan protesta proti brezpravnosti in nevzdržnim socialnim in gospodarskim razmeram, o katerih je takrat živelo delax>stoo po osem svetu. Istočasno naj bi veljal 1. maj kot dan skupnih borbenih manifestacij in zahtev po najelementarnejših svoboščinah in pravicah za vse delavstvo.
MOJ PRVI »PRVI MAJ«
Ni lahko opisati danes, s kakšnimi občutki smo pričakovali 1. maj pred 50 leti — zlasti mi na podeželju, kjer ni bilo industrije in kjer je neomejeno vladal kler. Ta je kakor drugod tudi pri nas izrabljal osa sredstva in grožnje s peklom, samo da bi preprečil udeležbo na prvomajskih proslavah v bližnji Gorici in preprečil širjenje socialističnih naukov na vasi. Kakor povsod drugod, se tudi pri nas ni reakciji posrečilo prikriti resnico pred lažjo. Socialistični nauk je prodiral tudi med nas in že leta 1901 se nas je zbralo nekaj delavcev, ki smo skromno in tiho šli o Gorico, da bi videli, kakšne so pravzaprav te prvomajske proslave, o katerih nam
K prazniku delovnega ljudstva čestita vsem članom, množičnim organizacijam, delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu okrBis
OKRAJNI KOMITE ZKS TRBOVLJE
Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi in Socialistična zveza delovnih žena ter Zveza borcev okraja Trbovlje čestitajo svojemu članstvu k prazniku dela.
Naj živi 1. maj, praznik delovnega ljudstva!
Vsem naročnikom in čitateljem ter delovnim kolektivom i dopisnikom čestitata za praznik 1. maj
Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA VESTNIKA« TRBOVLJE
je reakcija pripovedovala ose mogoče reči. Videli smo to proslavo in nismo bili razočarani! Narobe, omili smo se navdušeni, polni novih občutkov in borbenih misli za zmago pravice nad krivico.
Leta 1904 smo bili za proslavo že bolj pripravljeni in nismo več šli v Gorico tiho in neopaženo, temveč že o sprevodu z rdečimi papirnatimi na-geljčki in godbo na čelu ter se kot skupina udeležili povorke in manifestacij-skega zborovanja na Katarinjevem trgu, kjer sta govorila dva govornika, v italijanskem in slovenskem jeziku. Slovenski govornik je bil starosta jugoslovanske socialno demokratične stranke tov. Karel Kordelič iz Ljubljane. Besede govornikov smo z vso pozornostjo poslušali; navdušenost in prepričanje, da smo na pravi poti, je o nas naraščala. Godbe so ta dan nenehno igrale, pevci so peli Internacionalo, marseljezo in druge socialistične pesmi in skladbe. Nihče od nas ni mislil na to, če bo jutri odpuščen z dela ali pa policijsko preganjan. Vrnili smo se domov veliko bolj prežeti z idejo socializma in pripravljeni za nadaljnjo borbo proti izkoriščevalcem.
KAKO JE TRST, NAPREDNO DELAVSKO MESTO, PROSLAVLJAL
Pravo in nepričakovano veliko proslavo sem doživel o Trstu leta 1906, kjer je bilo socialistično gibanje zelo razvito in borbeno. To leto niso prazno-oali j. maj samo delavci iz ladjedelnic, tovarn, proste luke in drugi, ta dan so bile zaprte tudi ose trgovine, gostilne in kavarne, celo cestna železnica ni obratovala. Bil je popoln praznik, ne da bi s tem zgubil svoj revolucionarni in mednarodni značaj. Buržuji so se, kakor vedno, umaknili iz mesta o strahu pred »neredi«, ki jih bodo baje delavci povzročili. Reakcija je vsako leto pred prvim majem širila razne alarmantne pesti, kaj ose bodo delavci ta dan zrušili in požgali. Manifestacijska povorka z godbami in rdečimi tasta-vami je bila mogočna in nepregledna. Vsi manifestanti so nosili rdeče nageljčke in trakove z napisi: >1. maj« in s pesmijo korakali na zborOoalni prostor na Trgu sena, kjer so bile že postavljene tri tribune za govornike, in sicer ena za italijanskega, druga za slovenskega in tretja za nemškega govornika. Vsi trije so govorili istočasno in razvijali ene in iste misli, kar je bil nazoren dokaz internacionale v praksi. Proomajske manifestacije o Trstu so
bile že zaradi južnjaškega temperamenta bolj borbenega in živahnejšega značaja, kakor na severu.
Doživetja na teh manifestacijah smo prenašali na svoja delovna mesta in domove ter s tem utrjevali razredno zavest. S političnimi, sindikalnimi in prosvetnimi organizacijami smo priborili znatne uspehe na političnem in gospodarskem polju, saj so bile pred prvo svetovno vojno gospodarske, socialne in politične razmere za delavce o Trstu (Nadaljevanje na 3. strani)
OBVESTILO
Vsem naročnikom, bralcem, sodelavcem in prijateljem »Zasavskega vestnika« sporočamo, da je ta številka našega lista dvojna ter stane v kolportaži 10 din. Zaradi tehničnih zadržkov bo prihodnja številka »Zasavskega vestnika« izšla šele v sredo, 13. maja. Ta ovira je nastala zaradi tega, ker moramo tiskarno premenjati. Naš tednik se v prihodnje ne bo več tiskal v tiskarni »Ljudske pravice« v Ljubljani, marveč v Mariborski tiskarni. Kljub nekoliko večjim stroškom bo cena »Zasavskega vestnika« ostala ista kot doslej.
Uredništvo in uprava našega glasila sta prepričana, da bo naš Ust ostal kljub premeni tiskarne grafično na isti višini kot dosedaj.
Hkrati opozarjamo vse stare in nove naročnike, ki so poravnali naročnino za »Zasavski vestnik« za leto 1952 in 1953, da bo nagradno žrebanje našega lista za take naročnike v nedeljo, 3. maja ob 10. uri dopoldne na vrtu rudniške restavracije v Trbovljah, ob neugodnem vremenu pa v dvorani tega gostišča. Želimo, da pride na žrebanje »Zasavskega vestnika« čimveč naročnikov našega lista.
Ker za naše naročnike ne bomo uporabljali številk, marveč samo imena naših naročnikov — kakor smo o tem že pisali v prejšnji številki — bomo imena izžrebanih, ki dobijo razpisane nagrade »Zasavskega vestnika«, priobčili v naslednji številki našega glasila.
Torej današnja številka našega lista je dvojna — prihodnja pa bo izšla ▼ sredo, 13. maja, ter bo »Zasavski vest« nik« v bodoče redno izhajal vsako sredo.
Uredništvo in uprava »ZASAVSKEGA VESTNIKA«
PARIZ
Na konferenci do geji sveta Atlantskega pakta je britanska minister brez listnice Selwyn Lloyd govoril o novi sovjetski politiki. Dejal je, da bodo v zvezi s to novo sovjetsko politiko z veseljem sprejeli vsako priložnost za zmanjšanje mednarodne napetosti.
Kanadski zunanji minister Lester Pearson, ki se tudi udeležuje zasedanja sveta Atlantskega pakta, pa je izjavil, da so preizkus in dokaz sovjetske iskrenosti tri točke in sicer: podpis premirja na Koreji, sklenitev avstrijske državne pogodbe in ureditev nemškega vprašanja. Meni tudi, da je krepitev organizacije severnoatlantskega pakta vzrok, da je sovjetska vlada storila zadnje mednarodne korake.
CARIGRAD
Turški republikanski list »Dunja« piše pred obiskom ameriškega zunanjega ministra v državah Srednjega vzhoda, da pripisuje nova ameriška vlada temu delu sveta zelo velik pomen. Sovjetska zveza si je prizadevala na vse načine, da bi iz tega dela sveta izrinila zahodne države in resnica je. da so Egipt, Perzija in Irak danes sprti z Veliko Britanijo, od česar ima koristi samo Moskva. — Ameriški zunanji minister Dulles se bo ob obisku verjetno razgovarjal o povečanju ameriške pomoči tem državam.
ZDA
Mnogim še nejasnim kremeljskim nagibom sta postavila prejšnji teden nekaj vprašanj predsednik ZDA Ei-senhower in britanski ministrski predsednik Churchill. Njuna govora sta sprožila precejšen odmev po svetu. dasd ponekod očitajo Eisenhower-ju, da je za zdaj postavil preveč zahtev. Churchill pa je precej določeno povedal, da bi rad v osebnem pomenku spoznal Malenkova.
ZAHODNA NEMČIJA
Kancler Adenauer se je pred kratkim vrnil iz Washingtona. Ub vrnitvi je zelo samozavestno ocenil svoje potovanje kot velik uspeh, na katerem bo skušal kovati dobičke pri bližnjih parlamentarnih volitvah. Zahodno-nemši tisk poudarja, da so se ameriški voditelji z Adenauerjem sporazumeli, da ne žele nikakega sporazuma z Moskvo na račun Nemčije. Ta stališče je poudaril kasneje tudi Eisen-hower v svojem govoru, ko je pozval Moskvo, da je med drugim za prenehanje hladne vojne med Vzhodom in Zahodom dolžna privoliti v združitev Nemčije s svobodno izvoljeno vlado.
NEW YORK
Politični odbor OZN Je sprejel re-soduoijo, kt jo je predložila mehiška vlada v zveza z napadom kuomin-tanških čet na Burmo. Proti resoluciji sta glasovala le burmanski in kuomlntanški predstavnik. Resolucija pravi, da se morajo tuje sile v Bur-
mi razorožiti in Internirati ali pa takoj odstraniti li Burme. Kuomin-tanške čete v Burmi pa medtem vsiljujejo nove spopade burmanski armadi.
KAIRO
Egiptovski zunanji minister Mnh-
mud Favzi je izjavil, dn je prejel uradno poročilo, da se britanska vlada strinja s tem, da se naj bi pričela v Kairu anglo-egiptovska pogajanja o Suezu. Fuvzl je Izjavil, da bosta vodila britansko delegacijo nekdanji poveljnik britanskih čet na Srednjem vzhodu Robertson in veleposlanik v Kairu Ralph Stevensom.
BEOGRAD
Od dne 8. marca tega leta dalje, ko je sovjetska vlada pričela s svojimi miroljubnima Izjavami im manevri, poudarja »Borba«, se je število Incidentov na mejah Jugoslavije z Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Albanijo za dvakrat povečalo. Po podatkih obmejnih enot je bilo v času od 8. marca dalje na naših mejah 496 raznih Incidentov. Ti Incidenti dokazujejo, koliko so Iskrene poteze sovjetske vlade in s kakšno previdnostjo mora svet sprejemati izjave Moskve. V odnosa z Jugoslavijo so Sovjetska zveza in njeni sateliti še nadalje napadalne sile.
PAN MUN JOM
V nevtralni coni Pan Mun Joma se vrše nadaljnjo zamenjave ranjenih ln bolnih ujetnikov. Doseženo Je bilo soglasje za nadaljnjo zamenjavo. Obenem so bili storjeni koraki, da bi se pričeli razgovori o premirju. Kontraadmiral Danielo je obvestil kltajsko-sevemokorejske predstavnike, da bo zvezno poveljstvo repatrllralo tudi nedavno ujete kitajsko-severnokorej-ske vojake ki niso bllli zajeti v sporazumu
Skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev
Poročilo okrajnega sodišča
Na 4. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okraja Trbovlje so obravnavali vprašanja, ki je vredno o njih pisati
2e prvo poročilo o delu sveta za notranje zadeve, ki ga je podal predsednik sveta tov. Janez Narad, je pokazalo, s kakšnimi nalogami in težavami se borijo organi notranje uprave. Poročilo pravi, da je v letu 1952 opaziti viden porast kriminala v našem gospodarstvu in v kaznivih dejanjih zoper življenje in telo. Glavni vzrok širjenja kriminala v gospodarskih podjetjih je iskati predvsem v tem, da se je v upravo naših podjetij v preveliki meri vgnezdila škodljiva familiarnost in popuščanje proti posameznikom. Porast kriminala v kaznivih dejanjih zoper življenje in telo je pa v glavnem posledica prevelikega uživanja alkohola. Te trditve, ki jih je navedel tov. Narad, je podčrtal tudi predsednik okrajnega sodišča v Trbovljah, ki je navzočim prebral poročilo sodišča za drugo polletje lanskega leta. Največji porast je opaziti v kaznivih dejanjih zoper čast. Sodišče je imelo s temi dejanji mnogo opravkov ter se mu je posrečilo v čestih primerih doseči spravo obeh prizadetih strank. Primerov, ki se nanašajo na prestopke proti ljudskemu premoženju, je bilo 51. To niso bile večje tatvine, marveč je šlo za predmete za osebno uporabo človeka. Več primerov smo imeli v tatvini koles, raznega železa in dobno. Zanimiv je nadalje predmet,
pod'
kjer
jer se ie pred sodiščem zagovarjala mati dven otrok; navedla je, da je njen mož pijanec in delomrznež, ki zapije vsak mesec dodatek za otroke, za družino se pa ne briga. Celo obtoženkine čevlje je mož prodal, tako da je morala priti na sodišče v izposojenih čevljih. Zoper nesrečni alkohol govori prav tako cela vrsta pretepov s telesnimi poškodbami, zamude v službi, kjer je oškodovan posameznik in družba. Oškodovana je torej ljudska skupnost.
Pri kaznivih dejanjih zoper čast prednjačijo ženske, pri tepežin pa seveda moški. Tepejo se sorodniki, prijatelji, znanci in ljudje, ki so se srečali na raznih krajih, po navadi pa v gostilni Vsa ta kazniva dejanja zoper varnost življenja in telo so bila storjena v pijanosti. Družbeno še bolj nevarni primeri so pa dejanja zoper narodno gospodarstvo. Teh je bilo več in je sodišče vse prizadete najstrožje kaznovalo.
Tudi pri dejanjih zoper splošno varnost ljudi in premoženje je sodišče dognalo, da je bilo večina deliktov storjeno zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost ni bilo veliko, vendar je tudi pri njih opaziti majhen porast.
Kakor že poudarjeno, je pri večini kaznivih dejanj, ki jih je obravnavalo okrajno sodišče, prišlo ao njih zaradi m ja alkohola. Tudi tatvine in še drugi storjeni zato, da si pri-
zadeti pribavijo sredstva za pijančevanje. Iz vsega lahko napravimo zaključek, da je alkoholizem škodljiv za družbo in da je potrebna organizirana borba proti temu zlu.
V diskusiji so podrobno obravnavali vprašanja porasta kriminala v gospodarstvu in kaznivih dejanj, storjenih v pijanosti. Predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak, je poudaril, da je pravilno, če se razsodbe sodišča objavijo v lokalnem listu, da pa bi jih moral časnik analizirati in navesti, zakaj je do teh kasnivih dejanj prišlo, da tako tudi s pomočjo tiska vzgojno vplivamo na prizadete in ostale.
Iz poročila sodnika za prekrške je opaziti porast prestopkov zoper javni red in mir, surovo vedenje posameznikov, pijančevanje in žalitve. Da pobi-
:---n-Ji::-	—*-----5- jn z
stav-
jamo škodljiv pojav pijančevanja Iitete, je bilo
njim primere kriminalitete,
izvajanje
pod 16 let starosti nima vstopa v gostinske obrate in da se gostilničar, ki bo dajal mladoletnikom pijačo, kaznuje. Prav tako je bil iznešen predlog, da se najstrožje kaznujejo uslužbenci in gostilničarji, ki dajejo že vinjenim gostom pijačo. Isto tako so glede primerov raznih poneverb, ki se pojavljajo v raznih podjetjih, njihovi upravniki dolžni, da vsak tak primer naznanijo oblasti in da se sklepi sodišča izvajajo, ne pa da delavski svet sklene, da se izrečena kazen zniža, kot se je to že zgodilo.
Ob zaključku seje sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev napravila več sklepov. Sledila je seja, na kateri je okrajni zbor proizvajalcev uredil nekaj vprašanj, med njimi podelitev nagrad prosvetnim in zdravstvenim delavcem za požrtvovalno delo.
Upokojenci v Trbovljah so zborovali
Pred dnevi so se zbrali v Delavskem domu upokojenci iz Trbovelj k rednemu letnemu občnemu zboru svojega društva Skup ščine se je udeležilo preko 300 članov druSt va, ki 80 pred začetkom dnevuega reda z enominutnim molkom počastili vse oied letom umrle tovariše
Iz poročil smo razvideli, da Je druStvo upokojencev v Trbovljah v zadnjem letu zelo delavno Upokojenci so se tudi udeleževali vseh proslav med letom. Lepo so na dalje izvedli svojo prvomajsko proslavo. Med letom je društvo napravilo akcijo za premog, ki so ga upokojenci dobili po znižani ceni Za to je treba izreči zahvalo uvidevnemu delovnemu kolektivu rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Društvo apokojencev v Trbovljah šteje 1550 Članov	občnem zboru, ki mu je
prisostvoval tudi republiški delegat tov. Bi* doveo iz Ljubljane, so navzoči ostro grajali počasno prevedbo upokojencev. Med prevedbami je zelo veliko nepravilnih odločb o pokojninah, čemur je vzrok administrativno prevajanje brez poznanja prizadetih ljudi in strokovnega dela, ki so ga opravljali. Prav tako je občni zbor energično zahteval, da se reši vprašanje pokojnin delanezraožnib vdov pod 45 let starosti. Temu vprašanju, ki predstavlja čestokrat veliko socialno trdoto, naj odločilna mesta posvetijo v bodoče večjo pazljivost kot doslej.
Po izvolitvi novega odbora so navzoči zborovalci sprejeli več sklepov, prav tako so sprejeli predlog, da OSS Trbovlje skliče Širšo konferenco, na katero naj se pokličejo upokojenci vseh strok, da se skupno prouče razna pereča vprašanja, zlasti pa vse ne-
Gospodarske zanimivosti
Kaj nam dajejo borski rudarji?
Velikost in značaj rudnika Bora za naše gospodarstvo bomo najlaže ocenili če izračunamo, kaj lahko kupimo za blister baker, ki ga v Boru pridobivamo. Podatki o proizvodnji tega rudnika se nanašajo na razdobje od januarja 1946 do decembra 1950. Številke so povzete iz »Indeksa« — mesečnega pregleda gospodarske statistike FLRJ za januar 1953.
Ako vrednost v Boru pridobljenega blister bakra izračunamo na osnovi povprečnih cen, ki smo jih dosegli v zunanji trgovini pri izvozu lanskega leta, vidimo, da bi za bakreno rudo, ki smo jo nakopali v Boru od leta 1946 do 1952, nakupili sledeče množine življenskih in drugih potrebščin: pšenice 114.884 vagonov ali masti 32.588 ali surove gume 13.420 ali surovega bombaža 9884 vagonov (iz katerega bi lahko napravili 526 milijonov metrov platna in bombažnih tkanin), surove nafte bi dobili lahko 487.661 vagonov, kamionov 26.000, traktorjev pa 30.500 itd.
Za baker, ki smo ga pridobili v Boru leta 1952, bi lahko nakupili na zunanjem trgu 16.617 vagonov pšenice ali 4470 traktorjev ali 4227 kamionov, bombaža pa 1429 vagonov (86 milijonov metrov platna in tkanin).
Po svetovnih cenah je v lanskem letu v Boru pridobljen blister baker vreden okrog 18,3 milijone dolarjev. S produkcijo Bora v letih 1946—1952 bi lahko finansirali 50% vseh stroškov Jadranske magistrale Beograd—Bar.
Dolžina naših cest
od tega 2300 km modernih poti
Pred vojno, leta 1938, smo imeli v naši državi 41.915 km cest Od teh je bilo državnih cest 10.258 km, na banovinske I. reda je odpadlo 15.607 km, na ceste II. reda pa 10.050 km.
Po vojni popisujemo in merimo ceste na osnovi odločbe o kategorizaciji cest
O »Rodu temnega hrasta« v Hrastniku
»Rod temnega hrasta« je postal pomembna vzgojna organizacija V svojih vratah vzgaja 180 pionirjev in mladlnoev, razporejenih
v 4 družine, in 50 odraslih, v član J oni h v rodovnih klabdh. To je vsekakor zelo lep uspeh. Ae upoštevamo, da je predvojna sestrska organizacija Imela komaj okoill 16 Alanov
Svoje rojstvo je organizacija doživela meseca marca 1951 v Hrastovju nad UotSe-vino, ki Je dalo organizaciji Ime, Botroval ji je tov. Milan Laznik, vnet planlneo In občudovalec prirode.
Organizacija Je imela le lansko leto lepe uspehe e prirejanjem Izletov, pohodov in ta Porent, Pripravila ln Izvedla je pohod v Dolenjske Topilce in taborenji v Izlakah ln Opatiji.
Tudi letne Ima v naArtn vrsto pohodov ln taboren! Za ! maj ee odpravlja a 30 Alani na pohodu h koroškim borcem v Mežico Pripravil« nadalje propagandni tabor v
Rimskih toplicah, enomeeeAni tabor v Izlakah za okrog 120 udeleženoev v treh izmenah, po veAlni pionirjenv — veA krajših taborov, tako v Letušu, Portorožu in ob Mill-stattekem jezeru v Avstriji, potovalni tabor v Kranjsko goro—VrAlA—Trento—Bovec, potovalni tabor v Logarsko dolino ter veA daljših in krajših izletov.
Od svoje ustanovitve se organizacija bori a finančnimi težavami. Člani, tudi naj-mlajfii, pridno nalagajo svoje prihranke za taborniške kroje, vodstvo organizacije pa se trudi okrog podjetij, da si izprosi potreben denar za nakup Šotorov. Zaenkrat ima aa razpolago 4 izposojene deeotorce, želi so pa Se to leto osamosvojiti Seveda se s prosjaAenjom ne zadovoljujejo, dlani prav marljivo zbirajo steklo, steklenice in papir, da iz IzkuplAka za ta material pomagajo uresniditi n a Ar te svoje organizacije Z besedo, s reklamo v kinu ln s tiskom se obračajo na prijatelje, da Jih podpro v tej akoljl.	M O
z dne 28. decembra 1950. Naše ceste so razdeljene v štiri kategorije. V prvo kategorijo štejemo vse tiste ceste, ki drže skozi dve ali več republik in medsebojno povezujejo važna gospodarska področja ter imajo zvezo s cestami sosednih držav; takšnih cest imamo 9.367 kilometrov. Pod ceste druge vrste sodijo vse ceste, ki drže skozi eno republiko in imajo posebni prometni značaj za republiko ali pokrajino. Teh je v naši državi 19.702 km. Ceste tretje kategorije, ki so pomembne za en ali več okrajev ter ceste četrtega reda, ki so večinoma mestnega značaja, do danes še niso izmerjene v celoti; teh je vsekakor največ.
Med največje povojne prometne objekte sodi izgradnja 382 km dolge avtostrade »Bratstvo-jedinstvo«, ki veže Beograd z Zagrebom. To cesto so začeli graditi leta 1947, skončali smo jo pa 1950. leta. Avtostrada Beograd—Zagreb predstavlja enega naših največjih vzponov v organiziranem množičnem delu naše mladine.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, imamo danes 48.547 km zgrajenih cest; od teh je 2318 km s sodobnim kolovozom, 46.256 km pa s peskom posutih cest. Ko bomo skončali merjenje naših prometnih poti bo njihova dolžina verjetno presegala 100 tisoč kilometrov.
Raketna oborožitev ameriške aviacije
ZDA razpolagajo danes z najdovrše-nejšimi pripomočki za obrambo pri napadu z atomskimi bombami iz zraka To orodje je razmeroma majhna raketa, tako imenovana »močna miš« (Mighty Mouse), ki so jo skupno z lovskimi avioni, oboroženimi z »mišjo«, pred nedavnim prikazali ameriški javnosti Raketa je dolga 120 cm, Ima premet 7 cm, tehta pa 8 kg. To so majhne dimenzije, ker je »miš« pač Istočasno
dosti močan, da sestreli kakršen koli bombarder. ki jih izdelujejo danes po svetu, ali pa ki se bodo pojavili v zraku v prihodnjih letih. »Miš« je bolj smrtonosno orožje kot kateri koli pro-jektil, ki ga izstreli avionski mitraljez ali pa top.
Kakšno hitrost doseže ta raketa? Teh podatkov še niso objavili, vendar si jo lahko mislimo. »Miš« izdelujejo za oborožitev super brzib raketnih
artilerijsko orožje. Raketa leti z lastno močjo. Za Izstrelitev in let je potreben samo enostaven in lahek katapult, zato je zelo pripravna za oborožitev lovskih avionov.
Naboj z eksplozivom, ki se nahaja v glavi rakete, ne izgleda velik, a Je za-
lovcev za borbo proti super brzlBJ bombarderjem; raketa leti s tak®?" hitrostjo, da ji bombarder ne more .
Ce se raketa izstreli iz lovca, **. leti z brzino 960 km na uro. potem ‘e izstrelek k svojemu cilju s hitrostj 3200 km na uro ali 870 m na sekunu
Hinko Vilfan:
Belo zlato
(Odlomek)
»Sladkornih stožcev ne vlivajo več,« Je pojasnil Martin. »Tako pa poberejo nastali sladkorni prah,« je dejal ln pokazal pripravo za vsrkavanje. »Zmlet sladkorni prah Imenujemo sladkorne moko, ki vsebuje do 1% tujih primesi.«
Poslušal pa je zraven stoječi delavec. Na hrbtu je Imel natiskano z belo oljnato barvo »TSCH« Mož je bil živ okostnjak, a vdrte oči tn dolgi prst) so kazali nenavadnost
»Pri nas,« se je vmešal mož pojoče, »je sestavila sladkorna tovarna v Ta-kovlcab iz tega prahu, ki povzroča nenadne nesrečne eksplozije, že tekoče sladkorno gorivo za eksplozijske motorje. Namesto bencina ln nafte se uvaja nova snov za motorje, ki Ima zlasti to prednost, da sladkor izgoreva brez ostankov Ne tako kot premog.«
Bolščal Je v stroje. Prav gotovo je sledil določeni misli. Cez nekaj časa jo je Izpeljal na svetlo, kajti dejal je nekako odsotno: »Zadnjič se je pripetilo, da Je sladkorni prah, s katerim Je zrak nasičen, eksplodiral Mislili so na našo sabotažo Komaj sem Jih prepričal, da se sladkor pri obdelovanju naelektri do 1500 voltov ln elektrika lahko povzroči eksplozijo že pri 80 stopinjah Celzija, dasi se sladkorni prah v zraku vname šele pri 410 stopinjah.«
Oba sta gledala začudeno Naenkrat sta ga štela za človeka visoko iznad sebe. Trpko Je nadaljeval: »Bojim se. da so si Nemci tudi ta patent prisvo-JUl« S samopremagovanjem Je odklonil ponudeno cigareto.
»Vi ste profesor, kaj ne?« Je vprašal Primož.
»Inženir,« Je popravU Ceh odsotno • inženir kemije.«
»Ste vojni ujetnik?«
»Pravijo.«
»2e dolgo?«
»Od leta 1939,« Je pojasnU. Gledal je na stroj, da ne nastane kakšna okvara. »Da. od nenadnega vhoda Nemcev v Prago.«
Občudujoče sta ga gledala. Četrto leto že teče on pa duševno ponižan in razžaljen, telesno prikrajšan in zapostavljen, streže stroju za hrano, ki je namenjena Nemcem, njim, ki so se lotili uničiti slovanski rod, o katerem je Hitler dejal, »da Je gnoj nemški kulturi«.
»Naša vojska je uživala dnevno po 50 gramov sladkorja poleg ostale hrane Ugoden vpliv na mišičevje in srce ni izostal. A tudi športniki in telovadci se zavedajo važnosti sladke hrane, ki jo čislajo pred ostalo škrobovo To so ogljikovi hidrati če govorim v
nekdanjem slogu Med sladkorjem in škrobom je bistvena razlika medtem ko se sladkor takoj spreminja v gorivo torej takoj zaleže, o škrobu tega ne morem trditi, ker se škrob v sladkoi šele spremeni«
»Prosim?« je vprašal čez nekaj časa vljudno. »A tako! Da je v pesi sladkor, je prvi trdU MurkgraaE Ta učenjak je leta 1747 predložil Pruski akademiji znanosti načrt o pridobivanju sladkorja iz pese. Prusi se za to stvar niso brigali — podobno, kot se Je kasneje zgodilo Mičurtnu s požlahtnje-vanjem sadnega drevja. Sele leta 1799 je njegov učenec Karel Ahard pred-iožU spopolnjen načrt Frideriku Viljemu III. Ta se Je za stvar zavzel ln Ahard je začel graditi tovarno, ki naj bi pridobivala sladkor iz vrste pese, ki je vsebovala največ sladkorja. Za to so Izvedeli AngležL Ker so ti imeli izključni monopol na sladkor, ki so go pridelovali v svojih kolonijah iz sladkornega trsa, so začutili konkurenco Se več! zmago pesnega sladkorja nad trsnim, Izgubo tržišč, izgubo velikanskih dohodkov Pa so poslali k Ahar-du svoje ljudi, da bi ga podkupili, da ne bi zidal tovarne, da bi se zavezal da ne bo uresničil svoje iznajdbe, ali pa da bi se preselil v Anglijo Ko ni uspel niti sam angleški poslanik z milijonom tolarjev, so dosegli svoj cilj brez denarja- tovarna ]e zgorela. Mnogo se je tedaj šušljalo.
Ahard ni mogel več zbrati toliko
denarja, da bi na novo zidal tovarno, pa je moledoval, prepričeval mogotce o koristnem tn plodnem zidanju, vendar brez uspeha. In Ahard Je pobral šila in kopita in odšel v Rusijo.«
Martin je prelistaval drobno knjižico z zanemarjenimi, umazanimi listi Zgornja leva stran je bila nemarno preluknjana. Primož se je spomnil dalmatinskih ovac, ki so jih Lastniki prav tako zaznamovali s preluknjanjem Zamišljeno je kimal Popolnoma odsoten je bil Počasi je porival zamazani prst po lepljivih platnicah. Ce je le kanilo na papir, se je potegnila dolga sraga za prstom. Ni prenehal. Z iztegnjenim in v Primoža uprtim levim kazalcem, je dajal poudarka in važnost besedam ki jih je pobiral z desnim kazalcem
»Kaj?«
»Poslušajte! Se enkrat od kraja!« Je dejal dobre volje. »Za 1 kg surovega sladkorja je potrebno: 6000 g pese. 672 g rjavega premoga. 353 g apna, 33 g koksa, 0,6 g olja in maščobe, 0,04 g žvepla ln 4 kvadratne centimetre platna za precejanje «
»Zanimivo, kaj?«
»Končno — 7 kg surovin, ki nikakor niso Izpod neba padle kot meteor, za 1 kg sladkorja, kaj?«
Ceh Je razumel Komaj opazno je zapotegnil ustnice v kot, vrgel pogled po strojih in čez čas nadaljeval: »Sicer imajo tudi že sladkor iz lesa po Berglusovem načinu Ln sicer so začeli Rusi v Jaroslavu s tako tovarno
Računajo na letno proizvodnjo 10 lljonov kilogramov ali 1000 vagon ^ sladkorja. Sedaj ne vem, kako ie. stvarjo, ker sem že četrto leto 041 šoten.«
»Ne, n! to saharl. Ah, kje neK Zasmejal se je. Obšel je svoje snw Vsak gib železnih ročic je spremil" veščim pogledom.
•V minuli vojni so iz sladkorja u tali glicerin,« je dejal vrnivši se ^ Zamahnil je z roko, zatrl občutke pojasnil: »So pač potrebovali gl ,iug-za vojne svrhe.« Da pa je bilo « ^ stvo zaradi tega prikrajšano na h ^ je iz previdnosti zamolčal. Se mu , že v buticl posvetilo, sl je mislil 4e. sel Je z glavo in porinil spodnjo , Ijust naprej, »Kemija je še v P"v J js, je obetajoče zinil Na mah Je spe* ^e. nil ustnice ter srepo napel desn°kaicO palnico. O, kako bi rad dela! po-rad varil in mešal po retortah »n til skušal najti duška svoji neučaka , Akoravno Je Imel potek postopka je delu ve sladkorne pese v mezln fi’neŽ' vendar sluti! da je Se velik neV.
VLIIUOI »IL4I.11, vio JC ^«7	»	. A Q\)
Posebno sedaj, ko Je že nekaj i jV0» trgan od znanstvenega delo. ®o j, hodnega vrtanja po vseh mogoči v pomočkih 2e v tistih časih — pl tistih časih, ko Je bil še *lovet%hU. imel nikoli mirnega spanja iz -^lco da ga ne bi kdo piehitel v delu j*l je takrat zavidal tl»le v Tokov okspl°' so prišli na to. da Je mogoče .ajiU zfjo naelektrenega sladkornega v
V PROMET SPET TRI NOVE IZDELKE
V Trbovljah raste velika moderna to-varna rudarskih strojev »Miha Marinko«, ki bo predvideno v celoti dograjena leta 1954. Lanskega avgusta je tovarna dobila načrte za veliko mon-azno dvorano, ki je sedaj v gradnji fr bo 209 metrov dolga in 44 metrov stroka. Do letošnjega 1. avgusta jo ho-ceJO. do polovice skončati in se vanjo 'seliti. Z gradnjo te dvorane hitijo; to
visno tudi od posebnosti materiala, ki se naklada.
Glavna zasluga za konstrukcijo in izgradnjo te nove nakladalne priprave gre vsekakor tov. Valentinu Osredkarju, večkratnemu novatorju in raciona-lizatorju tovarne »Miha Marinko«, ki je načrtom tega stroja v zadnjih dveh letih posvetil vso skrb ter delal tudi poskuse na miniaturnem prototipu nove
pa bodo prišli v uporabo tudi v rudnikih naše države. Navidezno enostaven verižni transporter pa zahteva izredno kvaliteten material, dolgotrajno preizkušnjo in vestno obdelavo. V Strojni tovarni »Miha Marinko« so se že več mesecev ukvarjali s tem problemom ter je uspelo prebroditi vse nastajajoče težave. Kolektiv tovarne je izdelal tudi za ta stroj potreben prototip, ki je ena-
Program Koroškega partizanskega srečanja
ob 10. obletnici ustanovitve I.' Koroškega bataljona
MEŽICA
od 30. aprila do 3. maja 1953
30. apr. ob 20.: Telovadna akademija
1.	maja ob 20.: Cankar: »Hlapci«
2.	maja ob 15.: Sprejem partizanskih patrulj
ob 18.: Občni zbor sekcije Koroških borcev
ob 20.: Koncert. — Gobec: Kantata za moški zbor in orkester
3.	maja ob 9.: Slavnostni program:
1.	Otvoritev. — Himna
2.	Govor
3.	Učakar: »Partizanka«. Igrajo združene godbe Mežiške doline *
4.	Zupančič: »Duma«. Izvajajo dijaki ravenske gimnazije
5.	Nastop združenih pevskih zborov Mežiške doline
6.	Nastop koroških pevcev iz zamejstva
7.	Pahor: »Slovenski svet«. Igrajo združene godbe Mežiške doline
ob 14.: Stehvanje (izvajajo Ziljani).
Nastopijo folklorne, pevske, godbene in druge kulturno-prosvetne skupine slovenjegraškega in drugih okrajev.
RAZSTAVE:
Mežica: Razstava NOB od 26. aprila do 3. maja 1953
Razstava slovenske likovne umetnosti od 1. do 3. maja 1953 Lovska razstava od 1. do 3. maja 1953.
Prevalje: Razstava »O Koroški« od 1. do 3. maja 1953.
je velike važnosti za dvig proizvodnje °varne, ker je njen družbeni plan za prošnje leto za 50 % večji kot lani. Vadbeno podjetje »Beton«, ki gradi Jtove objekte te tovarne, si je zagotovo potrebno število delavcev in je QPati, da bo izgradnja tovarne potekala P° izdelanem načrtu.
. Če upoštevamo težkoče, ki jih je •flela ta nova strojna tovarna v Trbov-1®« pri svoji izgradnji in povečanju ^jih objektov, bo uspeh njenega pričevanja še toliko večji — naša ru-I rska industrija bo pa z izgradnjo °varne »Miha Marinko« zadobila še '.ečje možnosti za dvig svoje produk-^lJske kapacitete z izdelavo različnih “Čarskih strojev, ki jih bomo izdelo-doma v tovarni »Miha Marinko«, °Ql0_ jih pa morali še do nedavnega Uvažati za dragocene devize iz tujine.
, Za letošnji 1. maj je kolektiv Strojne "farne »Miha Marinko« v Trbovljah Pripravil tri nove strojne izdelke, ki so naše jugoslovanske rudnike velikega P?jnena. Tak proizvod je n. pr. meha-®‘®ni nakladalec, ki se bo uporabljal p mehanično nakladanje premoga in u9, v rudniških jamah, v njihovih dežjih, za nakladanje premoga in rud J železniške vagone itd. Podobnih kon-Aakčli iz inozemstva smo imeli v naši oavi že dosti, vendar niso ustrezale i Zadostni meri našim posebnim prili-pm. Prednost nakladalne naprave, ki •? ho dala na trg tovarna »Miha Ma-'čko«
je pa v tem, da je lažje kon-^ukcije in je okretnejša in bolj pri-n°ča za uporabo v ozkih hodnikih i ?®ih rudnikov. Storitev te domače na-k.Čalne priprave za premog in rudo je ^ 80 ton na uro, kar pa je seveda od-
nakladalne priprave. Njegovo zamisel bo tovarna sedaj uresničila. Prve poskuse s tem strojem bodo napravili še pred 1. majem t. L, nato pa bo tovarna začela s serijsko izdelavo novega mehaničnega nakladalca.
Druga nova pridobitev tovarne »Miha Marinko« je tako imenovani »udarni mlin«, ki 6luži za drobljenje vseh vrst materiala in kamenin. Tudi ta izdelek je v naši državi novost in ga doslej še nismo producirali pri nas, ker je bil monopol inozemskih strojnih tovarn. Udarni mlin tovarne »Miha Marinko« je tehnično najdovršenejši produkt tega podjetja. Uprava tovarne, njen konstrukcijski biro in ostali so se že dalj časa ukvarjali z vprašanjem drobljenja različnih rud in kamenin, specifično za naše domače prilike. Konstrukcija takega stroje je uspela in tako bo tovarna »Miha Marinko« začela tudi pri udarnih mlinih s serijsko proizvodnjo, ki jih ne bomo uporabljali samo v naših rudnikih, marveč tudi v ostalih podjetjih, med njimi v kamnolomih, gradbenih podjetjih itd. Strojna tovarna »Miha Marinko« je sklenila, da bo poslala te mline vsem našim večjim rudnikom, da jih preizkusijo in se spoznajo z njihovimi vrlinami, saj znaša storitev tega udarnega mlina do 25 ton na uro.
K tema dvema domačima proizvodoma so se priključili še verižni transporterji, ki sodijo med najsodobnejše transportne pripomočke v rudnikih. Verižni transporterji z eno ali dvema verigama so prodrli že v vse moderne rudnike v Ameriki in Zahodni Evropi — po zaslugi tovarne »Miha Marinko«
Lep zgled socialističnega kolektiva
ijgAkcija zbiranja prostovoljnih krvo-^lalcev v Trbovljah prav lepo napre-tcf,'. Doslej je dalo svojo kri že okrog \iJudi za sočloveka in našo skupnost.
*' m' že Prijel na vrsto ko-ijBilv tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah • ie Mestn' odbor RK v Trbov-Prikazal upravnemu in sindikal-l)leJr,U Izboru te tovarne važnost in ta^.enitost tega podviga, so v tovarni [iff/L sklicali skupni sestanek ter raz-°<lfll- i 0 zbiranju prostovoljcev za krvi. Kolektiv Strojne tovarne Acp Marinko« je sklenil, da se te l.e .udeležijo stoodstotno vsi usluž-Pfetoi i'.n delavci tovarne. Ta sklep so Mi petek delno že izvršili. Organi-
zirali so avtobusno vožnjo v Izolirnico in sicer reden, vsakouren prevoz prostovoljcev za oddajo krvi. Ko je zdravniško osebje pregledalo skupino ljudi in zdravim odvzelo kri, jo je avtobus nato peljal nazaj v tovarno na delo.
Kolektiv tega podjetja bo to akcijo nadaljeval v bližnjih dneh, dokler ne bo sklep kolektiva stoodstotno izvršen. Osebje te tovarne je s tem dokazalo res zgleden primer revolucionarnega socialističnega kolektiva, ki po vsej pravici zasluženo nosi ime enega izmed največjih sinov naše domovine, revolucionarja revirjev tovariša Miha Marinka
Mesini odbor RK o Trbovljah
M Pogon! Za motorje! Tako "" y!?,Vno> da bolj biti ne more. Toda s!va»f^° mora biti prvi pri kakšni je Kakor je bil Kolumb prvi, ki ri* Ameriko in kakor je Lind-Prvi preletel ocean.
5alo^L e^!. ^j bi meni danes poma-ie odkritje v Takovicah z in 2e^nilta! Se bolj bi me to bo-Knnii?ri210 k°t sužnja. Se bolj bi J®1, r, 'b *n izkoriščali. Saj ne bi vzdr-d°bri .sladkorarji' smo bili v L.^0VaJtVaSM' Sladkor in s*roje za Iz-„?r9e sladkorja, torej cele sladkih ri„_°Varne smo izdelovali.« Drob

