Ntev. 1. Ljubljana, 16. januvarija 1885. Tečaj III,
Bl^v^aski
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
Izhaja enaki meneč enkrat, in *<• potilja udom hrexplaSno; nendom sa 1 ghl. 30 kr. na leto.
Inm-rati in priloge rafnnijo »e po najnižji rmi. — Lelnina za ude znaša Kanin 1 gld.
OI>h«'K: Dr. .IiiiH-z Dzierdzon, katoliški župnik v Karlsmarktu v Šloziji. — Zimsko življenj» čebel. — Čebelarjev koledar za mesca januar in februar. — Prid obrezovanja dreves pri presajenji. — Sadjerejčev koledar za mesca januar in februar. — Naši dopisi. — (jospodarske raznoterosti. — I. Imenik. — lnserati.
Dr. Janez Dzierdzon,
katoliški župnik v Karlamarktu v Šle—ij i.
Pretečeni ali drugi letnik Slovenskega čebelarja in sadjerejca prinašal je svojim bralcem životopis slavnega kranjskega čebelarja Antona Janša, kateremu je pretočeno loto mesca avgusta slavno čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko priredilo zasluženo slavnost in mu vzidalo ter postavilo v njegovem rojstnem kraji (rojstni hiši) spominjsko ploščo. Letošnji letnik naj pa naše p. n. naročnike seznani z životopisom slavnoznanega čebelarja, da smem reči umetnika in mojstra v čebelo-reji, katoliškega župnika doktorja Janeza Dzierdzon. Da bodo pa te životopisne črtice vsaeega p. n. bralca toliko bolj zanimale, bodi povedano, da kar bode navedenega o njegovih iznajdbah ter od njegovih opazovanj, da so to večinoma njegove lastne besede in kar se njegovega življenja tiče je vse sam sost-ivil ter prepustil nekemu nemškemu čebelarskemu društvu, da je ono smelo to natisniti, od kodar je tudi to vzeto in prestavljeno. Tu tedaj naj sledi spis njegovega življenja in delovanja, opazovanj iu iznajdeb, vsled katerih so on sme po vsej pravici imenovati preosnovatelj stare, ter vstvaritelj nove umnejše čebeloreje.
Dr. Janez Dzierdzon jo bil rojen 16. januarja 1811 v Lovkowitzu pri Krouz-burgu v zgornji Šleziji. Tamkaj imeli so njegovi stariši Simon in Marija majhno kmetijsko posestvo. Naš Janezek imel je že v mladosti veliko vesolje do prirode ali nature. Že kot mali deček pečal se je rad z cvetličarijo, sadjerejo in še drugimi takimi rečmi. I'oz vse ga je pa veselilo in zanimalo opazovanje in odreja čebel, kajti njegov oče bil jo čebelar iu je imel nekoliko panjev čebel. Njegovi panjovi bili so precej iz debel izdobljoni in 110 iz desk skupaj zbiti. Po letu po-poludne, ko je iz šolo domov prišel, obiskoval jo namreč ljudsko šolo domače vasi. šel jo le redko kedaj k igri, kjer so njegovi součenci igrali, marveč šol je rajše in pogosto v očetov vrt, kjer se jo pri čebelnjaku vstavil in so tako kratkočasil.
Janezek je zgodaj že pokazal svojo bistroumnost in dober verski But, zato ga njegov oBe ni pridržal doma pri poljedelstvu, temveč je skrbel, da si njegov sin pridobi višjih znanosti. On pošlje dečka, ko je domačo šolo dovršil, na mestno šolo v Pitschen. Tudi tukaj je Janezek pokazal, tla inu je šola pri srcu. Bil je zelo priden iu je dobro napredoval. To mu je tudi ljubezen svojih učiteljev naklonilo. Leta 1822 pridobil si je že toliko učenosti, tla jo za mogel v Matijev gimnazij v Breslavu vstopiti. Tu dovršil je srednje šole s prav dobrim vspehom. V lotili 1830 do 1S554 bil je tlijak visoke šole (univerze) v Breslavu. Pri vedno pridnem učenji po šolah pa tudi ni pozabil in opustil svojoga napredovanja v čebeloreji.