Čeju^ivščin se je spomnil v zvezi 1 ki? Iri0ravskimi strojnimi tovarna-n.. r. bil nri nastavlianiu novih
h leUtr.iuJ Dl1 Pn naslavljanju novih ,• 1Oski« , 8tr°iev. Pa tedaj je v ,Prvi 8 izdpi k° • •. Pa kaj bi! .Skodovka' !8rr>e °vala stroje za sladkorne to-l°Š! jj.Pa Janaček tudi — ali ne, Ja-»8Ve • ba! Da ne bom mešal Junačiš* inDt>re!	le! Pa Havelka &
p^jon » h1e Pernerji! Janka in kom-hi niša Wiesner! In še nekatera Podjetja, ki pa se jih ne spom-
*an^govnka- Sovražnik se >l4 °n Pametjo, sposobn
%% h®r(ez plaie dela’ v £V. "odi, živi v zavesti
iK ha Dan? '1e Meviika ... He ji pirnati prečici... Kot
Je ničla _ ah ie danes.
— se reče: ob koncu vojne — bo pohitel domov In stavil vse svoje moči domovini na razpolago.
Le kako je doma, si je mislil Inženir. Ali so našo znanost, našo kulturo in civilizacijo uničili, jo zasužnjili kot naša telesa? Ali so jo raztresli v vse vetrove? Ali so jo ukradli? — Razvoj gre svojo pot. Zgodovina se z vkorakanjem Nemvev v Češkoslovaško ni zaustavila kot budilka, ki bi jo po vojni navil in potresel — pa bi šla. Sla, kjer se je ustavila. O nel
»Seveda dela Nemčija stroje za sladkorne tovarne! Na primer: katera koli država nam da denar ali pšenico, mi pa njej ključe od nove tovarne. Tako je, zdaj veste!« je povedal Martin silno važno.
»Mi smo cele tovarniške naprave pošiljali vsej evropi in še ven; še Južni Ameriki, Javi in Indiji ter Egiptu, Sovjetski zvezi in na Balkan.«
»Mislim, da smo dnevno predelali do 1,200.000 kg sladkorne pese,« je pristavil ponosno.
Medtem so Poljaki naloži oba voza ostankov pese. Traktor je že itak vabil z ubijajočim, enakomernim delovanjem motorja. Enakomerno se je pozibaval in Martin je pokimal v slovo Slovana pa sta se poslovila drugače-s priprtimi očmi sta se značilno spogledala.
»Vuuuuuuu ...« je zatulila tovarni ška sirena, da je rezalo ušesa. Od najnižjega pa tja gor do najvišjega se je zapodil glas.	|
kovreden inozemskim izdelkom ter bo tudi glede cene dostopen našim rudnikom. Do 1. maja bodo izvedli praktične poskuse s tem domačim verižnim transporterjem, j>o poskusih pa bodo začeli v tovarni z izdelavo teh strojev v korist našega narodnega gospodarstva.
Pohod partizanskih patrulj od 29. aprila do 2. maja 1953.
Pohod Koroškega odreda od 24. do 27. aprila 1953.
Koroški partizani, njih svojci, borci NOV, vsi, ki nas vežejo spomini na Slovensko Koroško, pohitimo za 3. maj med ljudstvo Pece, ki praznuje 10. obletnico ustanovitve I. Koroškega bataljona, svoj največji praznik, praznik Slovenske Koroške.
PRVI MA] NEKDAI IN DANES
(Nadaljevanje s 1. strani)
znatno boljie od razmer v drugih krajih takratne Avstrije. To je bil uspeh vztrajne borbe tržaškega delavstva.
Težki dnevi med prvo svetovno vojno
Pri tem razmahu in vzponu marksističnega delavskega gibanja pri nas in drugod po svetu nas je zajela prva svetovna vojna in izdajstvo nemške soc. demokratične stranke, ki je glasovala za oojne kredite in s tem razbila socialistično internacionalo. Od leta 1914 pa ose do leta 1918 ni bilo več javnih prvomajskih manifestacij. Praznovali smo le o krožkih in na izletih. Tudi na frontah so se vojaki pogosto spominjali prvega maja. Potem, ko je dr. Friderik Adler ubil predsednika avstrijske vlade grofa Sttirgkha, se je pričelo nevzdržno stanje boljšati in naraščal je občutek, da so avstroogrski monarhiji dnevi šteti. Doživeli smo upore vojakov, pričelo se je gibanje za zboljšanje plač in tudi stavke. Leta 1918 smo po oseh centrih Slovenije organizirali prve prvomajske proslave po letu 1914, katere so bile povsod res lepe. Meni je bila dana naloga, da na ta dan govorim na proslavi o Trbovljah, ki se je vršila pred Delavskim domom. Proslava je bila res veličastna in ne bom nikdar pozabil, ker sem takrat spoznal borbeno razredno zavest Trboveljčanov. Na teh proslavah je bila glavna parola: Hočemo, da se konča z vojno in sklene pravičen mir med narodi.
Prvi maj v predaprilskj Jugoslaviji
Kakšne so bile prvomajske proslave v stari Jugoslaviji, je več ali manj vsem znano. Tudi za časa diktature 1929 do 1941 niso slovenski delavci pozabili na svoj delavski praznik. Ker se niso mogle vršiti javne proslave, smo praznovali bolj tajno, zlasti na raznih izletih v okolico mest in podobno. Skoraj osako leto so se na raznih krajih prikazale na dan prvega maja rdeče zastave o veliko jezo diktatorjev. V Mariboru se je osako soboto pred prvim majem vršila v Unionski dvorani velika delavska akademija, na kateri so nastopali vsi socialistični pevski zbori (bilo jih je 6), železničarska godba, tamburaški odsek, Detoljub in drugi. Enake akademije so se vršile pred 6. januarjem 1929 osako leto na predvečer prvega maja. Zaradi tega so osi delavci smatrali delavske akademije o času diktature tudi za prvomajske proslave.
In v novi, svobodni Jugoslaviji
Prvomajske proslave v socialistični Jugoslaviji pa imajo precej drugačen značaj, kakor o kapitalističnih — četudi demokratskih državah. Našemu delavstvu se ni treba več boriti za državljanske pravice, za svobodo združevanja in tiska. Niti se ni treba boriti za osem-umik, niti za socialno zavarovanje, zaščito otrok, žena, invalidov itd. Vse to nam je omogočila zmaga v NOV in naša oblast, ki je o rokah delovnih ljudi. Pri nas upravljajo podjetja delovni kolektivi sami in teh. pridobitev ne smemo nikdar pozabiti, tem manj pa ob priliki prvomajskih proslav, ki naj bodo o prvem redu namenjene borbi za utrjevanje enotnosti naših narodov, utrjevanju naše ljudske oblasti, dvigu naše proizvodnje in s tem dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi.
Prvomajske proslave naj bodo posvečene borbi za svobodo in neodvisnost naših narodov in države ter borbi proti fašističnim, kominformističnim in vatikanskim vojnim hujskačem, za mir in prijateljstvo med vsemi demokratičnimi narodi na svetu. Na teh naših prvomajskih proslavah se moramo spominjati milijonov delovnih ljudi širom po svetu, ki še niso svobodni in živijo od vplivom raznih kapitalističnih in ominformističnih držav. Ravno tako se moramo spominjati tudi oseh onih delavcev, ki se bodo morali še težko boriti, da bi si pridobili tiste politične in socialne pravice ter ugodnosti, katere o socialistični Jugoslaviji že imamo in uživamo.
Zaradi vsega tega je in bo še dolgo
Na pobudo mladine občine Radeče, ki je že dolgo želela, da bi radeška mladina organizirala mladinski tabor na partizanski in planinski postojanki na Lisci, je mestni komite LMS Radeče sklical sestanek vseh voditeljev osnovnih mladinskih organizacij, kjer je bil sprejet sklep, da se pripravi mladinski tabor na Lisci, in sicer v nedeljo, 10. maja t. 1 .
Vsi navzoči so bili veseli tega sklepa in pripravljeni storiti vse, da ta tabor čim bolje uspe. Postavili so poseben odbor, ki bo vodil vse potrebno delo in storil vse za čim lepšo izvedbo tega mladinskega zleta. Določeno je bilo, da bi na tem taboru sodelovala
prvi maj tudi za nas mednarodni revolucionarni praznik in dan manifestacij za zmago socializma po vsem svetu.
Zato velja še oedno zgodovinski klic Karla Marxa: Proletarci oseh dežel, združite sel
— še dva dni imam čas, da poravnam naročnino!
samo mladina sektorja Radeče s harmonikarskim zborom osnovne organizacije Vrhovo. Na nedavnem plenumu OK LMS Trbovlje, na katerem so člani iz Radeč poročali o pripravah za ta zlet, so pa sprejeli sklep, da se ta tabor spremeni v tabor mladine celega okraja Trbovlje. Sodelovale naj bi vse mladinske organizacije, nastopila pa naj bi tudi mladinsko-pionirska godba na pihala iz Trbovelj — mladina Radeč ’ pa naj bi pripravila kulturni spored,
| Tej zamisli se je pridružila tudi mla-! dina sosednega krškega okraja, ki bo tudi sodelovala na tem taboru zasavske mladine. Na tem prvem mladinskem taboru na Lisci naj bi se zbralo okrog 500 mladih ljudi dveh okrajev, kjer bi se spoznala kmečka in delavska mladina ter izmenjala izkušnje iz dela v mladinskih organizacijah.
Glede na to, da so za ta mladinski tabor navdušeni prav vsi mladinci iz mesta in vasi, in ker smo prejeli pomoč in oporo v OK LMS Trbovlje, smo prepričani, da bo lepa zamisel mladine radeškega sektorja uresničena in da bo tabor prav lepo uspel. Ze danes pozdravljamo mladinke in mladince okraja Krško, ki so pripravljeni sodelovati, ter jih vabimo, da se priglasijo za zlet na Lisco v čim večjem številu svojim osnovnim organizacijam.
Prav tako vabimo vso mladino našega okraja, da se polnoštevilno pri-glaša svojim organizacijam za udeležbo na tem zletu, te pa naj se povežejo z mestnimi in občinskimi komiteji LMS. kjer bodo dobile nadaljnja navodila. Mestni komite LMS Radeče vabi na ta mladinski tabor vse delovne ljudi našega okraja, da preživijo en dan v veseli družbi mladih ljudi na naši lepi planinski točki Lisci.
Mladina okraja Trbovlje! Naj bo 10. maj praznik mladine Zasavja.
10. MAJA VSI NA
VELIKI MLADINSKI TABOR NA LISCI
Novice iz Litije in okolice
Kako fe prišlo do fotografije zapornika Mileta Klobčiča In in drugih članov zagorske „Verne** - arestantov v liti skih zaporih
»Zasavski vestnik« je izšel dne 23. avgusta 1952 z izredno bogato vsebino in s tem doprinesel svoj delež ob prazniku »Svobod« v Trbovljah. V tej številki so bili objavljeni tudi članki, ki niso samo začasnega značaja in bodo služili tudi kasnejšim zgodovinarjem s svojimi tehtnimi zgodovinskimi članki in podatki v študijske namene, saj prinašajo zanimivo gradivo.
Na 3. strani te številke je bila prvič objavljena izredno zanimiva slika, ki predstavlja člane zagorsko »Vesne« v litijskih sodnih zaporih. Leta 1923 so bili ob nekem štrajku aretirani zagorski komunisti Mile Klopčič, njegov brat France in drugi.
Ta fotografija, ki je bila objavljena v »Zasavskem vestniku«, je vzbudila vsesplošno zanimanje med Litijani, pa tudi med ljubljanskimi zgodovinarji in književniki, saj je Mile Klopčič danes direktor Drame in med vodilnimi slovenskimi književniki.
O nastanku te fotografije sem se pozanimal pri pesniku Miletu Klopčiču in drugih, zato podajam nekaj komentarjev k tej zanimivi fotografiji in nje nastanku.
Naj povem uvodoma, da je bil Mile Klopčič zaprt v zaporniški celici v I. nadstropju, takoj poleg hodnika. Ko je bil zaprt v tej celici, se je Mile Klopčič z ostalimi zaporniki podpisal na zid poleg okna. Naklučje je hotelo, da sem bil ob prihodu nemškega okupatorja zaprt z Antonom Gornikom in Borisem Samsem prav v tej celici. Ker smo imeli dovolj časa, smo prebirali vse napise po stenah in tako sem odkril tudi podpis Mileta Klopčiča.
Po osvoboditvi, ko se je naselila v poslopju bivše okrajne sodnije litijska gimnazija, sem ob neki priliki spet iskal znane napise v tej zaporni celici, tedaj že v zemljepisnem kabinetu, pa so bili napisi zbrisani Ko se je vselila v to poslopje gim oazi ja, so stene prebelili in tako odstranili napise. Zdaj je iz te in sosednje zaporne celice nastala nova učilnica.
Pesnik Mile Klopčič mi je pa o nastanku te fotografije povedal tole: sredi priprav za rudarsko stavko v Zagorju leta 1923 je bilo aretiranih več Zagorjanov, med njimi tudi on. Prepeljani so bili v sodne zapore litijskega sodišča, kjer je bil tedaj za sodnega predstojnika svetnik Alojzij Žigon, mož demokratičnega gledanja. Velikodušni so bili proti zapornikom iz Za-
orja tudi ostali sodniki in nameščenci, ečar je bil stari Kračman, ki je šel fantom zelo na roko in jim je prenašal v zapor tudi razne priboljške. Ob večerih jim je kaj rad pripravljal presno zelje v solati, kar je zapornike izredno poživljalo.
Zagorski zaporniki bi si radi ohranili spomin na zapor v Litiji, zato je Mile Klopčič napisal poziv za fotografa Ljubiča v Šmartnem in ga povabil, naj pride fotografirat skupino ljudi v sodne zapore v Litijo.
Naslednjega dne je prišel na sodišče povabljeni fotograf Ljubič, ki je prinesel na ramenu svoj precej velik' starinski fotografski aparat na trinožniku. Prav tedaj, ko je prišel na sodišče in »praševal, kje so tisti ljudje, ki si žele slikanja, ga je zagledal sodni predstojnik Žigon.
»Nad koga pa se boste spravili s tem aparatom?« ga je vprašal predstojnik Žigon začudeno.
»Dobil sem poziv, naj pridem slikat!« je pojasnjeval Ljubič.
»Koga?«
»Neke zapornike.«
Svetnik Žigon se je domislil, da bi utegnili to biti zagonski komunisti. Ker je dobil že pod nos, da so z zaprtimi komunisti preveč mehki, se je sodni predstojnik ustrašil, da bi znalo to napraviti še nove sitnosti, če bi se izvedelo, da so si zaporniki naročili fotografa in se celo fotografirali skupno, ko bi morali pravzaprav sedeti ločeno po celicah. Zato je svetnik Žigo sporočil fotografu, naj spravi aparat in odide, ker zaporniki ne morejo k slikanju.
»Pa saj imam vendar pismen poziv.«
Nič ni pomagalo, fotograf je odšel domov.
Poziv za slikanje je vrgel v poštni nabiralnik eden izmed zagonskih zapornikov, ko je šel iz celice na delo v Litijo.
Zagorskim «arestantom« je bilo žal, da se niso mogli slikati v času, ko so bili v litijskih sodnih zaporih. Njihova želja je bila uresničena nekaj dni kasneje.
Mile Klopčič mi je pripovedoval, da je tisti dan, ko je odšel sodni predstojnik na neko komisijo izven Litije, prinesel eden izmed sodnih uradnikov fotografski aparat in jih je fotografiral kar sam. Zal mi ni mogel povedati imena tega uradnika — fotografa.
Dobili smo prvo številko »Grlice«
Vsi naši prosvetni, zlasti pa glasbeni delavci so z resničnim veseljem pozdravili in sprejeli prvo številko naše mladinske glasbene revije.
V mislih imam »Grlico*, ki je pred kratkim izšla v Ljubljani in ki bo izpopolnila široko vrzel v naši glasbeni, zlasti pa pevski dejavnosti šolske in izoenšolske mladine. Kako je nastala oziroma pod kakšnimi težavami se je ta mladinska pevska revija rodila, ve povedati samo listi, ki se je skozi osa leta po osvoboditvi prizadeval uresničiti to zamisel in nuditi končno našim mladinskim pevskim zborom revijo, ki bi vsestransko razvijala in usmerjala te zbore, katerih je po vsej Sloveniji na stotine in ki jim manjka ustrezna glasbena literatura. Pes je. da imamo precejšnjo zapuščino lepih mladinskih slovenskih pesmi, vemo pa tudi, da je mnogo nov1’' slasbenih umetnikov, ki so vsako prosto uro posvetili mladinski pesmi, za katere pa žal niso dobili ti- l n plemenitem delu za vzgojo naše mla ti	.....
so nam zadosten porok, da bo ta zborovska revija dostojno nasledila nekdanje »Grlice*. V zgodovini naše pevske umetnosti smo že imeli tovrstne revije, o primeri s sedanjo o marsikakšnem pogledu skromne, ki pa so vendar odigrale veliko vlogo v naši glasbeni in pevski umetnosti. Naj omenim še uvodne besede urednikov revije, ki pravijo o njej med drugim: Nov čas terja od nas novih sodobnih poti na področju pevske umetnosti. Naša sveta dolžnost je, da nadaljujemo s tradicijo, ki jo uživamo Slovenci, tukaj mislim predvsem našo mladino, ki jo mnogi poznajo širom po svetu, da ji je ena izmed najlepših zabav — lepa umetna slovenska pesem.
Prepričan sem. da si bo revija utrla pot med mladino in da ji bo dragocen pripomoček pri njenem pevskem delu. Vsem tistim pa. ki so pripomogli k rojstvu te revije, želimo mnogo uspehov
stega priznanja, ki so ga zaslužili. Skozi polna štiri leta so se naši glasbeni delavci zavzemali za tovrstno revijo, ki bi poleg ostalega gradiva prinašala tudi notni material, dragocen H pripomoček našim voditeljem pevskih zborov pri njihovem zahtevnem delu.
Ime »Grlica« da slutiti pisano in zanimivo vsebino: kdor si je ogledal prvo številko te publikacije, bo upravičeno ponosen, da smo tudi o tem pogledu tako napredovali, da se lahko kosamo z marsikatero deželo, n kateri je pen ska dejavnost na umetniški višini Že imena urednikov — kot so (o Radovan Gobec. Janez Kuhar in Ciril Pregelj —
dine.
Po nadaljnjih poizvedbah sem pa zdaj dobil podatke, ki pojasnjujejo nastanek te fotografije.
V	tistem času je služboval na litijski sodniji sodni uradnik Vinko Hrovat. V Litijo je prišel takoj po prvi svetovni vojni leta 1919 in je ostal pri nas do leta 1926. Da bi olajšal zapornikom arestantske dneve, jih je zaposlil pri urejevanju registrature in raznih fasciklov. To delo so opravljali na podstrešju. Prav ta kanclist Hrovat je vse te svoje fante tudi slikal in jim izdelal fotografije. Cenka, hčerka kanclista Hrovata, sedaj žena Janka Vertina, ravnatelja Vojnega muzeja v Ljubljani, je bila tedaj pri fotografiranju navzoča. Plošče zagorskih zapornikov ni več, ker se je oče ob neki priliki zbal preiskave in je to in še druge fotografske plošče uničil. Kliše fotografije za »Zasavski vestnik« je bil izdelan po fotografiji, ki so jo posodili lansko leto Klopčičevi iz Zagorja. Hranijo jo kot dragocen spomin na tiste čase, ko so morali mladi zagorski fantje v sodne zapore zaradi sodelovanja pri rudarskem štrajku. Tako nam je ta skupina litijskih arestantov — štrajkačev ohranjena in zdaj tudi pojasnjen nastanek te zanimive slike.
J. Z.
V Šmartnem pri Litiji pravijo: Občinska pisarna v socialistični državi mora biti reprezentančna
V	Šmartnem pri Litiji je postavil novi predsednik obilne tov. Albin Jesenšek načelo, da morajo biti prostori za občinsko pisarno reprezentančni. Sedanja pisarna ne ustreza tem načelom v povečani občini in ovira redno delo. Sedaj tudi nimajo posebne sobe za poroke, v socialistični državi pa morajo biti vsi taki prostori v takem okolju in obsegu, da eo občini in ljudstvu v ponos in zadovoljstvo.
Tega načela svojega predsednika so se oprijeli tudi občinski odborniki in ostali občani. Zato bodo premestili občinsko pisar; no v nekdanjo Baaborškovo hišo, ki je sedaj državna last. V tem poslopju bodo uredili posebno sobo za poroke. Tako bo prišla tudi nova povečana šmairska občina do prostorov, ki bouo kraju v ponos.
Novi transformator na Lanišah pod Jančami
Prebivalci med reko Savo in
Besnice se vneto pripravljajo na
do tudi predgamj-
■ dolini elektrifikacijo svojih vasi. Sedaj bo tudi predganj-ska občina dobila elektriko. Prostor za transformator so določiti na Lam«ah pod Jančami. Nekateri kmetje se sicer boje stroškov, drugi pa jih navdušujejo! »Kes bodo itročki precejšnji, vendar plačaš enkrat, pa >. dobre«
dobiš v hišo dobrega pomagača, ki ti spreminja noč v dan in ti poganja tudi motor za slamoreznico, žago, mlin za sadje in še druge stroje, ki lajšajo našemu kmetu trdo ročno delo. Kmetje prežganjske občine so obljubili, da bodo pomagali pri izkopih jam in preskrb' drogov. Zbirali so začeli tudi v fond za elektrifikacijo, ki ga bo podprl tudi okrajni ljudski odbor Ljubijeua-okoldea.
Kresničani si žele novega šolskega poslopja
V Kresnicah pri Litiji sedanja šolska stavba na vrhu griča no zadošča za sodobno šolsko delo. Zato s« Kresničani že več let iztegujejo za povečanje sedanjega šolskega poslopja. Nujno bi bilo tudi treba zgraditi stanovanje za šolskega upravitelja, ker ta stanuje sedaj v župnišču. Kresnička občina skrbi za tri šole, za šolo na sedežu občine v Kresnicah, v Jevnici in v Zgornjih Bibčah; ta vas je na levem bregu Save, medtem ko sta obe prvolmenovani šoli na desnem bregu Save.
Na predlog domače ljudske oblasti za razširitev sedanjega šolskega poslopja v Kresnicah je prišla v Kresnice komisija okrajnega sveta za prosveto in kulturo okraja Ljubljana-okolica, ki jo je vodil okrajni prosvetni načelnik tov. Strune Mikuš. V komisiji so bili tudi gradbeni strokovnjaki, ki ao ugotovili, da ni sedanji temelji ne prenosi! večje nadzidave. Vse kaže, da bodo v Kresnicah začeli s pripravami za gradnjo novega šolskega poslopja. Nekaj gradbenega gradiva imajo že zbranega.
Z LASTN Ml SREDSTVI Sl GRADIJO MODERNO PREDELOVALNICO
Akoravno je v Trbovljah moderno urejena klavnica s hladilnico, še kljub temu manjkajo primerni prostori za predelovanje mesa in podobno. Tako je kolektiv podjetja »Meso« in mestne klavnice že dalj časa razmišljal, da bi bilo umestno pričeti z gradnjo lastnih prostorov, v katerih bi s pomočjo modernih strojev predelovali najrazličnejše meso in izdelovali ustrezne mesne izdelke, po katerih je povpraševanje.
Odločitev o tem vprašanju je že padla, kajti dosedanji prostori v te namene pri Plevčaku na Vodah so premajhni glede na velike potrebe mesnih izdelkov v revirjih, prav tako pa so stari prostori, ki služijo sedaj za predelovalnico mesa, po izgradnji nove predelovalnice že določeni za uporabo trgovskega podjetja OZZ v Trbovljah.
Za prostorom, kjer stoji trboveljska klavnica in hladilnica, se že dviga nova stavba, ki bo v kratkem pod streho. Če bo šlo vse po sreči, se bo predelovalnica mesa do letošnje jeseni že vselila v svoje nove prostore. V pritličju te zgradbe bodo oddelki za predelavo mesa, nasoljevalnica, kotlarna, skladišče in podobno — v prvem nad-
stropju nove stavbe pa bodo pisarne, kopalnica za osebje, garderoba, sindikalna soba ter stanovanje za hišnika.
Ko bo ta stavba dograjena in se bo predelovalnica mesa preselila v svoje nove prostore, bo podjetju »Meso« v Trbovljah mogoče dvigniti izdelavo najrazličnejših mesnih izdelkov za 100 odstotkov. Važno je torej, da bodo v novih prostorih lahko izdelovali še več mesnih izdelkov kot doslej, po katerih je vedno povpraševanje, jih pa doslej zaradi premajhnih prostorov ni bilo mogoče pripraviti v ustreznih množinah.
Celoten kolektiv podjetja se dobro zaveda pomena te gradnje, zato je * prostovoljnim delom že mnogo pripomogel k realizaciji tega zamisleka. rred dnevi je ta kolektiv izvolil petčlanski upravni odbor, ki si je zadal kot svojo prvo nalogo, da uresniči ta načrt, tako da bodo novi lokali do jeseni že služili svojemu namenu.
Z ugotovitvijo te gradnje bo kolektir podjetja »Meso« v Trbovljah dokazal, da tudi mala podjetja lahko gradijo z lastnimi sredstvi, če znajo dobro in umno gospodariti.
Za meso bomo vedno poskrbeli
Tovarišica - ne zamudi ugodne prilike!
Zastopstvo svetovno znane tovarne »Singer« prireja po vsej Jugoslaviji zelo koristne in priznane krojne in šivalne
tečaje. Marsikatera Trboveljčanka ga je obiskovala že v Celju in je prav gotovo vesela da si je pridobila v njem mnogo koristnega znanja. Zastopstvo tovarne »Singer« je uvidelo potrebo delavskih Trbovelj ter je organiziralo tako tečaje tudi v tem kraju.
Dne 14. t. m. se je pričel Singerjev krojni tečaj na enoletni gospodinjski šoli, ki ga obiskujejo vse učenke te šole. Lepo je pogledati v šivalnioo, kjer sede učenke vsaka za svojim strojem ter se uče pod strokovnim vodstvom priznane Singerjeve strokovne učiteljice, tov. Angele Zupanc. Vsak dan prinese učenkam veliko novega znanja, tako da se bodo dekleta v kratkem času mnogo naučile.
Dragocene zamisli zastopstva tovarn® »Singer« pa ni deležna samo trboveljsk®
----------------------JinpJ'
;evi krojni in šivalni tečaji (začetni >® nadaljevalni) dne 6. maja t. 1. Se J® čas, cia se vpišete v tečaj, zato ne z®' mudite ugodne priložnosti. O delu ^ lahko same prepričate vsak torek in *®' trtek na gospodinjski šoli v Trbovlja?’ kjer vam bo Singerjeva strokovna n®,1' teljica dala vsa potrebna pojasnila vas tudi vpisala v tečaj.
Tovarišice! — Ne zamudite ugodn® priložnosti; naučile se boste same kr®' jiti in šivati za sebe, moža in oti«*®: Denar, ki ga boste vložile v tečaj, 5 vam bo bogato obrestoval. Stroko''®, izobražene boste laže dvigale soci®1 stično zavest delavskih Trbovelj.
Delovanje množičnih organizacij v Loki
Najprej je prišel z dolom EK. Iffl.®'hi* eno zdravstveno prodava,nje, podpiral jil irieneki tečaj, 8. marca t. I. pn Pl, Jui-
Lansko leto je bilo delo pri množičnih organizacijah precej mrtvo, Z letošnjim letom »mo pa napravili črto prelomnico Začeli smo z delom. Kaj je bilo vzrok t« pasivnostlt Dejal bd, da zgolj osebnoetl. Užaljenost nekaterih, mnogo pa smo tudi delali le z obljubami ali sklepi na papirju. Le mladinski aktiv je bil delaven.
Ali si zdrav?
Tuberkuloza je za človeka najbolj nevarna bolezen. Ona ni grozna samo po tem, ker oa njej mnogi ljudje umirajo, temveč tudi zato, ker je zelo dolgotrajna in prinaša bolniku in družin’ mnogo trpljenja. Pravimo pa tudi, da le tuberkuloza najbolj zahrbtna od vseh bolezni, ker poteka v začetku brez. bolečin in s takimi telesnimi težavami, katere, človek v veliki večini spregleda. Prav zato človek, ki je obolel na tulier-kulozi, mnogokrat prepozno opazi, da je bolan: na pljučih so že nastale težke in krvaveče rane, katere se zelo težko
odpravijo. Morda si
se tudi Ti okužil in sedaj nosiš v sebi to strašno bolezen in to šele v njenem začetku, ko Ti ne povzroča še nobenih holečint
Množični rentgenski pregled (fluoro-grafija), ki se bo vršil tudi v Tvojem kraju, Ti daje priložnost, da se prepričaš o svojem zdravju.
Preglede bo vršil s svojimi ekipami Inštitut za pljučno tuberkulozo na Gol niku. Natančna nuvodila bodo sledilo.
Borbeni pozdrav delavskemu razredu Jugoslavije pošiljata ob delavskem prazniku - I. maju ■ vsem svojim naročnikom in odjemalcem ter po njih delovnim kolektivom
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
splošnega
STROJNEGA
MIZARSTVA
V TRBOVLJAH
NASE GESLO:	DOBRA KVALi l E1A IN KONKURENČNE CENE!
|e pričel z dolom BK. I®.® u; veno predavanje, podpiraj ,J gionski tečaj, 8. marca t. 1. pn Pr, nS' uspešno prireditev. Čisti dobiček je b‘l jj» monjon za nakup sanitetnega materiala- uf zadnji seji pa je BK določil preosta1’^j. biček za podporo socialno šibkih v 1 ipo Sklenil Je delati propagando za prost°vC“,r oddajo krvi in za fiuorografiranje. , lnje Občinski odbor OP, sedaj SZDL. Jc.r> v tem letu te tri uspele seje. Na “•''‘Čir reševal probleme »plošnoga političnega- ijjji' svotnega to g-oepodarskoga delo v Posamezni člani so šli na toren in so “ .ul v stik z vaškimi odbori, kjer so f1® tu® smernice zn nadaljnje delo. Beševal J® jjJ-probleme gospodarskega znnčujo (tak®“ v(j minic mleka), ki zadevajo prebivalstvo občine, kakor: klavnice, zbirališče ®p*' odmere davkov in podobno. Po vaš***: borih bo uvjdel zn časa kongresa 01’ f ,jjjl ljanl študij po vseh množičnih oršu cijah občine.	.Jj
Tudi KZ Je izvolila nov odbor, M 6® po-delaven kot prejšnji. Napake se inom-rijii«; praviti. Na1 KZ ue ho samo ProSrko * ampak naj »luži svojemu namenu. pr
praviti. Naj KZ ne ho samo ampak naj služi svojemu namenu. * na prvi seji ustanovili več odsekov. u’voJJ lesni, ki že . oluje in je že poka*®* ... d vidne uspehe. Polog tega so ustanov* ,e sadjarski la strojni odsek. Dobro	od
pripravili že sedaj na sadni odkup *"urf kup polakih pridelkov. Poskrbeli ditev primernih skladišč ln naprav za prevoz. Tako se bo promet to f„ji KZ dvignil, in se bo lahko upiabil ' .iii)*' druge dejavnosti, ki so v Loki Poudariti moramo, da Loka nima D<j.meč*3 lokalnega podjetju, ker je Izrazito ir občina. Zato nieo mogli nikjer nič®* veetirati.	,.M\ »’.
Mladinski aktiv Je lansko l®*®,
Je Igrišče In priredil lepo uspeli m leden. Novi odbor je sklonil, da ® ds L delovati na ftzkulturnoiu področju ^ <1*,, liči f ji no v! 1 i kii.1t.iimn /IrnAtvn JiLi
tlno. Mladina namerava priredit^ gpo*0^
“■••v, tHIHUMIII JJHUIVIHTD pl"
izlet v Logarsko dolino, ua se bo L ojj z naravnimi lepotami tega dela inovino, ki jo bodo kmalu boljšo tujci kot pa ml sami. Mladina se ru-o% Iprnvlju na samostojno kulturno v-v. Pričeli so študirati Finžgarjev ^i ’origo«, kur Je lopo, da
pri
tev,	_______
•Verigo«, kar Je lopo, „„ -odru dolo našega priznanega yro°°ai O delovanju AFZ v Loki ni J® go ?? še ničesar slišati, morda zato, * * ,|etn^jgi žene preskromno. Spomnimo se ““a, o«".ta
Vmi/tlol nn Lil bo m bn žann ttil I) i I * *	.. 17,|1
Novoletno jelko, ■ kutero *o tako zadovoljni ln tudi •larSiv,.I*ln AFZ je po svoj padlih borcev
H ln tudi siars.. ~--j v
...../astrri.&sgf
seznam, kako ao vzgajajo In •“*“*,v **, n* spoktivo otrok naših padlih ho' duljnlo Izobrazbo, <1 rešili *®n,kl »o sinemo pozabiti otrok teli mož, življenje su svobodo nas vsem
Naši čitatelji pišejo
Pred dvanajstimi leti v Hrastniku
Te dni je preteklo dvanajst let, ko »o pridrveli po zlomu predaprilske Jugoslavije tuai v Hrastnik prvi fašisti iz Avstrije in rajha, Ze v prvi noči so gestapovci s pomočjo domačih izdajalcev aretirali trideset zavednih Hrastničanov in jih odpeljali v Laško, Celje in končno v Maribor, kjer so čakali na nadaljnjo usodo. V Hrastniku se je v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno pod vodstvom tedanje »steklarske gospode« zelo razvijala »Peta kolona«. O tem nam priča »Poročilo iz Hrastnika«, napisano v bro-šurici »Hitlerjevci v Sloveniji«.
Na straneh 20 do 23 te orošurice je zapisano sledeče: »Pri nas, zlasti
delavski družini, da bi preko nje dobila stik z nemško mladino. Način njenega dela je zelo poučen. Prišla je kar na dom, se prijazno predstavila in začela razgovor: ,No, vi ste P. — Slišala sem, da ste Nemec, no, pa saj je tu itak vse nemško, kaj ne? Torej no, pa vas sem prav najprej spoznala, ker ste še vedno ,ein deutscher Kerl‘. Slišala sem, da vaši otroci že skoraj ne govore več nemške besede. ,Es ist schade.' No, in vi vedno zabavljate, da so ,windische Trotteln' itd. (bila je precej dobro poučena, da je vedela za njegovo besedičenje, kadar je bil vinjen). — Nato je začela razlagati rasno teorijo, da so Nemci zelo kulturni, da
Praznovanje 1. majci leta 1912 v Hrastniku
v spodnjem delu Hrastnika, kjer je steklarna, je Nemcev, ki so se kot steklarji preselili k nam, zelo mnogo. Lastnik steklarne, v kateri dela nad tisoč delavcev, je Nemec g. Abel. Tudi njegovi inženirji in uradniki so večinoma Nemci. In lahko rečem, da so vsi z Ablom vred hitlerjevci.
Svojega .Kulturbunda' sicer nimajo, Pač pa so nekateri člani KB v Celju. Shajajo se pri ravnatelju steklarne inž. Findeisnu. Pri njem poslušajo radijske govore Hitlerja, Gbbbelsa itd. Ob takih prilikah povabijo k sebi tudi delavske zaupnike, ki se pa doslej vabilom še niso odzvali, razen ene izjeme. Vabijo tudi delavce, toda odziv Je slab. S somišljeniki iz Celja, Savinjske doline itd. se shajajo v hribih in so Se v ta namen organizirali tudi
v SPD.
Svoje ideje skušajo širiti na več načinov. Najprej so si ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo, za katero je g. Abel dal lokal. V njem se je kaj kmalu pojavilo na kupe hitlerjev-ske literature, ki so jo delili tudi med Nameščence in bolje plačane delavce.
Lani jih je šlo precej na olimpiado v Berlin. Vrnili so se z velikim pom-Pom. Nek njihov mladenič, ki se je zdravil v Nemčiji, je po svoji vrnitvi nodil kar od stanovanja do stanovanja Pripovedovat o dobrotah v Nemčiji.
Pred dvema letoma je prišla k nam ^nana hitlerjevska organizatorka Ani “eischel iz Maribora, ki naj bi organi-?lrala našo mladino. Inž. Findeisen jo Je poslal takoj k neki znani nemški
je zato njih jezik ponos vsemu nemštvu, da ima prav, da ne pusti otrokom govoriti ta neumni slovenski jezik, saj se s tem jezikom nikamor ne pride
in ga bomo pozneje itak odpravili,
saj ni več daleč, da bodo spet prišli Nemci nazaj, naj kar potrpi, saj se že nekaj pripravlja itd. Nato je predlagala, da bi ona bila voljna rešiti to mladino pred okužitvijo ,windischer Sprache*. samo če bi bili tudi oni za to.
In pričela je poučevati nemščino. Mladina je mislila, da se bo lahko zastonj naučila nemščine, in je prišla. Prišla so predvsem dekleta, medtem ko so bili fantje bolj nezaupljivi. Iz konspirativnih razlogov so morali reči, da gredo k njej poslušat radio. Poučevala je vsako nedeljo. Toda govorila je predvsem o .firerju Hitlerju", čigar velikansko sliko je imela na mizi. Učila jih je raznih hitlerjevskih pesmi. Navduševala jih je za organizacijo vseh Nemcev, predvsem pa mladine. Govorila je, da se bo tudi‘tu začelo gibati. Ona bo že vse preskrbela. Dajala jim bo literaturo in držala zveze z vsemi ostalimi Hitlerjevimi grupami. Priskrbela jim bo kroje. Zanje ne bo treba nič plačevati. Dali jih bodo njihovi nemški bratje iz Celja in Maribora. In začeli bodo delati izlete skupno s celjsko in mariborsko mladino. Med delavstvo so skušali prodreti z izletniškim društvom, ki naj bi se po želji inž. Findeisna imenovalo ,Kraft duroh Freude', Zaradi splošnega odpora je društvo propadlo.
S čim bodo sedaj začeli, še ne vemo, gotovo pa bodo poskušali srečo s kakšnim .Kindergartnom' ali nemškim poukom.«
Tako je zapisano ža'
ande veliko delavske mladine iz ste-
v tej brošurici. v začetku te propa-
Pi
Na žalost je šlo gande veliko
klarne tem propagatorjem na limanice. Za te pregrehe so prejeli po večini zasluženo kazen med vojno in po njej. Nekaj pa jih je tudi pravočasno spoznalo pravo lice teh .prijateljev' delavstva in so jih zapustili ter se vključili v narodnoosvobodilno vojno. Da se ne bodo nikdar več vrnili v Hrastnik tako žalostni časi, sta nam porok OF in ZKS.
Leta 1943. v Borja
Vas Borje je prijazna hribovska vasica, ki leži na pobočju Jablanškega hriba in severovzhodno od naselja St. Lambert. Prebivalci te vasi so kmetje, toda zavedni in pošteni ljudje, ki so se kalili v narodnoosvobodilni vojni.
Ze leta 1943 je bil v tej vasici ustanovljen vaški odbor OF. Pripomniti pa je vredno, da so vaščani delali za osvobodilno gibanje že prej in podpirali borce narodnoosvobodilne vojne. To vedo najbolj povedati tisti preživeli partizani, ki so bili v bataljonu »Alojza Hohkrauta« (Zasavski bataljon), kako so predvsem Pavškova hiša oziroma mati te hiše in oče Franc podpirali partizane. Večkrat se je bilo treba zaradi previdnosti v tistih dneh spustiti po pobočju Jablanškega hriba in Ko-biljka v vasi, ki so bile v najtežjih dneh najbolj dostopne. Kadar smo prihajali v to vas in v Pavškovo hišo, so vedno rade volje sami prinesli partizanom kaj od peke — hleb kruha ali celo vso peko kruha. Kako dragocen je bil partizanom kruh tiste časel
Oče Franc Pavšek je bil tudi član okrajnega odbora OF na Vačah. V svojem delu je bil vselej dosleden in predan.
Z razvojem narodnoosvobodilnega gibanja so v tej vasi živeli prihajajoči partizani, kjer so imele večkrat sedež gospodarske komisije, poleg tega pa tudi delavnice.
Za to aktivnost prebivalcev Borja so pa_zvedeli ovaduhi-izdajalci ter je padel kot najbolj tik j»red osvoboditvijo od krogel nemškega okupatorja
tako Franc Pavšek agilen mož, zadet rij
v svoji rodni hiši ob navzočnosti svojih sinov, hčera in žene dne 15. aprila 1945. Tako je Pavškova družina zgubila svojega zavednega očeta, porajajoča nova socialistična družba pa zavednega državljana, borca za boljše in srečnejše dni.
Z gnusom obsojamo izdajalce, janičarje lastnega naroda, ki so pomagali krutemu okupatorju v najtežjih dneh naše narodne zgodovine povečati tako veliko število žrtev. Naše ljudstvo zna ceniti priborjeno svobodo in globoko spoštuje vse partizanske družine, še posebno toplino pa čuti do vseh tistih družin, katerih svojci so dali življenje za svobodo in svetlejšo prihodnost naših narodov.	M. G.
IZPRED SODIŠČA
Vinjena sta se pretepavala
rt^red sodiAčem v Trbovljah sta se pred »“evi lagovarjala Isrnao Snoj la Trbovelj— J?* St. 631 In Milan Artnak la Iste kolonije Jfj °p. Oba sta bila o Motena, da sta v go-alaskom lokalu Delavskega doma na Tere-v Trbovljah pretepla F: mu
tj" v Trbovljah pretepla Franca JevŠovarJa mu prizadejala lažje telesne poškodbe, skl “tjktenl Ignac Snoj je na glavni sodnij-Mu.PNfovnavi Izjavil, da Je res skupaj z Artnakom napadel JovSevarja v ' retepel.
Franc
a-rtnaiKom napaaei jovsovu 'lo n6m gostiASu Id ga z rokami pr Jov£? ^® storil zaradi tega, ker ga je . t&k«jar Ba n°kl nogometni tekmi napadel. rnJP da Je moral pred njim bežati. Iz tega bak«?a 1® »ednj klical na odgovornost ___ar s« 1« vnel prepir. Kor Je po Izpovedi
kje leti vas 8e (Sine Zato ne
Elektrifikocijska dela napredujejo
PoSS«! vsak Znsavčao ve, kj( bom” ", ®1lodiS6e Istoimenske od _
•tih	o lepoti ln zemljepisnih posebno
jako f, ?v marveS bom na kratko povedal, 'ioitirol 8®nože6anl prizadevajo, da bi Jim KmJi za*vetlla električna luč.
?**nkn u P" vojni so začeli po raznih se-a re.a “‘šiiti na elektrifikacijo Senožet bodni!.,,^0 Prijeli za delo, pri katerem J Ib je ta drn t,ldl 0^0 rrakl'at so skopali Jame "'‘stavili"'!,6 visokonapetostne napeljave in ll«Čeli .ij rogove. Knplll so tudi opeko In delu ofti transformatorsko hlSico; v to |>a j,*° vloltlll prooe.1 prostovoljnih ur. Ko oa‘t, kP"6 ° Poletje, »o s temi deli prenc •'oječi r, 80 *“®H dosti opravkov na poljih.
t,rogovl m samevali ln tujol. priba i ‘tlkn.,11 8raj, so spraSevall, zakaj z elck-'«to sn-f0 u® nadaljujejo. Končno so lansko 'Ul V.V *a*ell 8 pomočjo DE8 so inetall-tuPozidali so do kraja transfer «reko »P.„posta!o ‘n kupili dnljnovodno klon *6 Totroh6 *? »kopali Jame in sl preskrbeli drogov«
»?!!?!».. spomlad, so se dela spet
::>dn<;
a	spomlad, so se
“ Pretekli meseo so
Kr „i5!roP Senoletlm In Kolku preko Jjblani |n06„,IJ Zavlenlka, nekaj pa proti '»bplli. n ^a‘u- Manjkajoče drogove »o
^"'kaci^r1 ,,*eb ,'ap®an‘ti delih Ima elek I. .b| v R„n «'’hr.'r kl «« aa vso moč trudi, ni, le	^poletu,, zasvetila sodobna luč Ko
da ' 8tl,,rl®",“r“ «e bo trelm potru l»;° tudi » ,5nJo ,6® potrebna dela, d« bodo H(nioe. v tem kraju potrolojke zamenjale
-iks
Snoja Jevževar segel v lep po nož, je bil prepričan, da ga bo spet napadal, zaradi česar je Milan Artnak udaril JevAarja dvakrat po glavi. Nato Je JevAevarja udaril če Snoj.
Tudi Milan Artnak je priznal, da je s pestjo udaril JevAovarja, to pa zaradi tega, ker je Atol za. svojo dolžnost, da brani tvojega prijatelja Ignaca Snoja. SliSaA je namreč, da ima Jevževar nož ln da se ga je treba paziti; ko je videl, da je JovSevar res segel v žep, iz česar je sklepal, da misli z nožem napasti Snoja, se ga Je sam fizično lotil.
Priča Frane JevSevair pa je dogodke opisal drugače; dejal je, da ga je Snoj poklical na odgovornost, čeč če se Se spominja, kako jo bilo takrat pri Voikerju, nakar 'ga je dvakrat udaril s pestjo po obrazu. Ker se je Snoju pridružil Ae Artnak, je bil prisiljen bežati lz gostilne.
Isto Je potrdil tudi Edvard Lavrič, zaradi česar je sodtčče oba obtoženca epoznalo za kriva ter Je oba kaznovalo po en mesec zapora. Obadv« sta dolžna nadalje, da plačata poškodovanemu JevAevarju 2400 dinarjev. — Iz tega dogodka je razvidno, da so-diAče vedno in vedno ugotavlja, da se veddma protepov dogaja po gostilnah v vinjenosti. Vsi upravniki gostiln bi morali posvetiti pozoruoet ljudem, ki se po gostilnah radi pretepajo ln jih že prej odstranit! tz go-stilniAklh prostorov.
Tul si je prisvajal
Pred Istim sodiščem je bil obsojen na dalje Franc Zimšek iz Trbovelj—Lok At. 83, ker je od oktobra lanskega leta do februarju letos jemal lz gradbenega podjetja »Beton* v Trbovljah les raznih dimenzij in ga doma uporabljal zn kurjavo.
Obtožene« je svoje dejanj« priznal, je pa v svoj zagovor navajal, da Je bil les — obtožnica pravi, da Je bil manjkajoči les vreden 14.000 dinarjev — ki ga j« jemul, večinoma stur les Iz poruAenlh stavb razen enega hloda, kl je bil nov, ga je pa podjetju vrnil. — 8odlAčo je Francu ZlmSku prisodilo kazen troh mesecev zapora, to pa glede na njegovo starost in spričo tega, da jo dejanje priznal. Izvriiltev kazni Je sodišč« odložilo Za dobo enega leta.
delno razžagal, delno pa zamenjal za hrastove in jesenove deske in jih nato preko 5 kub. metrov prodal za 48.101 dinarjev.
Tudi ta obtoženec je priznal svoje dejanje ter navedel, da je le« prodal mizarski delavnici v Trbovljah, zase pa obdržal okrog 3 kub. metre lesa. — Sodišče je obtoženca kaznovalo na 15.000 dinarjev denarne kazni in na plačilo stroškov kazenskega postopka.
Betoniranje temeljev godbenega doma
Hrastniška rudarska godba
s/ gradi svoj dom
V	zvezi z razvojem hrastniškega rudnika zasledimo prve zapiske o rudarski godbi že 1. 1848, ko je šest godbenikov-rudarjev igralo na hrastniški postaji ob otvoritvi nekdanje Južne železnice, ki je vezala Dunaj s Trstom. Leta 1853 je pa število godbenikov tako naraslo, da že lahko govorimo o godbi na pihala. Sprva je godba igrala samo za zabavo nemški rudniški gospodi vendar je pa z naraščanjem razredne zavesti rudarjev postala važen mobilizator delavske napredne miselnosti, ki se je takrat odražala zlasti ob proslavah delavskega praznika 1. maja in ob raznih drugih delavskih manifestacijah, tako da večje delavske prireditve brez sodelovanja rudarske godbe sploh ni bilo.
V	času svojega 100-letnega obstoja je godba igrala na neštetih delavskih manifestacijah, izletih, prireditvah, pogrebih in samostojnih koncertih ter se je kompletno udeležila tudi zgodovinske borbe naših jugoslovanskih narodov v pretekli vojni, kjer je igrala kot godba VII. korpusa.
Za svojo stoletnico si godbeniki grade lasten Godbeni dom, kl bo v ponos
Vsem svojim naročnikom čestita za 1. maj in se priporoča
MIRKO ZAV0L0V8EK
urar
Trbovlje
(pri Delavskem domu)
ne samo njim, marveč vsej hrastniški dolini, ter bo dostojen spomenik opravljenega kulturnoprosvetnega in politično mobilizatorekega dela.
Proslava tega stoletnega jubileja bo združena s proslavo rudarskega praznika 3. julija in 150-letnice hrastniškega rudnika ter z otvoritvijo Godbenega doma.
Hrastniški. rudarji-godbeniki pričakujejo, da se bo njihove proslave udeležila večina godb na pihala, vsekakor pa vsaj vse rudarske godbe na pihala v Sloveniji, ki jih na 6voje 6lavje že sedaj najprisrčneje vabijo.	-h.
NUDIMO VSE VRSTE PREVOZOV PO NAJ-NlZJIH CENAH.
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA 1. MAJI
AVTO-
PREVOZ
ZAGORJE
NEKATERI PROBLEMI MLADINSKE ORGANIZACIJE V ZAGORJU
Mladinska organizacija v Zagorju je imela lepe uspehe skozi vsa leta svojega obstoja, vendar se v zadnjem času porajajo nekateri negativni pojavi, ki delajo marsikakšnemu naših mladinskih aktivistov preglavice. Splošno prevladuje mnenje, da je mladinska organizacija s svojo reorganizacijo izgubila tisti svoj pomen ali smisel, čeprav ta trditev nima nikakih osnov, niti ni resnična. Predvsem bi hotel omeniti, da je z razpustom nekaterih aktivov prišlo do popolnoma novih oblik dela in da se vsi tisti, ki delajo z mladino, v novem okolju niso takoj znašli.
Res je, da se v zadnjem času precej govori, da je mladinska organizacija skoraj prenehala delovati in da so mladinski aktivisti na raznih sestankih čestokrat poudarjali nujnost, da se predvsem starejši ljudje pozani-
Ni imel dovoljenja za trgovino
Pred sodlSčeni v Trbovljah se }e moral zagovarjati tudi Isrnac DollnSek tz Hrastnika At. 212. ker se Je neupravičeno pečal B trgovino, Tako Je meseca julija 1951 od Kozdne uprave v Litiji kupil okrog 12 kub. “®"r<>v borovih hlodov ln jamskega lesa za 2.696 dinarjev, doma pa Je kupljen le«
TEHNOMETRL
TRGOVINA s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno
UVOZ—IZVOZ
LJUBLJANA
TITOVA CESTA 16
ENGS0S SKLADIŠČE NA TITOVI CESTI 33
Oglejte sl naje zaloge tehničnega blaga domačega ln Inozemskega porekla po zmernih cenah in znanih svetovnih znamk
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
majo in pomagajo mladincem z raznimi nasveti pri delu aktivov. Žal pa pri tem opominu niso vedno našli odziva in so prišli do prepričanja, da so tako rekoč povsem navezani sami nase in da morajo sami skrbeti za svoj razvoj. Mislim, da so v premajhni meri razvijali društveno življenje in odločno premalo usmerjali mladino v razne telovadne sekcije, društva »Svobod«, razna strokovna društva itd. Pod takimi okoliščinami ni čudno, da si zagorska mladina išče svojo zabavo mnogokrat na nezdravih mestih in se izživlja tam, kjer ni zanjo prostora. Res je, da ni vedno lahko delati z delavsko mladino, vendar bi se morali vsi od kraja zavedati, da bomo tako rekoč samo z individualnim prepričevanjem pridobili našo mladino in jo odvajali od stranskih poti in škodljivih pojavov. Tudi je bilo premalo posvečanja vsem težavam v osebnem življenju naše mladine; zavedati bi se morali, da je mnogo mladih ljudi, ki teže v razne poklice, niso pa našli v svojem prizadevanju pri odločilnih ljudeh odziva in nasvetov. Tako nastaja vprašanje, ali je vodstvo napravilo kakšne korake tudi v tej smeri in se pobrigalo tudi za ta problem. Med najbolj škodljivimi pojavi pa je očitno to, da so aktivisti mladinske organizacije preobremenjeni z raznim drugim delom in da imajo še mnogo drugih funkcij, ki jih resno ovirajo, da bi se popolnoma posvetili svoji osnovni dolžnosti.
Tudi tukaj imamo slabosti, ki jih moramo pač čimprej odpraviti. Nič čudnega ni, da vaški aktivi oziroma mladinske organizacije na terenu zaznamujejo boljše uspehe, ki daleč prekašajo delo centra. Res se čuje to neverjetno, če pomislimo na skoraj enake pogoje, v katerih žive mladinci na vasi, na drugi strani pa delavska mladina v centru. Vsekako pa bi si upal trditi, da so boljši pogoji za pravilno in uspešno delo ravno v Zagorju.
Zagorska mladina se pripravlja na svojo mestno konferenco. Na njej bodo prikazali celotno sliko dejavnosti, hkrati pa seveda vse slabosti. Pokazala bo, kje so ovire in kje so vzroki, da mladinska organizacija v Zagorju danes ni več tista, kot je bila pred nekaj leti. Vse tiste, ki posvečajo pazljivost za pravilno delo naše mladine in se zanjo zanimajo, vabimo, naj s svojo udeležbo in s svojimi nasveti razsvetlijo tudi to pereče vprašanje zagor-
skega kraja.
-M-
Zasavski
0OEEIO0
W®seli dsn trboveiskih
pioniriev
Bežen pregled statističnih tabel telovadnih ur v novourejeni dvorani TVD Partizana v Trbovljah nam pokaže, kako pomembna je za telesno vzgojo mladine dobro urejena telovadnica.
ije
Statistika nam pove, da je šlo skozi te-
tekmovalcev. tako da je bila glavna cesta obljudena kot ob velikih izletnih dneh.
Tekmovalna proga — asfaltni hodnik ob glavni cesti — je potekala s startom pri Telovadnem domu in ciljem pri le-
Ali bo prva?
lovadnico v mesecu marcu t. 1. — torej dober mesec po otvoritvi — 962 pionirjev, 1581 pionirk, 434 mladincev in 241 mladink, poleg njih pa 134 vajencev rudaTsko-industrijske in kovinarske šole, torej na telovadno uro povprečno 54 pionirjev, 51 pionirk, 48 mladincev, 13 mladink, 27 vajencev in 23 gojenk
gospodinjske šole.
Da pa je treba mladino ne samo pri-
vabiti v telovadnico, marveč ji nuditi tudi pravilno razvedrilo v izvenšolskem času s prirejanjem iger in izletov na prostem in s tekmovanji, je dokazal upravni odbor TVD Partizana z vaditeljskim zborom v nedeljo, 19. aprila. Organiziral je tekmovanje pionirjev v teku s skircami in 6 tem napravil pionirjem resnično veselo nedeljo. Da je bila to res prava pionirski nedelja, je pokazala že skoraj množična udeležba mladine na tej tekmi.
Tekmovalo je 31 pionirjev v starosti 6 do 9 let, 34 pa v starosti 9 do 12 let, 42 pionirk v starosti 6 do 9 let in 57 pionirk v starosti 9 do 12 let. Izven konkurence pa se je kosalo še 13 najmlajših izpod 6 let starosti.
Lep sončni dan je privabil na tekmovalno progo veliko število odraslega občinstva, v pivi vrsti seveda starše
da
Labirint
Pišče se je zgubilo; pomagajte mu.
je z najde kokljo.
karni na Vodah. Tekmovanje je trajalo od 14. do 17. ure.
Opazovalec je moral biti vesel in začuden nad predanostjo in tekmovalno voljo naših najmlajših telovadcev, ki je prišla posebno do izraza na različnih prehodih s hodnika na hodnik. Želeti pa je, da bi gledalci imeli prihodnjič več obzirnosti do mladine, saj so to pot po nepotrebnem delali napoto tekmovalcem s svojo prisotnostjo na tekalni progi.
Tekmovalci so dosegli zelo lepe čase v tekmi in sicer: pionirji 6 do 9 let: Marijan Vozel 2,05, Rudi Grahek 2,07 in Oto Pajer 2,08; pionirji 9 do 12 let: Rudi Romih 1.28, Oto Guna 1,30 in Edo Hodak 1,38; pionirke 6 do 9 let: Dragi Fetauer 2,02, Marjanka Lapi 2,03 in Marjanka Malavašič 2,06; pionirke 9 do 12 let: Metka Uranič 1,41, Olga Zajc 1,49 in Boža Butkovec 1,50.
Po zaključku tekmovanja so razdelili zmagovalcem praktična darila in sicer: 6 trenirk, 1 hlačke s puloverjem, 1 deško obleko in 1 skirco. Obdaritvi je sledila pogostitev vseh tekmovalcev.
TVD Partizan je lahko zadovoljen z uspehom tega dne. Naj nadaljuje na začeti poti! Glavno zaslugo pa imajo darovalci lepih daril in hrane za zakusko, za kar jim je treba izreči priznanje; bila so to: Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah, OZKZ Trbovlje in zadružno podjetje »Mesopromet« v Trbovljah. Dokazala so, da so prepričana in voljna darovati za rast, vzgojo in zdravje naše mladine in s tem sodelovati pri izgradnji naše lepe socialistične domovine.	-e.
Nagradna besedna obratnica
Pionir Franc Repovž iz Trbovelj, Partizanska cesta 24, nam je poslal sledečo besedno obratnico. — Rešite jo!
1 2 3 4 5 6 = moško ime 6 5 4 3 2 1 = del telesa Rešitve nam pošljite do sobote dne 9. maja. Izžrebani bo dobil od nas lepo knjižno darilo.
25 let odrskega dela
vsako hišo knjige Prešernove družbe!
KUD »Ivan Cankar« v Loki pri Zidanem mostu je 25. aprila t. 1. uprizoril dramo »Pot do zločina«. Režijo je vodil tov. Alojz Mlinar ter je poti njegovim vodstvom igralska družina tega društva prikazala majhno sliko življenja stare, predaprilske Jugoslavije.
Vse od osvoboditve pa do danes je ta gledališka skupina vztrajno in dokaj načrtno delala. S svojimi predstavami ni le zabavala, marveč tudi izobraževala delovne ljudi. Odrska dela je izbirala v skladu z izobraževalnimi nalogami kulturnega društva, da prosvetljuje in dviga preproste ljudske množice na vasi, v čemer je tudi uspela. Vsi igralci kulturnega društva v Loki se trudijo, da s svojim mlekom čim bolj utrejo pot kulture na vas. V takšnem delu je tovari-
Delavska godba v Trbovljah ima za seboj krepak podmladek
Preteklo soboto zvečer je priredila Delavska godba »Svobode-center« v Trbovljah v Delavskem domu svoj prvi letošnji koncert. V prvem delu te muzikalne prireditve je nastopila trboveljska rudarska godba z dokaj težkimi glasbenimi deli, ki pa jih je izvedla z zanesljivostjo, kakršne smo vajeni pri
njej že leta, ko se je povzpenjala od uspeha do uspeha. Od tedaj, ko ji je bilo priznano državno prvenstvo, ostaja
na istem nivoju in Trbovlje morejo biti le ponosne, da imajo tako kulturno
skupino, ki nosi sloves Trbovelj širom po naši domovini, pa tudi v zamejstvo. Godbo je vodil s priznano zanesljivostjo njen kapelnik Tone Hudarin, ki že 26 let uspešno uveljavlja pri tej godbi
svoje odlične sposobnosti. Koncert
pa je bil poživljen še posebej z drugim delom, ko je prvič nastopila trboveljska mladinsko-pionirska godba na pihala pod vodstvom svojega učitelja Ada Taušiča. Poslušalci kar niso mogli verjeti, da so dosegli mladi
godbeniki, od katerih je bil najmlajši star 8 let (sin kapelnika Taušiča). v pičlih treh mesecih kvalitetno že tolikšno višino. Če bi imeli ti mladinci še svoji zmogljivosti primerne instrumente in ne znešene iz vseh vetrov, kjer so pač kakšnega dobili, bi bilo njihovo izvajanje še dosti boljše, dasi mirno rečemo, da je bilo za njihovo starostno dobo na zavidljivi višini.
Med obema deloma koncerta sta nastopila še tovariša Alojz Zupan in Deželak s točko za dva klarineta.
Ves koncert je potekal v znamenju počastitve kongresa OF v Ljubljani, ki se je prav tega dne pričel. Zato je bilo povsem razumljivo, da je tov. Dominik
zgodovino Osvobodilne fronte od njene ustanovitve dalje pa do preimenovanja v Socialistično zvezo delovnih ljudi, omenjajoč napore vsega našega ljudstva, da bi si čim prej zagotovilo lepše in boljše življenje.
šica Slavka Jenčič doživela sedaj 25. jubilejno leto svojega delovanja v gledališki umetnosti. Igralsko kariero je začela že kot šolarka ter je v manjših enodejankah uspela prodreti s svojo nadarjenostjo. Ognjeni krst v gledališkem delu je doživela leta 1931 z igro »Babilon« v vlogi sobarice. Od tedaj se je njena odrska kariera vzpenjala vse više ter je jubilantka 6 svojim igralskim znanjem osvajala srca gledalcev. Že do pričetka druge svetovne vojne je imela za seboj lep gledališki repertoar, saj je v pičlih desetih letih nastopila kar v osemnajstih igralskih vlogah.
Z izbruhom vojne je morala s svojim gledališkim delom prenehati, njen talent pa jo je gnal, da se je tudi v časih okupacije izobraževala in to s pisanimi odrskimi deli.
Leto 1945 je bilo za jubilantko po-
sebno značilno: takrat je vsa prerojena ponovno zaživela in hitela novim uspehom nasproti. Višek svojih igralski! sposobnosti je pokazala v igri »Mariša« v glavni vlogi. Ves čas je sodelovala skoraj pri vseh igrah, ki jih je uprizarjala ta igralska družina. Poskusila se je tudi v operetah »Kovačev študent« in »Vasovalci«, kjer je žela zasluženo priznanje kot igralka in pevka — svoje režiserske sposobnosti pa je pokazala z igro »Pričarani ženin«; tukaj je s srečno roko izbrala iz mladine vrsto nadarjenih igralcev.
Svoje neutrudno in požrtvovalno delo za uspeh prosvete na vasi pa je pokazala tudi kot tajnica K*UD, kjer je opravljala svoje naloge vestno in zadovoljivo. Petindvajseto leto svojega delovanja v prosvetnem društvu je tovarišica Slavka najlepše praznovala z jubilejno igro »Pot do zločina« v vlogi Eve Antaličeve, 6 katero je dala drami sliko, ki je tako značilna za življenje vaških mogotcev v stari Jugoslaviji.
Prebivalci Loke in okoličani želijo ob tej priliki jubilantki Slavki mnogo uspehov v njenem nadaljnjem odrskem delu, mlajšim igralcem pa jo stavljamo za svetel zgled.	T. M.
Rešitev nagradne križanke za pionirje
Akoravno nam je tiskarski škrat pri
Akoravno nam je tiskarski Škrat pn križanki v naši zadnji številki spet ponagajal — ni namreč v drugi, četrti in peti vrsti napravil potrebno slepo okno — smo od pionirjev vendar prejeli pravilne rešitve. Rešitev (vodoravno in navpično) se glasi: 1. redek; 2. Eden; 3. denar: 4. ena; 5. Rok.
Žreb je odločil, da dobi nagrado Kati Žunk, učenka III. b razreda trboveljske gimnazije, ki naj pride v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo.
Trgovsko podjetje
»KOROTAN«
MEŽICA
NUDI VSEM POTROŠNIKOM V TRGOVSKI MREŽI MANUFAKTURO, GALANTERIJO, ŠPECERIJO IN GRADBENI MATERIAL.
INDUSTRIJSKO BLAGO DAJEMO NA POTROŠNIŠKI KREDIT. POSLU-ŽITE SE UGODNOSTI, KI VAM OLAJŠA NAKUP. — OBIŠČITE NAŠO NOVO PRODAJALNO S TEKSTILNIM BLAGOM IN ČEVLJI!
Velika izbira!
Konkurenčne cene!
NAJ ŽIVI 1. MAJ
PRAZNIK DELA