V počitnicah, ktere je vedno v oBctovej hiši preživel, obračal je vso skrb ua očetove panjove, katere so mu tiče kmalu prepustili v lastno oskrbovanje. Pa ne le samo v počitnicah, temveč tudi v šolah je proste ure le v to obračal, kako bi čebeloreji k napredku pripomogel. Jako ga je oveselilo, če je kje kaj tiskanega ali pisanega o čebelah mogel dobiti. To je prebiral in se potem tudi večkrat poskusil v teh zadevah dejansko prepričati. Tako dovršil je vedno učeč se šolskih predmetov in ob enem čebeloreje visoke šole, bogoslovski oddelek ali Ieinonat.
(Dalj« iirilintliijič.)
x
Zimsko življenje čebel.
Dandanes je dvojnato a zelo različno, tla celo jedno drugemu ravno nasprotno mnenje o življenji bučel po zimi. Ti mnenji dobite se pri priprostili čebelarjih ne redkokedaj. So čebelarji ali sploh ljudje, ki mislijo iu trdijo, tla Bebele po zimi spe. in tla v tem mrzlem letnem času prav nikakoršne hrane ne použijejo. Nasprotno so pa še drugi čebelarji, ki menijo iu tudi trdijo, tla sc morajo čebele, kakor vsaka druga domača žival na gotove čase krmiti. Ti trditvi ste obedve napačni. Ce tudi delavnost čebel pri nastopu mrzlega letnega Basa videzno in precej pojema, in da pri žrelu panjevem nastavljeno uho v ost rej zimi tudi od še tako mnogoštevilnega iu močnega panju ne sliši nikakoršnega glasu, to še ni nikakoršno znamenje, tla prebivalci dotičnega panju spe, ter da čakajo, da jih topli solnčni žarek zopet prebudi in oživi; kar se pri čebelam sorodnih: čmrljih, osah. muhah itd. dobi. Ce postavim dobimo po zimi v nezakurjeni sobi med deskami ali tramom skrito muho, mislili bomo, da je mrtva. Ako jo pa prenesemo v toplo izbo ali pa na solnec, začela se bo čez nekoliko časa gibati, ter počasi tako živa postane, kot bi še nikoli ne bila spala, a vendar zamore v takem otrpnjenem stanu prav dobro pol leta ali pa še dalje časa prebiti, brez tla bi se kaj ganila ali pa kaj užila.
Pri čebeli pa ni tako; ona je vsak trenutek po zimi prebujena, kakor po leti, ona i>a tudi v«, kako da dovoljno toploto v panju pridrži, kajti ona vedno v vočili družbah živi. da tako gibičnost njenih udov ne opusti, zaradi tega mora pa vedno hrano vživati. Prebavanje povžite hrane pa pouzročuje toploto, kolikor jej je je trba. To se godi tudi v najhujši zimi. Pri najhujšem mrazu je v središči čebel (kepe) vedno 20 stopinj C. toplote; nikdar ui manj mnogokrat paše več. Tolikšna toplota ugaja tudi najbolj mehkužnemu in razvajenemu človeku.
Tolikšne toplote pa posamezna mala živali a ktora v stanovanje ima le tanko stene iz lesa ali slame, in vrh tega še mrazu razpostavljeno, sama narediti, pač pa
v dražbi s tovarišicami. V komaj jodon kubični decimeter velikej kopi sedi život pri životu lesno jeden pri drugem, blizo dvajset tisoč čebel, vsaka živa, med vži-vajoč in ga prenavljajoč, vse v skupnem, združenem iu neprestanem, če tudi v prav počasnem gibanji, varne vsled toplih voščenih poslopij iu vsled trupel onih sestric, ki na površji kepe sede. Te, ki na površji sede, počasi otrpnejo, pa odpasti ne morejo, ker noge s kaveljei tudi v nezavestnem položaji na truplih znotraj sedečih uhvisu. Zunanje čebele dobe pa tudi namestnice, ki mesto prejšnjih površje zasedejo, iu prejšnje bolj k središču zlezejo, kjer je bolj toplo, da se ogrejejo in okrepčajo.