......................ijMiigmi^^.......................ir"'ir"V*"V"*liiiiffiiiir*Mffilif‘"ll"^^
Z godbo VII. korpusa po partizanskih krajih
Miha tn Janko mo neprestano napadata, da naj dam na svetlo zapiske s turneje godbe po Dolenjskem. Torej naj bo. —
Koliko resničnega vesel ja je vzbudila vest, da pojde hrastniška godba na dvodnevno turnejo po partizanskih krajih na Dolenjskem in da bo nastopila na zaključni proslavi v Dolenjskih Toplicah.
Po vseh predpripravah je napočil dan težko pričakovanega odhoda. Z godbo so potovali še trije zastopniki Zveze borcev: Je ričev Miha. Bevčeva Gusti in Kotarjev Franci ter Ačkunov Stanko in KumlanČev Karel, ki je štlrininštiridesetega leta delal v Kanižarici, in jaz. Albin, ki je bil sprva namenjen z godbo, a se je premislil, je z žalostnimi očmi opa®oval muzikante, ki so vstopali v avtobus. Prav gotovo mu Je bilo žal, da se je premislil. Še kratek pozdrav in odpeljali smo se; za tri dni smo zapuščali Hrastnik. Sprva v avtobusu nj bilo posebno živahno: sosed se je pogovarjal s sosedom, mnogi so premišljevali in se tiho veselili svidenja z znanci. Sele na Dolenjskem, ko je začela delovati »mokra popotnica«, se je muzikantom razgibal ieztk. Smeh, ki ga je vzbujal Volkarjcv Janez s svojimi dovtipi, je bil nalezljiv. Kmalu so se vsi krohotali. Za hip je bilo pozabljeno slabo vreme: kdo bi v tako veseli družbi mislil na dežl
»Jasni se, jasni,« je pripovedoval Janez. »Nad oblaki je že jasno ... če bo če naprej deževalo, bo nerodno zaradi prenočišča. Toda mene ne skrbi. Ce ga ne bo, bom smuknil pod bližnji kozolec, se zleknil po koruzi in pokril z lojtro. Ako mi bo prevroče, bom izbil dva. tri kline in zaspal bom kot grof!« — Peljemo se skozi Škocjan. »Glejte, v tejle gostilni pa mrvo sušijo. Pravkar »o jo dva piskra odstavili s štedilnika.. « Prav neutruden .ie « svojimi domisleki. Ko jih zapisujem, čutim, da so zbledeli. Povedati bi jih pač moral Janez sam. pa bi se vsi smejali, da bi v-as stiskalo v trebuhu, kot je mene. Bes. čudovit dar za pripovedovanje ima.
Za njim se je oglasil Se Popče. Pripoveduje, kako ga je Francka iz Zagradca povabila v zidanico »Vprašala me je, če znam potegniti no cevi vino iz soda« »Seveda znam,« sem se pohvalil. Potegoval sem iz ■oda tako dolgo, da sem po štirih odšel lz midanice.«
»Kaj pa Francka!« poizvedujejo ostali.
»Eh, kaj, za mano je šla s praznim bokalom.«
Slednjič smo v dolini Krke. Levo od nas se vije smaragdno zelena Krka. Iz vode Strle šopi trave in grmičja, kar daje že itak lepi reki še poseben čar. Naš pogled pritegne otoški grad, ki nam bo kljub slabemu vremenu zaradi izredne lepote ostal še dolgo v spominu. Približujemo se — kot pravijo — dolenjski metropoli; Novemu mostu. Zadovoljni izstopimo Kmalu se po mestu, ki ga z neverjetno naglico obnavljajo in olepšu-jeio, razlegajo partizanske koračnico. Število radovednih poslušalcev so je večalo. Od nekod se je prerinil do godbe koščen možak srednjih let in začel muzinkantom stiskati roke.
»PozdravljeniI Saj me poznate. Mesar tz korpusa sem. Z mesom sem vas zalagal.«
Stiskanja rok ni ne konca no krajn. Vsakdo se veseli svidenja s prvim znancem.
»Spet sem mesar; mesa bo v Toplicah kot drv . . .« je vesel pripovedoval.
Po kosilu prinese natakar na mizo pet litro vina. »Od znunca mesarja,« Je povedal in se še sam zadovoljao nasmehnil.
Ob treh popoldne smo se zbasali v avtobus in odpeljali proti Gorjancem. Po nekaj kilometrih vožnje moramo izstopiti, ker se je motor začel kujati. Šofer je odkril pokrov, preizkušal sveče in dotok boncina, robantil nad zapuščeno pokrajino, da ni nikjer nobene mehanične delavnice. Spet se naložimo, peljemo nekaj kilometrov In spet — obstanemo. Sedaj začno muzikanti zbadati šoferja, da bodo šli peč in ga počakali v Gradacu. To ga Je če bolj raztogotilo. Začno se pridušati, da ga Se knapjo občudujejo. Na srenjo privozi za nami redni avtobus in prevzame polovico godbenikov, drugo tmiIo-vieo je pa tudi šofer srečno pripeljal do Suhorja, kjer jo Poklekov France pri tamkajšnjem kovaču zvaril zlomljeno dovodno bencinsko eev. Medtem se godbeniki zberejo pred hišo, kjer ie bila leta 1944 Zdravstvena postaja.
»Ali ■» spominjaš!« začne Marko tn me-
žika Guzejevemu Franceljnu. »Tule smo igrali, ko je deseta ljubljanska odhajala na Hrvatsko. Tamle je bil pa sod vina, a. . .1«
S hriba se pripodijo šolarji in radovedno ogledujejo godbenike. Prikažejo se tudi prvi meščani, ki pa obstanejo v spoštljivi razdalji. Ne vem, zakaj si ne upajo k njim.
Po končanem programu se oglasi Jeričev Jože, predsednik hrastnlške Zveze borcev in povabi prebivalce Suhorja na veliko partizansko proslavo.
Tudi v Motlikl se ustavimo. Tam najdejo godci več znauoev. Posebno vesoli so bili svidenja z Mihelčičem, ki je igral pri godbi glavnega štaba. Tu se v kratkem času zbere preko sto ljudi. Nekateri od njih skušajo tudi strokovno oceniti godbo. Primerjajo jo s svojo, metliško. Starejši moški, očitno že upokojen, se zaupno približa godbi. Ko odigrajo, jih pohvali: »Lepo igrate. Vaši godbi ne bo nobena v Toplicah kos.« Dobro dč muzikantom ta pohvala.
Nekdo Je zvedel, da točijo v bližnji gostilni vino po šestdeset dinarjev. Ta novica deluje kot bornim; čez nekaj hipov ostanejo od godbe na trgu še štirje pionirji . . .
Peljemo se pro-ti Gradacu. Spet ožtve spomini. Avtobus je spet poln prešernega smeha.
Pred spomenikom enalnšttridesetih padlih Grudačanov zaigra godba nekaj koračnic, nakar se razgubimo po vasi. Jaz sem šel z Murokom in Mihom k Malki, ki nas je prisrčno »pre.iola. Čez dobro nro se poslovimo od nje in jo povabimo na koncert. Spotoma mi Maroko pripoveduje: »Ta ženska je dobra kot zlato; sploh so vsi Zagradčanl dobri ljudje« Nadaljnji razgovor pretrga potje dveh deklet, ki kakšnih trideset metrov nad costo poleta priljubljeno dalmatinsko: »Ja ču rublje prati gde je meni volja. . .« Za hip se ustavimo In prisluhnemo: zazdi se nam, da je otožna, hrepeneča pesem deklet, ki morda preživljata prvo ljubezen, pregnala slabo vreme In dež. Posebno všeč nam je bil prijeten, globok alt ene izmed njiju, ki »odi bolj na guisbeno akademijo kot Pa v Gradilo.
Zavili smo v krčmo na večerjo. Postregli so nam z okusnimi krvavicami, darom kra jevnega odbora Zveze borcev. Muzikanti so godrnjali nad kislim vinom, vendar jih to ni motil«, da ga ne bi pošteno pidi. Moje zanimanje je pritegnil rdečelas, zaraščen možak, ki je potegnil harmoniko. Ko je izvabil iz nje akorde, je sunil z glavo vznuk. nato pa se je vedno bolj sklanjal nad harmoniko dokler ni skoraj obvisel na njej. Igral je strastno, raztrgano, vendar čudovito. Iz skromne harmonike je izvabljal molodijo Za melodijo in pokril pusto gostilniško sobo s prijetno domačnostjo. Redkokdaj sem slišal vaškega muzikanta, ki bi igra! boljše Do slej sem čul samo rudarja Slavca, ki se mi le zdel boljši od — kakor mi je prišepnil sosed domačin — najboljšega harmonikarja Bele Krajine. Vendar sem pa moral to sodbo že dan pozneje v Crmošttjlcnh spremeniti, kjer me je Jože znova presenetil z umirjenejšim. bolj dovršenim igranjem na desetbasovsko harmoniko.
Po večerji smo so zbrali na prostoru poleg spomenika, kjer je na koncert čakalo ie preko sto domačinov. Gradnčani, zlasti pa fantje in dekleta, so nam hoteli pokazati da prav lepo zapojejo slovensko pesmi. Tudi mi se jim nismo dali Viktor je zbral pevce in zapeli smo. Posebno lepo je zvenela Simonitijeva »Bolen mi loži . .«, po mojem najlepša in najbolj razširjena povojna zborovska pesem. Gradačani so prisluhnili dva ali trite se poprijeli, In preko Lnblnjo sr je razlila otožna, lepa pesem o makedon skem junaku. Kodak je svoj solo — čeprav ne hodi k pi vskim vajam — kar dobro odpel Sredi najhuišegn tekmovanja pa Je ugasnila luč. Vseh nas se Je polastilo malodušje: kon očrt bo odpadel.
Iskrica upanja, ki Je tlela v nas, je za dostovaia. da nismo obupali. Peli smo naprej. Ker tokH še ni bilo. »o muzikanti na pamet igrali koračnice. 8 svojim sporedom so bili te skoraj pri kraju ko Je zasvetila luč. Nekdo 1e zavpil: »Živio, konoert boi«
V nekaj minutah Je bila dvorana zasedena tn muzikanti razporejeni. Po Izmenjavi
pozdravnih govorov našega zastopnik*cte simpatičnega predsednika gradaške "ja'
borcev je zaigrala godba. V dvorani J® Lr vladala popolna tišina; še razposajeni Jyi. jencl poboljševalnega zavoda so prisl*"«' Koncert jih je odtrgal od vsakdanjosti- ut zdelo se mi jo du bi marsikdo izmed "Jr
zdelo se mi jo da bi marsikdo izmed rud igral pri godbi Morda bi ga P0<1 bvL,fj4* plemenitila in bi zarudi njo postal " človek.	vot-
4n marsikoga Je bil koncert prehitro." v*
csn šiiuirtiUH KUIlCUri prtJIH 1 * M • JiO’
čan; še bi želeli poslušati godce, Bijčlr** godce, s kforiml smo dolili težke in v®",, v lepe dneve Več mesecev je godba bivs^jll
mesecev
n tezKC in ’ .in : je godba n hiu več tr",t.
njihovi vasi. Sklenjeno je bilo voč '(Jut prijateljstev, ki jib bo razdružlla šel,® 9prr zato Je bila godba v Gradaou najlepše .pr*’ Jetn. Doživela je sprejem, kot ga
vimo pri nas le 'najbolj" priljubljenim 8®r' ni kotu '	......
cotn in prijateljem	' ,ui *
Niso še odšli Iz dvorane, ko eo z u'®( nameščuuJem miz in stolov. Skupine *«*: #* m pnjuteljev posedajo. Ko prirom»J ,>* mizo steklenice, se prične nazdravljaU!®' zdravje Panšn i...«	__n t«nr/tko ■ ’
n a zdrav
ijali muz
Popče, Ivo, Francelj, Maroko .je Malka, živio. Jožo... *4j$|c*,ž Jkaiiti. »Kako si slujinla, B»" »H*1
knko gospodki IzgledaA. Maroko,* 80
'zza miz. Prijatelji si nazdravljajo«, y Mlajši so že nestrpni, neiifiaka^'^
si godbe, plesa. Kmalu so bili	i0d8^
o vesoljeJJ|U JJJ
udi stur
----- —. Nastalo
liftno razpoloženje, ki g»i n« n a*1 n "'g
(sivo«. Kinom	u
vrteli so se. da jih ie bilo vesei.i« -,u >■ Pogum so dohiti ludi starejši tn km® v«?». začno posnemati. Nastalo je prjletn°’ na naših ‘"»j
nih zabavah redko doživimo. Mujjltf.j- l'f., II.jo med znano« mladi pa bi rad * c® prej plesali Da le bil volk sit in k<,,no®V
»o prinesli od nekod klavirsko h*1"- »t*jii in kapelnik Viktor, ki ie ilnslej sntn® ^ hal«, ie moral igrati Ostali pa »1U°	^1
Plesati pozno v noč.	„_,gd
Prvotno som mislil, da bom Pr??,wi>^ii' noči v gozdu, skupno z vrčmo t' ,'nll tid zmotil; k meni Jo |irl»”5. M
In p Pi
pa iem se zmotil; k nmm jo pr*®—-zojev Francelj In me povabil, dg # *	1«?
»juv rranceij in me povanil. n« ** iho ,id'
sprejel predvsem zaradi* tega, da bi .*!?,
......M ____ la “.mK
sam pobllže spoznal z nekim g”s °„ri "V Gradačanom. kajti vedel sem. d* ‘J® so -
Iiranaeanom. kajti vedel sem. na <»» ' so »ikanilh še veselo. Naslednjega 4”!go. JJj. povedali da stl jih Maroko ln ,JiiK,
vita v rjuhe, zabavala do pol trek "(d ,.
iti'1’
(Dalje P
rib®1”1

Ameriški film »VIVA ZAPATA
T V filmu »Viva Zapata!« po scenariju "Guna Steinbeeka iu v režiji Elije Kazana gledamo Emiliana Zapata, revolucionarja, fj je bojuje za pravice mehiškega ljudstva, sleda,mo lik borca, prikazanega sredi brezkompromisne in realistične revolucije, ko si socialno zatirani narod išče novih družbenih oblik in rešitve agrarnega vprašanja. Ime "dPata je še danes politični program na-Wed.no, socialistično mislečih ljudi v daljni
film je bil posnet lani in je po vsem sjetu naletel na topel sprejem, čeprav ni preračunan na cenene efekte in lepoto nastopajočih igralcev. Glavni igralec, ki pred-s,avl.j.a Zapato, je Morton Bra.ndo, ki si je
s to vlogo zaslužil Oscarja, najvišjo ame-
riško filmsko nagrado. Ste že kdaj slišali,
da bi kmet zmagal
proti veleposestniku v pravdi za zemljo 1 Tudi Zapata ni uspel prepričati predsednika Diaza, da morajo priti do svoje zemlje. V praizničcni procesiji so kmetje vasi Ayale šli s starimi listinami v roki na polje pregledat mejnike. Ko se je pokazal Emiliano Zapata na svojem belem konju, so ga vsi živahno pozdravljali. Nekdo je z mečem presekal žično ograjo m ljudje so vdrli kot živa reka na polje.
V travi so iskali mejnike. Tedaj zadoni vojaška trobenta, ruralesi so se z dvignjenimi sabljami zagnali na ljudi, strojnica je
KINO »SVOBODA-CENTER« v Trbovljah (Delavski dom)
bo igral od 1. do 4. maja ameriški film
Viva Zapata
od 8. do 11. maja pa angleški barvni film
Knjiga o džungli
Razpored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric
KINO »SVOBODA« v Trbovljah II
bo predvajal od 1. do 4. maja slovenski film
Jara gospoda
v katerem sodeluje tudi Trboveljčan Luči Horenini od 8. do 11. maja pa bo na sporedu italijanski glasbeni film
Nočni taksi
Razpored predstav bo razviden lepakov in reklamnih omaric
niso niti strel) Emilianovega brata Eufomija. Ali j« blaznež ali pa je pasti Neznanec se
je predstavili: Fernamdo Aguirra, Maderov odposlanec. Uadero vodi boj proti Diazu. Takole piše: >2e 34 let nam vlada tiran. Mehika že davno ne več kaj je prava demokracija. Volitve so burka. Ljudstvo nima nobene besede. Da bo dosegla Mehika spet svobodo, ki Jo lahko uresniči samo demokracija, moramo pregnati tega tirana « Zapata Fernandu nt zaupal, poelal je zato svojega prijatelja Pabla Gomeza v Teksas k Maderu. da 68 prepriča, če je res pravi voditelj upora proti Diazu.
Rahel žvižg in puntarji so so razšli. Emi liano in Eufonuo sta se pojavila v mestu. Dve ženski postavi sta utonili v mračni cerkvi, Emiliano in Kufemio sta jima pro-vidno sledila. Josefino molitev je zmotili Emiliano. Ljubil jo je, zato je ni maral odvesti s silo. Josefin oče ui hotel nič slišati o tej ljubezni. Josefa mora dobiti bogatega moža, da bo živela varno, brez presenečenj In pustolovščin. Kadar ji bo Emiliano lahko ponudil vse to, jo sme priti prosit za roko.
Emiliano je dobil lepo službo pri nekem plemenitašu. Nakupoval je zanj konje. Gospodar mu je obljubil ugled in bogastvo. Stopil naj bi k trgovcu Espeju in ga poprosil za hčerko. Toda Emiliano ni mogel gledati bednega življenja Indijancev in nasilja nad njimi. Iz Teksasa se je vrnil Pablo in z njim Aguirra. Zapata Je slutil v njem zlega človeka. Tudi Madero je na videz odklonil. Imeil je svoje opravke. Ni hotel biti vest vsega sveta.
■ Prišlo je pa le tako, da je začel prav on
revolucijo. Ker je policiji Iztrgal nekega kmeta, ko ga je hotela likvidirati, si je nakopal na glavo smrtno kazen. Trgovca Espe-ja je šel prosit za Josefino roko. Trgovec Je
bil nadut Ln podel. Zapato je nagnal s pretepačem, pijancem in širokoustnežem. Josefa že ne bo čepela na tleh in pekLa indijanski kruh. Komaj je Emiliano stopil iz trgovčeve hiše čez prag, so ga zgrabili žandarji in ga zvezali. Zvezanemu Emilianu so nataknili zanko okrog vratu m ga privezanega za stotnikovega konja gnali iz mesta. Pablo Eufemto in Fernamdo so se spogledali, spogledali so se kmetje in se jeli zgrinjati okrog orožnikov. Nenadoma jim je stala nasproti oborožena četa. Kmetje so pristopili k Emilianu in ga osvobodili. Emiliano je skočil na svojega beloa, Fernando je ukazal prerezati brzojavne žice, orožniki so se osramočeni vrnili v mesto, punt je bil tu.
Predsednik Diaz je poslal vojsko nad upornike. Zapata jo je pošteno potolkel. Posebno hrabre so se izkazale žene. Vladne čete so se držale samo še v trdnjavi. Solda-dera je zahtevala dinamit itn ko se je jarka sončno bliščava razlila v jutranji tišini izza obronkov gora po razrušenem mestu, je močan pok pretresel ozračje. Razletel se je trdnjavski stolp. Zapati ne čete, ki so čakale v zasedi, so v naskoku vdrle skozi ruševine in naglo opravile s posadko.
Pozno popoldne. V zraku je dišalo po smrti. Zmagovalcu Emilianu prinašajo ljudje darila: sadje, cvetje, perutnino, pogačo. Eu-femio je pripeljal preplašenega dečka, ki je sam iztrgal sovražniku strojnico. Takega beraa je treba nagraditi. Emiliano mu je ponudil pujska, deček pa jo gledal samo Emilianovega konja. — Imej ga — mu je dejal Emiliano. Deček je komaj zlezel v sedlo, pognal konja in izginil. Vojaki, ki so sedeli okrog, so občudovali to plemenito darežljivost. Emiliano je smehljajoč se gledal za dečkom. Ko se je okrenil, je zagledal pred seboj Espeja in Fernanda s pismom. Paibiio mu ga je prebral: »Jaz, Francisco Madero, vas v imenu osvobodilno vojske imenujem za generala.« Eufemio je potegnil iz žepa generalske znake in jih pripel bratu. — Od kod jih imaš, — vpraša začudeni Emiliano. — Od nekega generala, — smeje odvrne Eufemio. Streli so zagrmeli v zrak, borci so vstali, kakor vihar so doneli klici: »Živel general Zapata!«
Trgovec Espejo je naglo pozabil zdaj, kako je nagnal nekoč Josefiinega snubca. Hitro jo ponudil generalu svoio hčer. Svatba je bila bučna in vesela. Emiliano je v poročni noči buden ležal zraven žene. Josefa se je prebudila in opazila nemir v njegovih očeh. Zdaj sta srečna, kaj ga neki težit Proseče je zrla vanj. Emiliano bo moral v prestolnico k Maderi, med šolane ljudi, pa ne zna brati. Ko bi ga Josefa učilla brati. Ko bi ga začela učiti že kar nocoj...
Ko je naslednje jutro segel Zapata v rake Maderu, je čutil, da je to nežna, negovana roka človeka, ki nikoli ni delal na polju in še nikoli ni držal za puško. Emiliano mu ni preveč zaupal. Govoril je vse preveč kot Daaz. Z razdelitvijo zemlje kmetom, za kar se je Zapata boril, se je obotavljal. Hotel je imeti najprej neke zakone, razpustiti osvobodilno vojsko, razorožiti upornike, toda Emiliano ve, da ljudje ne morejo čakati, treba je sejati, treba je žeti. »General,« pravi Madero, »mi zaupate!«« Kolikor zaupa ljudstvo meni, dokler držim svojo obljubo.« Zapata je prijel puško, se obrnil in odšel domov v Morelos. Komaj jo zaprl vrata za seboj, je pristopil k Maderu Huerta: »Ubijte tega Zapato! Vzel bom svoje čete ln šel v Morelos ter ga pripravil, da razoroži ta tiger svojo vojsko!« V Morelosu so na trgu slavila zmago. Eufemio je s Soldate™ plesal na trgu, toda vse oči so iskale zmagovalca. Emiliano pa je zamišljen stal poleg predsednika. Ni razumel miru, ni mogel razumeti, da morajo sedaj oddati orožje, s katerim so si priborili svobodo ln zemljo. Žalostno se je nasmehnil Maderu, tedaj Je pa pridrvel na konju ves zaprašen
mu prepovedal in sem zato prišel sem k vam, da pregovorim ljudi.«
Emiliano Je skočil na konja, poklical trobentača. Na njegov poziv so pritekli iz vseh hiš ljudje, pograbili orožje >n zdrveli proti Huerttnim četam. Borili so so po dolinah in po hribih, Huerto so pregnali, nova zmaga Jo bila blizu. Sredi krvave borbe Je Emiliana čakal težak posel. Zaradi izdajstva mora obsoditi prijatelja Pabla. Stopil je v kolibo, pred katero je čepela Soldatera. Počil je strel, žena je vstala ln se zgubila v senco.
Kazalo je, da je v Mehiki samo en človek, ki mu ljudstvo zaupa, ko je Huerta pobegnil. General Pancho Vlila mu je dal oblast v roke. Emiliana Stepate je postavil za predsednika. Oas je tekel, Emiliano je bil daleč od žene Josefe, podpisoval je spe-se, ukazoval, poslušal pritožbe. Pritožit se je prišla tudi delegacija iz Moreloaa. Predsednikov brat Eufemio je vzel kmetom podeljeno zemljo, se polastil njihovih žena in posestev. Emiliano je sklenil, da bo som stopil domov do brata. Fernando ga je svaril, nni ostane v mostu, toda Emiliano jo šel s kmeti v Morelos. Četudi je njegov brat general in zaslužen vojak, nima pravice delati ljudem krivice in sile. V haciendl je našel pijanega Eufemia. Sporekla sta so in med prepirom je eden od kmetov potegnil revolver ln ustrelil Eufemia.
V predsednikovi palači Mexico Cityja se Je pojavil okruten general. Zapovedal je ubiti Zapato. Fernando, krvoželjni uničevalec, je postal Judež. Povezal se jo z vlado in nastavil Emilianu past. Posadka Jono-satepeo se hoče z vso opremo predati Zapati. Emiliano se je kljub zli slutnji svoje žene odločil in šel v dolino. Sredi vojašnice je našel svojega belca, stepli je k njemu, tedaj pa je zagrmelo stotine pušk in Zapata se Je zgrudil v smrtnih krčih.
•	7
tnaist tel pomele
linam starinsko orolje.* le reki« Segla Je po bodalu, okrašenem * 'l# p’ k* Je ležalo na mizici. Čudila se le. kilgjj, "< trepetala roka. NI me spoznal, sl Je tl o j a neprestuno NI me epoznsl. Pozabil
61 ni1*0 1® nagubal čelo. »Sarazensko bodalo * Prodaj,« Je pripomnil hladno.
>k»n I® vzrojil: »Zakol net«
»J»®r ni moje.«
‘line V vendar pri tebi «
'“o *o mi ponudili v nakup, a ga , »t? »«®l.«
?itr0 J®««z ga kupi ln mi povej ceno, r e«11 znana « J8rn Je segel po
kakor
orožju
i-* rrn	Aliniia.« «»*« JV o«nv.	vauaju
«• n ®H111vpta,iuH v Silvino torbico. Spet se
5? ni	n» gre« Niko ee je trudil,
®tlt„® bi kazaj avoje slabe volje preveč
'ztaV®** vendarl« Je zaklical JBrn In
»Ifvin® 1® *e Imel odgovor na jeziku, toda **r*(ll ,,e J« nasmejala. »Pa saj ga nočem! - »ČB i®**« «e vendar ne bosta pričkala « **,« i„ 1 hočete ali ne, je vseeno. Imejte
4»?,®®nntlL^e***fno v*tr*J®1 JUrn
>l„u‘®k nato je nekdo odprl
vrata pro-
raX>vlB0 Je naglo vstopila Flametta k »Sl^J^ta je Mia
t*P(ob ? Vopell,« Je rekla Jlirnu, ne dn »i^eiito!«’** P0I^r*vl'*- »tnkoj morate v
i#1-®**!* *del m,rno odgovoril JBrn.
*®b>te n® pogledal na svojo zapestno uro *»t * *,r® ®na,n"VaJsei.« eiiik«i„la Je nervozno stresla svoje rdeče
. ** lM®
^*t*5lča Emped0l,1*Ur,h odp®,J® udJ* U
»No, la? Mislim, da Je Iveplo *e na
krovu.«
»Toda dokumenti le niao pripravljeni Precej dela Še Imamo «
»Tako!« je vprašal JBrn malomarno.
Silvina se Je Igrala s ročajem svoje tor-bloe. »Zadrževala sem vas,« Je rekla z obža lovanjem.
JBrn Je zamahnil a roko.
»Hvaležen sem vam, da ata ms vsaj en krat zadržali od dela.«
Fiamctta se Je naslonila na ateno. S kiju bovalnim glasom Je rekla; »8leer se pa lahko odpeljem sama.«
JBrn Je priprl oči. Nekako radovedno Je gledal vitko dekle, kako Je zakopalo svoje roke v žepe svojega svetlega plašča. Prvikrat Je opazil, da Je Imela črne obrvi, ki so se bočilo v visokem loku nad njenimi slvoplavlmi očmi NI JI odgovoril takoj. Neka! časa Jo molčal.	,	_
Nato Je segel Silvin! v roke. »Pozdravljeni! Mletim .. . mislim, da bom kmalu apel prišel.«
Odhitel Je, zn njim pa Flametta.
Silvina In Niku sta ostala sama. Mnogo trnda Jo le stalo, dn Je delala vesel obraz Čutila Jo. da JI ne bo mogoče Igrati Kon »tanee pl. I)ychenhofr niti minute več. či Ji bo Niko vsaj malo pokazal, da ee le spo mlnJa Silvine Nelpperl.
»V katerem hotelu ste se nastanili?« J« le vprašal kar naravnost.
V penzionu Paradiao delPEtna’«.
»Ah, pri algnori Marzlanls?«
»Da Zelo romantična hiša«
»Ste že dolgo v IČatanlJI?«
»Samo šelo nekaj dni.«
»Prihajate Iz Syrakiiz?«
»Ne, Iz Messine.«
»Ah, nasprotno pot ate al Izbrali! Torej uiste šli čez Palermo In Trapanl. Ste sl Taormlno že ogledali?«
»V Taormlno sva hotela Iti Sele nazadnje, da ostaneva tamkaj nekoliko dalje.«
Ker ni govorila v edolul, je Nika zamikalo vedeti, koga je še mislila poleg sebeč
Nato Je vprašal: »Se morda zanimate za starinske novce?«
Silvina je vstala »Oditi moram,« Je rekla a težavo. »Predolgo aein vas motila. Pozno Je že.«
»Torej te rca ni spoznal?« Jo Je vprašal Hassolt. lasno je sedel v ležalniku. Noge je Iztegoval daleč od sebe. v desnici pa Je držal na pol pogorelo cigareto.
»Ne ni mo spoznal,« mu Je odgovorila Silvina. Sedela Je na spodnji stopnici terase, od koder sl prišel na vrt vile Marzlanis. Imcla je na sebi progasto bluzo iu dolge plave hlače.
»Temno pobarvane lase so te res zelo spremenile.«
»Izgleda tako. Morda me Je pa res že po-lolnoma pozabil, ker . ..«
»Torej ni delal vtis človeka, ki ga mori doba vest?«
Silvina Je zapotegnila usta. »Ne, niti najmanj.«
»Končno pa tega tudi ne moreš zahtevati >d njega.«	. .
Silvina Je vrgla proč neko bilko ln vstala -Mislim . . mislim, če bi ne bilo tebe .,. >1 ostala v tisti Splljl pri Forchl in poginila ul gladul« je naenkrat Izdavila z sebe. »Se ilnnes bi tamkaj ležala.«
»Ne bi ostalo več dosti od tebo, Silvina,« le pripomnil Hassolt ln se tiho nasmehnil Kur se tega tiče. Imaš popolnoma prav. Toda ker gospod Vopelius ni napravil tedaj uiti koraka, da bi te rešil, ln se je vsem nevšečnostim Izognil kratkomalo s pobegom s čimer Je pokazal precejšnjo brezvestnost, ne moreš od njega pričakovati, da si dela kakšne očitke ln da ga tare pekoča vest.«
»Sovražim ga!« Je rekla s stisnjenimi zobmi. Z belim čevljem Je sunila v neko vrtno klop
»NI vredno, da so z njim še ukvarjaš Pozabi ga. NI le vreden«
»Težko Je pozabili <
»V tem pogledu te ne razumem. Razen če. .., no, mislim, da Je bolje, če o tem ne govoriva. Splob si bila silno nerodna, da
Slovenski umetniški film JARA GOSPODA
Študenta Andrej Vrbanoj in Pavle Skušek, gruntarska sinova — dejanje se odigrava ob koncu prejšnjega stoletja in sega do leta 1908 — bi se rada vrnila med gospodo. Ponižanje, ki sta ga doživela na graščini plemenitih Orlovih, ju razpali, da brezobzirno hlepita po moči in »gospostvu«.
V desetih letih svoje načrte v precejšnji meri uresničita: Orlovi »o obubožali, Andrej se vrne domov kot premožen odvetnik in se oženi z lepo Ančko, preprosto natakarico, in kupi Orlovo graščino — Pavle pa je postal sodnik. Nova, jara gospčda je zasedla mesto stare.
Ančka, ki je le okrasek Andrejeve vsemogočnosti in bogastva, ni srečna, ljubezen išče pri Pavlu. Na neki čajanki, ki so jo
A NEK
Nevarnost je minila
Naš književnik Ivo Cipiko ni niti malo pazil na obleko. Vedno je hodil v ponošeni obleki, le redkokdaj, ob posebnih prilikah, je oblekel črno obleko. Tako nališpan sl je Cipiko he-kega dne zataknil celo bel cvet v gumbnico. Nek njegov prijatelj, ki ga je srečal, ga je zbodel:
»Čuvaj se osla, Ivo, da ti ne bo pojedel cvet!«
»Ni nobene nevarnosti več,« mu je odgovoril Cipiko, »glavno je, da sem mimo tebe srečno prišel!«
Maščevanje je sladko
Slavni skladatelj Hflndel, je na nekem svojem koncertu, ki ga je dirigiral, opazil, da se njegov znanec, pisec komedij, med koncertom obrača k svoji sosedi in se smeji Po koncertu ga je Handel poklical in mu rekel:
»Povejte mi, prosim vas, zakaj ste se ves čas na koncertu smejali? Sem se li jaz kdaj tako smejal, ko sem gledal vaše komedije?«
priredili ob obisku Orlovo Julije, izve Andrej za njeno ljubezensko razmerje in terja pojasnilo. Pavle zataji svojo ljubezen, ker mu je pač več do položaja v družbi kot za Ančko. Ančka, obupana in razočarana, zbeži v svet.
Nekaj let kasneje stoji pred Pavlom, višjim sodnim svetnikom, ženska, ki so jo po krivem obtožbi vlačugarstva in beračenja. To je Ančka, njene žalostne usode pa sta kriva Jara gospčda: Andrej Vrbanci,1 ln njen nekdanji ljubček, sedaj njen sodnik Pavle Skušek.
Film bo predvajal kino »Svoboda« v Zgornjih Trbovljah v prihodnjih dneh. V
njem sodeluje tudi Trboveljčan Luči Florenlni.
DOTE
Zadnjikrat
Nekega dne je prišel k našemu pesniku Disu, ki je bil poznan kot velik bohem, njegov upnik in mu dejal:
»Vprašam vas zadnjikrat, ali mi hočete plačati svoj dolg ali ne?«
Dis mu posmejan odgovori:
»Zelo me veseli, da ste me zadnjikrat vprašali!«
Victor Hugo
Viktorju Hugoju je na njegov 85. rojstni dan redakcija nekega pariškega lista postavila vprašanje:
»Katero svojih del šteje kot najboljše?«
»Najboljšega dela,« ji je odgovoril Victor Hugo, »še nisem napisal.«
Vprašajte starejšo
Nek radoveden novinar je vprašal nekoč osemdeset let staro gospo, kdaj ženska neha ljubiti.
Gospa pa mu je odgovorila: »Ce hočete to vedeti, morate vprašati kakšno starejšo žensko.«
KOmUHHLHH
UPRRUH
V MARIBORU
POŠILJA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU BORBENE POZDRAVE ZA LETOŠNJI PRVI MAJI
sl ila v njegovo trgovino. Pa le brez vaake potrebe. Lahko se prav dobro poznamo z Jiirgeuom Vopelijem, ne da bi se nama bilo treba brigati še za njegovega brata Nika. Kako ti je všeč Jiirgen Vopeli?«
Silvina je opazovala neko agavo. NI mo odgovorila.
»Izgleda. dn si napravila nanj precej močan vtis To Je dobro.«
»In čemu naj bi bilo to dobro?«
»Olajšalo nam bo trgovske posle. Upam. da bom Imel kmalu priložnost govoriti t njim o tem. da se potem lahko odpeljeva dalje.«
Silvina se je trpko nasmehnila. »Trgovski posli. . . da, trgovski posli so tl vse.«
Skomignil je z rameni. Naenkrat se je sklonil k njej. »Poslušaj, Silvina! Tl veš, da te ljubim. Na svoj način celo zelo. Ce bom moral živeti v večnem strahu, da boš ... Ne maram, da bi te Nikolaj Vopell spoznali Ce pa bo naključje hotelo, da križa tvojo pot, tega ne morem spremeniti. Da te ne bo spoznal, bodo za to že poskrbeli tvoji temni lasje. Nočem pa, da se z njim namerno srečaš, da z njim govoriš. Tega skratka ne maram. Toliko ml ni vreden ne Fric in njegovo zastopstvo In tudi ne cela kupčija. Potem se raje vrniva. Takoj. Že Jutri.«
»Ostala bom še tukaj,« je rekla hladno.
Tisti trenutek sta slišala neke glasove ki so se bližali, ln korake po pesku.
Iz grmičja je stopila Margherita Marzla-nig z Jiirgenom Vopelijem
»Dober dun!« je pozdravil JBrn živahno »Sem že spet tu. Ali nisem mož beseda?«
Hassolt sl je z bliskovito naglico natuk nil vesel nasmeh, toda JBrn mu Je samo mimogrede dal roko, kajti takoj se je obrnil k Silvini. »Bilo ml je strašno neprijetno, da sem vas moral sinoči tako naglo ln tako nevljudno zapustiti. Ste Imel lepo pot?«
»Dn Nič se ul pripetilo.«
»V Agrlgentu nisem Imel miru.«
»No, kakor vidite, sem še živa In zdrava.* Dala mu je roko
»Da, to vidim. Sedaj sem tudi potolažen Oddahnil se je ln JI smeje gleda) v oči. »Sedaj sem spet pomirjen Ste si mesto že ogledali? Ce ne. vam ga bom razkazal«
»VI ste vendar tako zaposlen mož. Saj at utegnete «
»Časa Imam na protek. Parnik bo odplul iz pristanišča Empedocle, polno naložen z žveplom Vsr drugo se več ne mudi.«
»Ne bi radu videla, da bi bila vaša tajnica, gospodična Uordu, spet slabe volje.«
»Oh. Flametto mulite? Ta je do smrti utrujena Raztovoril sem jo z avtomobila pred njenim hotelom Sedaj spi. Punučl ni Imela časa «
»Seveda pojdeš a gospodom Vopelijem, Konstanca,« je posegel vmes Hassolt. »Priložnost, da si ogledaš K »tanijo, ki ti jo bo razkazal strokovnjak, moraš izkoristiti. Jaz sam danes nisem več sposoben za kakšen sprehod Nato pa bo gospod Vopeli prišel spet semkaj na čaj. kaj ne?«
Silvina ga je z naglim pogledom ošvig-nlla prezirljivo. Ta trenutek Je moža, ki ga Je hotelu poročiti, sovražila.
»Ste še vedno tako utrujeni od potovanja?« je vprašala Margherita g sočutjem.
»Tako vroče je tukaj,« ji je odgovoril Hassolt.
JBrn se je od navdušenja široko nusme-Ja). »Sijajno, da pojdele z menoj,« ji Je rekel. Vzel jo je pod roko.
»Preobleči se moram,« Je pripomnila Silvina. Strmela je v svoje prste, v katerih je mečkala rdeče cvete krežuljlce
»Počakal vas bom.« Is njegovega glasa Je zvenela globoko udanost. Silvina ni bila več slabe volje Vzravnala je glavo, toda JBrnove oči So tako žarele, da je morala umakniti pogled.
»Pohitela boni «
Kmalu nato Je odšla z Jiirgenom Vope-lijem. Hassolt je gledal za njima Poleg njega Je stala Margherila Okrog ust Ji Je Igral trpek smehljaj NI bila ljubosumna, vendar Jo je bolelo, ko je videla oba odhajati skupaj.
*
Pred hišo Je stal JBrnov dirkalni voz. toda JBrn Je dejal: »Ne bova sc vozila z avtom. Sovražim vožnje z avtomobilom. Vzela si bova čaa za ogled oiesta. Naročil bom
kočijo «
Silvini Je bila s to namero zadovoljna, •lomov« veselost je bila nalezljiva. Kar všeč Je Je bilo. da se Je za nekaj časa umaknila Hassoltu.	(Dalje prihodnjič)
uxq vvi
Osiješki Proleter v Trbovljah
Proleter (Osijek) : Rudar 1:0 (0:0)
Nihče v Trbovljah ni minulo nedeljo pričakoval zmage »Rudarja« proti »Proleterju« iz Osijeka, še manj pa so gledalci mislili, da jih bo napad doma-
činov tako razočaral. Kljub dobri obrambi »Rudarja« je padel edini gol v 86. minuti tekme po igralcu Kockarju iz Osijeka. Gostje so bili tehnično mnogo boljši, na splošno pa je prevladovalo mnenje, da bo »Rudar« to svojo slabo stran nadomestil z borbenostjo in
voljo, vendar ni bilo tako. Najboljši
...........'.K...................
Rušilca in mu ni dal dihati. Proleter
in a j no l j:
mož »Rudarja« je bil požrtvovalni Ahlin in pa Knaus, ki je ljubosumno čuval
je imel več lepih priložnosti, toda vse žoge je Ahlin srečno prestregel, ali pa je bila žoga streljana mimo gola. V prvem polčasu je »Rudar« igral kot
brez volje, v drugem delu igre pa je bil nekoliko boljši in je celo nekaj časa prevladoval, toda žoga ni našla poti v mrežo nasprotnika, marveč v 86. minuti v vrata »Rudarja«, ki je tudi Ahlin ni mogel ubraniti. Nepotrebno podajanje žoge na kratke pasove v polju je »Rudarja« stalo eno točko.
Pred 1500 gledalci je dobro sodil Preisinger iz Celja.
V predtekmi je Rudar II igral neodločeno s »Svobodo« iz Kisovca 0:0. Bila je to tekma izgubljenih priložnosti za igralce Rudarja, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj neokreten.
OBJAVA
Vse motoriste, člane moto sekcije »Rudarja« obveščamo, da sprejemamo priglasitve za izlet v Mežico do četrtka. V četrtek popoldne se deli gorivo in mazivo pri podjetju Tausel. — Odbor.
Motosekcija »Rudarja« ob občnem zboru
Lepa zmaga Rudarja nad Krimom
RUDAR : KRIM 11:9 (7:3)
V tekmi moških ekip za prvenstvo
Slovenije je domači »Rudar« premagal enaistorioo »Krima« z 11:9. Rudar je bil boljši v prvem polčasu, saj je vodil
s 7:3, medtem ko so bili v drugem delu igre gostje boljši in je izgledalo, da bodo igro izenačili.
ROKOMET
Na stadionu sta bili danes odigrani dve rokometni tekmi ženske in moške ekipe. V prvi sta se ob 10. uri srečali ekipi »Svobode« iz Ljubljane in »Rudarja«. Ljubljančanke so bile boljše in so zmagale z rezultatom 6:3 (4:2). Pri Rudarju je iskati krivdo za poraz pri golmanu, ki ima na vesti vsaj tri gole.
Počitniški dom rudarjev na Partizanskem vrhu — vabi
Letos bomo posebno lepo proslavili Titovo štafeto
Kakor vsako leto bodo trboveljska športniki, člani TVD Partizana in ostali iz celega našega okraja izvedli v počastitev rojstnega dne vrhovnega vodje naše države Titovo štafeto, la se bo priključila glavni štafetni progi pri Rimskih toplicah ozir. pri Gračnici na meji okraja Trbovlje in okraja Celje-okolica.
Za dobro izvedbo letošnje Titove štafete je na delu okrajni štab> na čelu s tov. Martinom Gosakom, predsednikom trboveljskega okraja. V tem štabu so še zastopniki iz naših revirskih centrov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče. — Dolžina glavne štafetne proge bo merila 41,6 km, dolžina vseh stranskih prog pa 123,6 km, tako da bodo tekači torej skupno pretekli 165 km. Štafetno palico bodo tekači prevzeli pri Rimskih toplicah in jo prenesli do okrajne meje na zahodu na Vačah.
Ob glavni progi so predvideni mitingi, tako v Zidanem mostu, Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, pa tudi v Ra-
dečah in na Dolu pri Hrastniku. Stranskih prog bo dvajset. Med drugim bodo na stranskih progah tekli športniki še z Vrhovega do Radeč, pritekli pa bodo tudi s Podkuma in Dol pri Litiji.
Na štafeto pa niso pozabili naši revirski planinci. Ti bodo pritekli na glavno štafetno progo z Mrzlice in Kala ter s Kuma, našega zasavskega Triglava. Zveza borcev mesta Trbovlje bo imela svojo štafetno progo s Čebino-vega, kjer je bil pred šestnajstimi leti ustanovni kongres KPS. Poleg ostalih stranskih prog, ki se bodo pridružile glavni štafetni progi v Zagorju, bo med drugim tudi proga s Pleš pod Sv. Goro, kjer so leta 1941 ustanovili prvo revirsko četo.
V glavni in v stranskih štafetnih progah bo sodelovalo 1215 tekačev, poleg njih pa še veliko število spremljevalcev.
Poleg okrajnega štaba za izvedbo Titove štafete so postavljeni tudi krajevni štabi. — Za štafetno palico okraja Trbovlje je napravil osnutek akadem-
ski kipar, trboveljski rojak Stojan Batič, palico pa bo izdelalo podjetje »Mehanika« v Trbovljah. — Poleg izvedbe Titove štafete, ki jo bodo tudi letos v Zasavju najskrbneje pripravili, bodo v počastitev rojstnega ane predsednika FLRJ slovesne akademije v Trbovljah-Hrastniku, Radečah in Zagorju. Poseb-no lepa bo letos slavnostna akademij8 v Zagorju v soboto, 23. maja, v okviru festivalskih slovesnosti naših kulturnih društev »Svoboda«, ki bodo trajale od 17. do 24. maja t. 1.
Poverjeniki Prešernove družbe!
Javljajte Glavnemu odboru svoje naslove in koliko članov predvidevate pridobiti, da Vam pošljemo navodila in odgovor* jajoče število tiskovin.
Boljše je učiti Janezka, kot pa se bosti z Janezom
Cilj zakoncev je imeti otroke. Otrok je sonce v družini. Marsikdaj drobno bitje utrdi že zrahljane ljubezenske vezi in prav tako tak mali kričač nenadoma spremeni o marsikakšnem zakonu enolično življenje.
Rojstvo otroka da staršem, zlasti pa materi, mnogo skrbi in dela. Pri do-
jenčku je treba paziti predvsem na Kmalu aji
Vzgoja otrok je težko in odgovorno
pravilni telesni razvoj. Kmalu pa je treba pričeti otroka tudi vzgajati.
delo. Le malo staršev je, ki so temu delu kos. Nekateri so prestrogi, drugi popustljivi, tretji se za otroke skoro nič ne brigajo itd.
Hočem se ustaviti pri tistih starših, ki so pri vzgoji svojih otrok preveč popustljivi. Mnogo takih očetov in mamic poznam. Nekateri imajo miljene edinčke, drugi spet več otrok. Nekateri imajo izmed otrok le enega posebno radi. Ponekod sta pri vzgoji popustljiva oba. drugod pa le oče ali mati.
Otrok mora starše ubogati in spoštovati. To doseči ni pri vseh otrocih enako, saj je vsak otrok svet zase. Za-
Rešitev križanke v štev. 16
Vodoravno:	1. partizan — nam —
rog — Leskošek; 2. op — zvonim — me — im — Kidrič — pe; 8. dan — ona — en — NEP — pr — vem — ror; 4. pred — Stane — strel — repa; 5. lapis — Omega — ltmar
—	povem; 6. atom — klor — štopa — adio
—	boji; 7 tit — klet — klinika — Oslo — Jak; 8. ral — gem — Iskra — agi — snu;
9.	oderem — rok — ko« — eta — klical;
10.	Kobarid — las — sta — prilike; 11. tlel
—	TAM — predana — kri — igoj; 12. oan — vrh — blago — ilo — ara; 18. gr. — Tea — pan — itr — pea — ara — dr; 14. pet — rekord — Afrika — Ela; 15. neoromantika
—	Metropolitan.
Navpično:	1 podplat — oktogon; 2.
aparati — dolar: 3. nepotreben — po; 4. tz
—	dim — anal - ter; 5. Ivo — klor — veto; G. znano — ki — mitra; 7. Ana — Oleg — dah — Ra; 8. ni — smoter — PEN; 9. meter
—	mol — pakt; 10. mag — kap — noi; 11. am
—	našli — Srb — rk; 12. mene — tisk — Elida: 13. Konkordat; 14. rips — Piro — Agram; 15. om — tlaka — 8NO — fe; IS. pri
—	eta — pri; 17. krema — ata — Ksir; 18. Li — Ladoga — ako; 19. edv — risi — pri — ap; 20. Srem — ol — krila; 21. kim
—	osli — orel; 22, oč — rob — NiJi — ali; 23, revolucija — at; 24. epopeja — akord; 25. keramik — legalen.
radi tega tudi ne morejo starši vseh otrok enako vzgajati. Nek vzgojni ukrep se na primer pri Tončku obnese, pri Metki pa popolnoma odpove. Starši svoje otroke dobro poznajo in zato tudi vedo, kako se pri njih obnese določena kazen ali pohvala.
Popustljivost ali pa nedoslednost staršev pri vzgoji svojih otrok ima lahko težke posledica. Nekdo mi je povedal tole:
Poznal sem družino z več otroki. Starši so vzgojno vlogo še kar zadovoljivo odigrali, le pri zadnjem, petem otroku je mati nekako povsem odpovedala. In ker je ta žena imela moža ypod copato«, je bila torej ona neomejen gospodar nad malim Lojzkom. Dopustila mu je skoro vse. Ostali otroci in mož so ji to očitali, a ona je preslišala ose. Videla in slišala je le svojega sinčka, ki je svojo voljo iz dneva o dan bolj uveljavljal. V jezi je večkrat celo udaril svojo mater. Ona pa: *Bo že prišel k pameti.« Ni ga dovolj svarila. Kar si je domislil, mu je ustregla, če ji je le' bilo mogoče.
Lojzek je rastel in z njim je rasla tudi njegova zahtevnost, trma in še druge slabe lastnosti, ki bi jih bilo treba nujno odpravljati. Otroku so se ljudje čudili in dejali: >Ta bo še daleč prišel, če ga bo tako vzgajala.<
In tako se je zgodilo. Fant se je stopnjema slabšal. S šestnajstimi leti se je znašel v poboljševalnici, kjer je preživel svoja najlepša leta. Doma je tarnala vsa strta, že osivela Lojzetova mati ter poslušala očitke moža in otrok. Spoznala je svojo krivdo in tožila: *Sedaj mi je žali«
Ko se je Lojze vrnil iz poboljševal-nice, je njegova mati že počivala v grobu. Dejal je svojim bratom, sestram in očetu: >Mama je tega krivaU
Težko in počasi se je fant vživel v pravilno življenje. Ali je bilo treba vsega tega?
Ta primer ni edini. Ta Lojzek ima še mnogo bratov in sester; še mnogo staršev bo dejalo: >Sedaj mi je žal!< Videla sem že mnogo primerov, ko otrok s svojimi zahtevami zmaga nad
starši. Mati je šla o bližnjo trgovino. Petletna hčerka je hotela z njo, a mama ji ni dovolila. Otrok se je začel z glasnim jokom počasi pomikati za materjo. Ona je bila huda in je otroka podila nazaj. Otrok pa se je o glasnem joku vrgel na tla in pričel cepetati z nogami. Mati je pa rekla: >No, pa pojdi, sitnost, sitnalt V trgovini je hčerka gotovo izsilila še kaj sladkega.
Tudi tej in podobnim materam bo še nekoč žal. Toda takrat bo morda že prepozno. Manjše napake je laže odpravljati kot velike; boljše je učiti Janezka, kot se bosti z Janezom.
Starši morajo ljubiti svoje otroke, saj brez ljubezni ni tiste sončno lepe sreče v družini. Toda ljubezni sta dve: prava, resnična in globoka ljubezen staršev do otrok ter — slepa ljubezen. Posledice slepe ljubezni so pa velike. Na to naj starši pomislijo, dokler je še čas. Dokler je še čas, naj starši bdijo nad svojimi otroki. Ko je že prepozno, ne pomaga nič, čeprav stokrat rečeš: tSedaj mi je žali« Marica
Listnica uredništva
Viktor Kos, Vel. Kikinda: Če si pazljivo zasledoval vse članke v našem listu o komunalni dejavnosti mestne občine Trbovlje, tedaj si lahko opazil, da bomo letos nadaljevali s tlakovanjem glavne ceste od Volaja do Dimnika, na južni strani pa od roklškove mesnice do mostu pri šoli na Vodah. —.Pozdrave!
Vsem delovnim
kolektivom
želi mnogo uspeha
Karel Kmet
gostilna
Prebold
OB) A VE
ZAHVALA
Najlepše 6e zahvaljujem šefu bolnih niče, primariju dr. Virgilu Krasniku, z* uspešno opravljeno operacijo ter vsemu ostalemu osebju bolnišnice za neg0 in skrb. — Mato Skoberne, Trbovlje.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki s° spremili k zadnjemu počitku našo ma' ter Margareto Železnik- Zahvaljujemo tudi godbi in darovalcem vencev. — žalujoči ostali.
-----------------------------"T
PRODAM kozolec, štiriokonski, kri* * opeko — Poklšek, Trbovlje.
PREKLICUJEM Izjavo proti tov. Ah' dreju Hauptmanu lz Trbovelj. —
Kreče, Trbovlje.
OPOZARJAM, tn svarim vsakogar, kt
govoril neresnične vesti o meni, ker g* sodnijako zasledovala. — Gabrijela Mu1"’ Sv. Planina.
TRGOVSKO PODJETJE
»PRESKRBA« - TRBOVLJE
» poslovalnicami: Delavski dom, Bevško, Trbovlje II (Kukemberg), Terezija (pri Razboršku) in pri Prelogarju ter komisijo (pri Delavskem domu)
Vsem svojim potrošnikom čestitamo za 1. maj in se priporočamo za nadaljnji obisk
Ne pozabite na veliko žrebanje 80 dobitkov v vrednosti
250.000
dinariev
ki bo 10. maja ob 10. uri dopoldne na dvorišču De lavskega doma.
Kdor se hoče udeležiti tega žrebanja, ima še čas za nakup v vrednosti nad 500 din v naših poslovalnicah do 5. maja. Za 500 din postaneš lahko lastnik radio aparata, divana itd.
Prodajamo tudi na obroke raznovrstno pohištvo, postelje, divane, razno blago in podobno.
30. APRILA BOMO ODPRLI NA NOVO UREJENO
..Gostišče Delavski dom"
kjer boste dobro in solidno postreženi. Na svidenje!
Delovni kolektiv in uprava »Preskrbe«, Trbovlje