Hrano pa to tako stisnjeno ljudstvo prav priprosto in prav po bratovsko med sabo vživa. Oni med, ki je na spodnjem koncu satovja, so vsled mraza vstrdi, ter v takem stanu ni za vživanje. Ogreti se mora, da bolj mehak iu tekoč postane, kajti taccga zamorcjo čebele vživati. To godi se tudi v panju. One čebele, ki zgoraj sede, kjer vzdigajoča se toplota vso krmo ali živež še tekoče ohrani, srkajo iz piskreev med iu pomole napolnjeni rilček svojim nižje sedečim sestricam. Te prevzamejo ono hrano, ktere je pa več, kot za njih potrebo. Preostanek podajo zopet naprej. To godi se toliko časa, da jo vsa množica dovolj dobila in je sita. V krmenje srednjomočnega ljudstva z 20.000 čebelami potrati se pozimski dan okrog 2f> do 30 gramov medu.
Oe je pa mraz bolj ob'utljiv. ali pa če ima panj razj. >ke, skozi katere čebelna toplota iz njega odhaja, takrat morajo čebele tolikanj več modu vživati, da z obil-uejim prebavljenem tolikanj več toplote narode. Če je pa hudo mraz, takrat se pa sliši iz pauju nekaki hučenju podobni glas, ki pa le od preobilnega prebavljcnja izvira. Ko bi pa to dalje časa trajalo, poginilo bi ljudstvo v panju.
He neko drugo posebnost dobimo pri teh živalih, kar pri drugi nobeni ne. Glejte, tolikšna kepa čebelic se drži druga druge in vse lepo v složnosti vživajo med. Znano pa je, da od vsako vžite jedi nekoliko ostane, kar pa se mora gotovim potom iz telesa odstraniti. Tudi pri čebelah je tako, toda ne vedno pravilno. Veliko tisuč skupaj sedečih iu stiskajočib so čebelic morajo svojo nesnago toliko časa v sebi pridrževali, kakor dolgo so v zimskem zaporu, kajti če bi toga ne bilo, onesnažilo bi jedna drugo. Priroda že jim je vkazala, da morajo svojo potrebo takrat še le opraviti, ko jim lep in gorak solnčni dan dopusti, da iz pauju izlete iu so zunaj na prostem očistijo, drugače morajo pa svojo potrebo pridrževati. — Ker pa vsaka jed nekoliko ostankov za sabo popusti, je razvidno, kako škodljivo je čebelam preobilno vživanje, ktero pa mora biti ob hudem mrazu in v slabih raz-pokanih panjovih, če so slabo obvarovani in malo ali pa nič ogrnjeni, ter če zima dolgo traja. Cebeliua trupla napolnijo so v takih slučajih z blatom, katerega pa nič več pridrževati no morejo, ter ga še pred časom morajo oddati iz sebe. kar pa potem bolezen — grižo — pouzroči. To bolezen pouzroči tudi slab in malovreden živež, ki lo malo rediluih, a mnogo slabili tvarin. ki po prebavljenji nopoužite ostanejo, v sebi ima.
Matica ostane vos ta čas mirno v središči ljudstva in od srede septembra do srede januarja nikakoršne zalogo ne dela, ker v tem času imajo čebelo same so sabo dovolj opraviti in so no morejo pečati z odgojo mladih bučel. Ko pa sobice na nebu začne vedno višje prihajati in z njim vedno toploji dnevi, kar se navadno konec januarja ali februarja zgodi. V takih duevih čebele pridno izletavajo. da so očedijo. Zdaj so tudi prične z odrejo mladih bučel. V začetku marca dobe se že skoro v vsili boljših panjovih veliko zaloge.