Ob delavskem prazniku 1 mmu
čestita
LJUDSKI ODBOR IHESTNE OBČINE
ZAGORJE
vsem svojim volivcem k njihovim naporom za izgradnjo socializma. S skupnimi močmi bomo tudi v bodoče izvršili vse naloge.
Mestni občinski odbor
čestita vsem svojim članom in po njih ostalim k delavskemu prazniku — 1. maju!
Socialistične zveze delovnih ljudi
V ZAGORJU
Naj živi 1. maj, praznik delovnega ljudstva vsega sveta!
mestni občinski
komite ZKS — Zagorie
izreka vsemu svojemu članstvu in preko njih vsemu prebivalstvu občine Zagorje čestitke ob delavskem prazniku — 1. maju.
BORBENI POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 1. MAJ
POŠILJA
ZVEZA
BORCEV
NOV
ZAGORJE
► ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
GLAVNI ODBOR ZA
FESTIVAL »SVOBOD«
V ZAGORJU
čestita prebivalstvu Zasavja k prvemu maju ter vabi vse k obilni udeležbi festivala, ki bo od 17. do 24. maja t. L v Zagorju. Zlasti opozarjamo na zaključno prireditev dne 24. maja, ki bo trajala cel dan. Ob tej priliki bo nastopilo 16 pevskih zborov in 7 godb na pihala. — Na svidenje!

Kmetijska zadruga — Izlake
POSLOVALNICE
IZLAKE, ZAGORJE, TOPLICE, K0TREDE2, LOKE-KISOVEC
se priporoča cenjenim potrošnikom in jim čestita k delavskemu prazniku — 1. maju!
Okrajno
gradbeno
podjetje
L ubijana-okolica
Domžale
Vsem delovnim kolektivom Zasavja ‘čestitamo za delavski praznik — 1. maj!
UPRAVA
KOMUNALNIH
PODJETIJ
MESTNE OBČINE ZAGORJE
SE PRIDRU2UJE ČESTITKAM OSTALIH KOLEKTIVOV ZA DELAVSKI PRAZNIK — 1. MAJ in se priporoča volivcem mestne občine Zagorje
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦'
* Mih
44 AID Al IIIN
ZAGORJE OB SAVI
Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI
čestita vsem potrošnikom ob delavskem prazniku — 1. maju!
V naših poslovalnicah boste dobili vse, kar potrebujete. Zato ne pozabite oglasiti se v poslovalnicah Mestnega magazina v Zagorju, kjer dobite vse, kar želite.
NA SVIDENJE!
Vsem delovnim ljudem občine Zagorje čestita k 1. maju
DELOVNI KOLEKTIV
K.ro/aško
šmilske
delaonice
o Zagorju
Priporočamo se za naročila, ki jih izvršujemo poceni in solidno!
DELOVNI KOLEKTIV
Teiinometal * Celje
******•♦«--------------
			