Iz tu navedenega pozimskega življenja bučel je razvidno, da je redno pitanje ali krmenje bučel po zimi nemogoče. Ako to delamo, razpršili bomo čebele po panju, vsled česar bi jih mnogo od mraza poginilo. Čebele bi uuli. če bi so v zimskem počitku motile, več hrane povžilo iu si tako več nesnage v svojem životu nakupičile; tudi bi pri večkratnem odpiranji veliko toplote iz panju izginilo.
Marljive bučele se že pomladi in poletu za zimo oskrbe. Ono vedno in pridno donašajo medu. ter ga shranjujejo v zgornjih piskrcih. Tu ga lepo s tankim voščenim pokrovcem pokrijejo ter stim pokvarjenja obvarujejo. Zakaj ga pa ravno v zgornje piskriee narprod nanosijo, bilo je spredaj povedano, namreč zato. da po zimi, ko toplota vedno k vrhu vstaja, vedno tekoč ter tako pripravljen za vživanje ostane. Le takrat, ko leto vsled neugodnega vremena čebelam ne da prilike, dovolj hrane si nabrati, naj jim človek pomore s pravilno pravim pokladanjctn; to naj se pa zgodi že v jeseni, ko še čebele izletavajo in jim položeno sladčieo, bodi si že med ali sladkorna voda ali sploh kaka druga etikreua tekočina, zamorejo še dobro prirediti in v piskrce zadelati. Tudi pomladi, ko toplo solnce čebelam zopet pusti izletavati. naj se onim panjem, katerih hrana že pojema, pametno in pravilno po-klada. dokler si same potrebne hrane preskrbeti ne morejo.
Da bi kedo čebele po zimi v zakurjene prostore postavil, je pa zopet napačno, ker čebele tega ne morejo pretrpeti in prenesti. Toplota bi jih izvabila, da bi iz-letele, kar se pa mora zaradi mraza, ki zunaj svojo moč izvršuje;, zabraujcvati, kur bi pa zopet le slabe nasledke imelo. Ce jim pa le pustiš v zaprti sobi izleteti, bi se jih mnogo na oknih pobilo. Bolj pametno je čebele v temen, suh in hladen prostor postaviti, kjer ne zmrzujc. a toplota vendar ne stopa veliko nad zmrzliuo ali 0. To obvaruje čebele pred jako škodljivo pa vedno spreminjajočo toploto ali mrazom. Kaj tacegd se tudi lahko doseže, če se čebele v čebelnjaku puste, pa dobro zadelejo in ogrnejo, da na toplem ostanejo. Tu imajo čebele priložnost v lepih in toplih zimskih dnevih, da izlete in se osnažijo.	F.
--x-
*
Čebelarjev koledar za mesca januar in februar.
Primerilo oskrbovanje čebel v tem pustem času čebelam mnogo koristi. Čebelar naj svoje živalice varuje mraza, bodi si. da jih postavi v temno, mirno in ne premrzlo shrambo, ali pa da jih dobro se slamo, suhim mahom, žagaujcni itd. odene. Priporoča se za to drobno presejan pesek, ker skozi njega iniši ne morejo riti. Ako sneg zemljo pokrije, naj se pred čebelnjak nastavijo deske, da se v panjove preveč ne blišči, ali da sneg žrel ne žamete. Tudi se lahko zgodi, da mrtve čebele pred žrelom, ali kaka mel ali tudi led žrelo popolno zamaše. Čebelar naj se o tem večkrat prepriča. Žrelo naj bode vedno do :•» cm v širjavi odprto, da čebelam ne manjka zraka.