McS‘”,c“
v»u*‘,n‘
čestita vsem potrošnikom k 1. maju. Obiščite naše poslovalnice, kjer dobite vedno sveže meso in razne mesne izdelke!
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
^Umetnina
LJUBLJANA
Čestita vsem delovnim ljudem nase socialistične DOMOVINE K DELAVSKEMU PRAZNIKU
Proizvajamo električno energijo za industrijo« vas in mesto
Delovni kolektiv in uprava
Elektrarne
l
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU!
Trbovlje

Mestno
kleparstvo
Trbovlje
IZVRŠUJE
VSA KLEPARSKA DELA, KAKOR TUDI KLJUČAVNIČARSKA POPRAVILA.
CENE USLUGAM SMO ZNATNO ZNIŽALI PRIPOROČATA SE KOLEKTIV IN UPRAVA
Noj živi delavski praznik 1. maj in IV. kongres OF Slovenije, ki se ic preimenovala v SOCIALISTIČNO ZVEZO DELOVNIH LJUDI1
Ob
delavskem prazniku 1. mai« in kongrem OF Slovenije
pošil/amo delovnim ljudem m vsem svojim odjemalcem borbene pozdrave z zagotovilom, da bomo tudi v bodoče napeli vse sile za napredek in procvti naše kemične industnje
Kolektiv In uprava
Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik
Nai živi 1. maj
Slikarstvo
in
pleskarstvo
mestne
občine
Trbovlje
IZVRŠUJE
VSA SLIKARSKA, PLESKARSKA IN CRKOSLIKARSKA DELA.
PRAV TAKO TUDI IMITACIJE VSEH VRST LESA IN V TO STROKO SPADAJOČA DELA. CENE USLUGAM SMO ZNATNO ZNIŽALI.
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU!
Celoten kolektiv pa z delom pozdravlja IV. kongres OF Slovenije 1
Kolektiv in uprava
Trgovskega in gostinskega podjetja v Hrastniku
POZDRAVLJAJO KONGRES OF SLOVENIJE IN POŠILJAJO ČESTITKE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM K DELAVSKEMU PRAZNIKU —
1. MAJU
NE POZABITE OBISKATI V TEH DNEH NAŠIH TRGOVSKIH POSLOVALNIC IN SI OGLEDATI NAŠIH SPOMLADANSKIH NOVOSTI; ZA VSAKEGA NEKAJ VAM PRESKRBI NAŠE TRGOVSKO PODJETJE. DOBRO KAPLJICO PA SI LAHKO PRESKRBITE ZA 1. MAJ V NAŠIH GOSTIŠČIH, KJER JE VSAK DOBRO POSTREŽEN


Uprava Počitniškega doma in termalnega kopališča
Iztoke pri Zap il
čestita vsem gostom in ostalim k delavskemu prazniku — 1. maju!
Obiščite nas v Sindikalnem počitniškem domu in prav zadovoljni boste. V naši gostilni dobite vse potrebno za prehrano. Nudimo vam kvalitetne pijače. Pridite in ne bo vam žal!
Zveze z vlaki ugodne — Avtobusna zveza

Kmetijska zadruga Zagorje	
j	nudi svojim potrošnikom razne vrste blaga, tekstilij, J	železnino, umetna gnojila in razni gradbeni material j	po zmernih cenah	
Vsem našim odjemalcem čestitamo	za letošnji 1. maj!
Slikarstvo	« < VSEM NAŠIM NAROČNIKOM
	Čestitamo k delavskemu
in pleskarstvo Zagorje	PRAZNIKU - 1. MAJU
	IN SE PRIPOROČAMO
	ZA NAROČILA
	
Industrija gradbenega materiala v Zagorju
Čestita vsem svojim odjemalcem in ostalim
K DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJU!
NAJ ŽIVI DELAVSKI PRAZNIK - 1. MAJ!
Za naročila, ki jih izvršuje točno in poceni, se priporoča
NAŠE IZDELKE VAM NUDIMO PO NAJNIŽJIH CENAH

Lesno predelovalno podjetje - Zagorje
NUDI VSE VRSTE POHIŠTVA IN STAVBNE OPREME PO NAJNIŽJIH CENAH
Čestitamo vsem odjemalcem k prazniku, L maju
VSEM CENJENIM GOSTOM ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJU
NUDIMO VAM KVALITETNE PIJAČE IN JEDILA. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE SAMI. ZADOVOLJNI BOSTE ODHAJALI
DOMOV
Ključavničarska delavnica LO MO Zagorje
♦ ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦M
Delovni kolektiv
V ZAGORJU
S POSLOVALNICAMI V ZAGORJU-TOPLICAH IN V LOKAH-KISOVCU IN V IZLAKAH
čestitajo za delavski praznik 1. maj!
Izdelujemo vse vrste obutve po želji odjemalcev in po nizkih cenah. Izvršujemo tudi vsa potrebna popravila

VSEM OBISKOVALCEM NAŠEGA KINA POŠILJA ČESTITKE ZA 1. MAJ
Uprava kina TRIGLAV Zasorie
Strojno mizarstvo
DRŽAVNI OBRTNI MOJSTER
Maks Škrinjar - Zagorje
Čestita vsem odjemalcem k i. majui
IZDELUJEMO VSO NOTRANJO OPRAVO ZA STANOVANJA IN POSLOVNE PROSTORE V NAJPOPOLNEJSl IZVEDBI PO ŽELJI NAROČNIKOV IN PO NAJNIŽJIH CENAH
♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»•♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦e.........................
Podjetje keramičnih izdelkov
Dam nudi
kvalitetne keramične ploščice po najnižjih konkurenčnih
	cenah
Delovni	kolektiv in uprava
pošiljata	borbeni pozdrav
vsemu	delovnemu ljudstvu
okraja	za letošnji 1. maji
v Izlakah pri Zagorju
Elektrodelavnica LO MO Zagorje
IZVRŠUJE VSE ELEKTRIČNE INSTALACIJE IN POPRAVILA ELEKTRIČNIH NAPRAV TER PREVIJANJE MOTORJEV PO ZMERNIH CENAH
			
Delovni kolektiv Gostinstva, Zagorje
Čestita vsem svojim gostom in odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva tn se
PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH OBRATIH:
PRI NAS BOSTE DOBRO POSTREŽENI
S PRVOVRSTNIMI PIJAČAMI IN JEDILI
NA SVIDENJE!
hotel KUM. gostilne: KRIŽIŠČE, RUDAR, APNENICE, PRI KMETU, PLANINA, KOLODVOR, KOTREDEŽ, PRI PETRU na Lokah, NA LOKAH, PRI KNAPU v Kisovcu, NA OBERZII1 na Izlakah. POD KLANCEM v Orehovici, RAVENSKA VAS

k

»Z AS A VSK1 VRSTNIK«
♦
Upravni odbor sindikalne
podružnice rudarjev - Trbovlje
POŠILJA ZA DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ VSEM RUDARJEM IN OSTALIM KOLEKTIVOM BORBENE RUDARSKE POZDRAVE — SREČNO!
NA SVIDENJE 1. MAJA NA PARTIZANSKEM VRHU, KJER BO PRAV PRIJETNO IN VESELO • POLNA CELODNEVNA OSKRBA, PRENOČIŠČA, RADIO IN OSTALE UDOBNOSTI
Delovni kolektiv in uprava
STCMfflE
POŠILJATA ZA LETOŠNJI PRVI MAJ BORBENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN PREKO NJIH VSEM, KI SE BORIJO ZA MIR IN RAZCVIT SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
Mnogo borbenih pozdravov vsem delovnim ljudem Socialistične Jugoslavije želi vsem svonm od/ema/cem za letošnji prvi mai
KOLEKTIV PODJETJA
CHEMO - IMPORT-EKSPORT
TEHNIČNA TRGOVINA S KEMIKALIJAMI, BARVAMI, LAKI, RAZSTRELIVOM IN PLINI
L1UBDANA - TITOVA CESTA 50
ČESTITA RUDARJEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER ODJEMALCEM PREMOGA K PRAZNIKU 1. MAJU
UDNIKA
RJAVEGA
PREMOGA
Trbovlje-Hrastnik
Na/ živi nrazmk delavcev vsega sveta pr vi m at
MESTNO PODIETJE
LIUBL)ANA, VODOVODNA CESTA
TELEFON 20-735
čestita vsem delovnim ko'ekt vom za delavski praznik 1. maj
♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*******♦*****«
Sil
m
«i
jsi
mm*
■
in
m
mm
■
S«
IZDELUJEMO VSE VRSTE UMETNEGA KAMNA IN CEMENTNIN
V
iii
ii:
«1
m
mm


n
Sp/ošno
gradbeno
podjetje
ADITELJ
CELJE
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SE PRIPOROČA IN JIM ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJU
ŽELI DELOVNIM KOLEKTIVOM, DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM ŠE MNOGO NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA TER JIM ČESTITA K DELAVSKEMU PRAZNIKU - 1. MAJU
Novo mesto
KardeHeva ulica št. 1

lllliif™*®'

'vXvX
m

Delovni kolektiv in uprava
TUDI V BODOČE SE BO KOLEKTIV TRBOVELJSKE CEMENTARNE TRUDIL IN SKRBEL ZA DOBRO KVALITETO CEMENTA, KI JE POVSOD POZNAN, TAKO DA BODO VSI ZADOVOLJNI, KI UPORABLJAJO SVETOVNO ZNANI
TRBOVELJSKI PORTLAND CEMENT
Na! lili	________
l. maj
praznih delovnega ljudstva vsega sveta!
Čestitata delovnim kolektivom v
SLOVENIJI IN PREKO NJIH VSEM TISTIM, KI SE POSLUŽUJEJO NAŠIH IZDELKOV, K DELAVSKEMU PRAZNIKU
1. MAJ U

Delovni
koieknv
Tpgovshega podjetja OZZ Celje-ohoSica
čestita vsem svonm sodelavcem k prazniku delovnega ljudstva, 1. maju m /im želi obilo uspeha pri nadaimiem delu
ISTOČASNO SPOROČA, DA OPRAVLJA NAKUP IN PRODAJO GRADBENEGA
MATERIALA, POLJSKIH PRIDELKOV, SADJA IN ZELENJAVE, VSEH VRST
LESA TER KLAVNE ŽIVINE IN MESNIH IZDELKOV
\
TRGOVSKO PODJETJE OZZ CEUE-OKOLICA — Celje, poštni predal 83

EEEfflH
V 5 K O F L J I C A H
Z OBRATI PLEŠE - LITIJA
čestita k delavskemu prazniku — 1. maju — vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije!
Uprava
Mestnega gostinstva
Trbovlje
0%%» in sindikalna podružnica
čestitata vsem gostom ob delavskem prazniku
PRVEM MAJU!
Letošnji 1. maj bomo praznovali ob dobri kapljici, ki jo dobite v vseh mestnih gostilnah. — Na svidenje!
pošiljata vsem svojim gostom za letošnji 1. maj borbene pozdrave in čestitke!
KOLEKTIV IN UPRAVA
delavsko - uslužbenske
RESTAVRACIJE
STROJNE TOVARNE »MIHA MARINKf«
------ (PRI ZAVRAšKU)
Vsem gostom nudimo vedno odlične alkoholne pijače ter topla in mrzla jedila po najnižjih cenah!
Pridite in zadovoljni boste odhajali!
MESTNO PODJETJE
Meso
V TRBOVLJAH
čestita osem delovnim ljudem in svojim odjemalcem k prazniku delovnega ljudstva, 1. maju!
V N ASIH POSLOVALNICAH VAM NUDIMO SVE2E MESO VSEH VRST IN RAZLIČNE MESNE IZDELKE ODLIČNE KVALITETE PO NIZKIH CENAH
VSEMU DELOVNEMU UUDSTVU, POSEBNO PA SVOIIM CEN1ENIM STRANKAM ČESTITA ZA DELAVSKI PKAZN K, PRVI MA)
Savinjski magajin - Žalec
NA) ŽIVI 1. MAJ, PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA VSEGA SVETA!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ '



»ZASAVSKI VESTNIK«
>WWWWWWtHW.MWMNIMH.MH.IWMHIMWMHWWWM	S ......................................

Zadružno frgovsko-izvozno podjetje za hmelj
ŽALEC
Čestita vsemu delovnemu ljudstvu socialistične lugoslavije k delavskemu prazniku - 1. maju!
Čestita k i. maju vsem
SVOJIM ODJEMALCEM IN D0-
DelOVtll kolektiv BAVITELJEM, predvsem pa
Mettnega
podjetja
KURIVO
MARIBOR
Cankarjeva ul. 25
PREMOG	VSEH SORTACIJ,
TRDA IN	MEHKA DRVA TER
	2AMANJE
KOLEKTIVU CEMENTARNE — INDUSTRIJI GRADB. MATERIALA, RUDNIKU TRBOVLJE IN ZAGORJE!
Stalno na zalogi;_________
CEMENT, CEMENTNI IZDELKI, APNO, ZIDNA IN STRESNA OPEKA, IZOLITNE PLOŠČE VSEH DIMENZIJ, TRSTIKA, SALONITNI IZDELKI, KATRANSKI PROIZVODI, BITUMENSKI IZDELKI, STRESNA LEPENKA, CESTNA TER IZOLACIJSKA EMULZIJA ITD TER VES OSTALI NEKOVINSKI GRADBENI MATERIAL
Namižie cene!
Solidna Postrežba I
Maribor
obrati: Košaki, Pragersko, Bače in Ptuj
ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZA 1. MAJI
NUDIMO ZIDAKE, VOTLAKE, POROLITE, TLAKOVCE, STREŠNIKE IN DRUGE OPEČNE IZDELKE PO NAJNI2JIH DNEVNIH CENAH!
Naj živi 1. maj
praznik delovnega ljudstva vsega sveta!
iitmtHwtMiwM)wwn)wmmitHM.nwHwmHiMititiinw«mM)wiH wwmMmwHww««wmninm4mwi
Mariborska tekstilna tovarna
Maribor
PREDILNICE, TKALNICE, BARVARNE, TISKARNA, APRETURE


Proizvaja:
bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, k lote, bombažne in umetno-svilene podloge, flanele, popeline, cefirje, kretone, tiskanine iz bombaža in stanične volne ter tkanine v imitaciji shantunga.
Vse naše tkanine iz stanične volne kakor tudi shantung so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za trpežnost apreture tudi po večkratnem pranju.
Izvaža:
sukance za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, popeline, cefirje, kretone ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke.
Uvaža:
barve, kemikalije, utenzilije itd.
Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in nizkih cenah.
Mariborska tekstilna tovarna Maribor
POSTNI PREDAL 9 — BRZOJAVNI NASLOV: TEKST1LTVOR, MARIBOR TELEFON INTERURBAN: 24-32, 24-15, 26-33, 28-06 — BANČNI RAČUN-NB MARIBOR ST. 6403-T-12


OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE
želivsemu delovnemu ljudstvu okrom Tibovl/ezadelmskrprazivk 1 maj novih delovnih zmas, pri nadaljnji graditvi socializma
27.aprila 1941 je bila ustanovljena OFslovenskega naroda. Vsi pošteni delovni kad je so se postavili v bran oh upatoriu. Častno smo izvoievali težko borbo proti fašizmu. Svobodno praznujemo danes naše praznike in tudi letošnji l.maj, z delom in uspehi pri graditvi naše socialistične domovine
NOVE TOVARNE, SE VEC PREMOGA, PO KONČANEM DELU PA V PRIJETNI DRUŽBI V PROSTI NARAVI. BREZ SKRBI PRAZNUJEMO NASE DELAVSKE PRAZNIKE, KAJTI NA NAŠIH MEJAH
NAS ZVESTO ČUVAJO BORCI NASE HRABRE JLA.
Naj živi praznik delovnega ljudstva vsega sveta —l.maj