Dalje naj se čebele obvarujejo vsakega motenja. Čem hujši je mraz. toliko bolj skrbno naj se čuvajo motenja. — Miši, žolne, senice iu mačko večkrat rade obiskujejo čebelnjake in tam pogosto veliko škode narede.
Ce je ugodno vreme, in so lepe solnčne in ne vetrovne poldanskc ure se 6—8° K. toplote v senci, takrat naj se čebele izvabijo k očistilnetn izletu. Tudi,
Se je sneg po zemlji, se. t» lahko zgodi, da le ni na novo padel, ali pa če na bližnih plotovih in strehah ni snega. 1'red čebelnjakom pokrije se sneg ali tla z deskami, slamo ali steljo. Ko se tako hliščoba odstrani, dihne se. pri žrelu v panj ali pa se notri brizgne tople medene vode; tudi '2 do 3 minute zaprto žrelo in lahko trkanje ua panj dobro učini. ('e pa čebele nimajo potrebe v izlet, naj počivajo. Oni pan-jovi, ki so v shrambah, mtj se prinesejo v čebelnjak, kjer so po letu stali. Zvečer naj se nazaj nesejo. Taki ugodni dnovi so tudi pripravni za pregledovanje; in pravočasno dopolnitev v panju, kakor za čiščenje mrtvih čebel, smeti iu plesnevih satov. Če živalicam hrane manjka, naj se jim doda v satovih, ali pa naj se v prazne satove dene mlačni, stopljeni pa komaj tekoči sladkor, k temu naj se priden«! ua vsak liter en gram salicyl - kislino. Pri panjovih, ki se zgoraj odprejo ali vsaj veho imajo, se dene ua odprto veho gostega ali kristaliziranega medu. kteremu se drobno stolčeui rumeni sladkor pridene. Sladkorna moka z prav gosto tekočim medom zmešana v testo je dobra krma v sili. Veha se odpre, na to se povezne kozarec s takem testom. Ko je eden prazen, dene se drugi: le dobro se mora okrog zamašiti, da toplota iz panju ne more odhajati.
Ce je pa zima neugodna, naj se panjovi v tople sobe prinesejo, tamkaj puste, da se čebele očedijo in potem se jim po mogočnosti pomaga. To se mora tudi takrat narediti, če se na trkanje ob panj dobi le zategnjeno psikanje ali pa ni no-benega glasu. V takem slučaju so čebele že precej otrpnele. Te se lahko še ožive. če že niso zmrznile. Prenesejo se v toplo izbo tamkaj z gorko medeno vodo pokrope.
To velja tudi večinoma za mesec februar. Ce je v januarja očiščenje izostalo, naj se v februarju ne opusti.
Močneji panjovi začno že v februarju zalego delati. Ce se jim tega ubraniti tie more, naj se jim vsaj vsak pripomoček odtegne, ker jim je istočasna zalega le na škodo.
Ta mesec naj se ogleda shranjeno satovje, če ni «»d moljev ali miši objedeno. če je potrebno, požveplaj ga v zaboju. Popravljaj staro čebelarsko orodje in panjove, ter skrbi za nove. Ce kupiš čebele v tvojem kraju, stori to, predno prvikrat izlete. Iz najmanj četrt ure oddaljenih, jih smeš vsaki čas prenesti, ali na saneh prepeljati. Ne boj se. da se ti pri prepeljavi čebele, ki so že popred letele, očedijo. ter tako panj in satovje pokvarijo.
Misliš li nov čebelnjak delati, poišči si sedaj pripraven, severnega in zahodnega vetra obvarovan prostor in pripravljaj potrebni les in drago zanj.
-x--
Prid obrezovanja dreves pri presajenji.
Da s«! morajo porezali korenine sadnih dreves pred presajenjem, v tem so vsi skušeni sadjerejci enih misli; drugače je, kar se tiče porezauja vrhov. Nekteri jih porežejo pred presajo. drugi pa še le čez leto po presajenji. kar se je zadnji čas posebno priporočalo.
Razsoditi, za ktero obrezovanje se je odločiti. treba je vediti poprej kakošen namen ima obrezovanje dreves. Namen drevesnega obrezovanja je doseči močnejši» veje, ki rastejo naravnost navzgor, in doseči pri drevesu lep reden vrh.
Da so presajeno drevesc-»» dobro zaraste, treba je med drugimi pogoji življenja tudi tega, da imajo korenine pravo razmero z nadzcmskiuii drli drevesa. I>a to ložje razumite, mislite si veliko močno drevo, ki so ima izkopati in presadili na drugo mesto. Drevo izgubi pri izkopanji doloma svojo korenine in ne more rasli po prosajenji, če se mu no poreže tudi vrb. ker ostale korenino no morejo roditi vrha, ktori jo ostal enako velik, kakor pred prosajonjcm. (V so pa veje pametno porožojo in prinesejo v pravo razmero s koreninami, so smejo presajali z doliriin vspoliom že odraščoua drevesa. Pri navadnih drevescih, kakor so presajajo. so razmere mod koreninami iu vrhom večidel zelo enake, in drevo raste tudi. če se mu vrh ne poreže, raste slaheje in večkrat jo to vzrok, da se drevo ne prime in se posuši. Da po vrhu noporozana drevesca hitreje poganjajo, to jo naravno, ker zgornji popki so holjšo razviti, kot spodnji, če pa začne drevesce spomladi poganjati. to še ni dokaz da se jo prijelo, ker popki po vrhu spomladi ne dobivajo pri presajenem drevesu svojega živeža od korenin iz tal, temveč iz soka, ki jo še v drevesu od preteklega leta. Lep dokaz temu je, da drevesa posekana pozno v jeseni ali po zimi. spomladi začnejo poganjati, če tudi nimajo ne korenin in niso v nobeni zvezi z zemljo, kar more viditi prav lahko večkrat vsakdo.
Drevesa, ki pri prosajenji po vrhu niso porezana, pog	mnogo
novih vejic, ktere se redijo prvo loto iz soka, ki je v drevesu ostal še od jeseni, drugo leto pa takemu drevesu njegove korenine, ki so še niso zarastle v razmeri z vrhom, ne morejo donašati dovolj hrano za vse vejice, drevo začne hirati iu si* nazadnje posuši.
Popolnoma zraščoua drevesa z mnogimi močnimi koreninicami se po prosajenji prav lepo zarastejo, če se jim vrh ne poreže, pa samo takrat, ko s«' vzamejo iz prvega stališča tako skrbljivo, da se jim ni odtrgala ali poškodovala skoraj 110-hena koreninica: to pa še ne dokaže, da bi ne hasnilo drevescu, če se mu poreže pri presaji tudi vrh. Vzrok zakaj hi se drevesi po vrhu ne obrezavala, bil bi, da se s porozanjem narodi drevesu mnogo ran, po kterili sok iztaka in so posuši, toraj taka drevesa marsikrat v resnici 110 morejo nisi i iu so posuše; temu pak se prav lahko pomaga. zamažojo so drevosovc rano z drevesnim voskom, in rane 110 škodujejo nič več. To je priporočati posebno pri sadnih drevesih s koščicami (črešnje, slive, marelce, breskve itd.) in pri hruškah. S tem se odpravi edina resnična škoda obrezovanja dreves pred preštevanjem, kar se tiče rasten ja. Kar pa se tiče obrezovanja dreves po vrhu v pravi razmeri s koreninami, poganjalo bo močnejše vejice, ker poganja jih samo toliko, kolikor jih more rediti: obrezano drevesce bo imelo prvo leto veliko močnejše vejice, kakor neobrezano, ker mu ni treba rediti jih toliko kakor neobrezanemu. Kakor skušnje kažejo, rastejo neo-brezana drevesa pogostoma prav zanikrno. razvijejo se le nekoliko zgornji popki, ki imajo donašati sadja, ker pa nimajo dovolj hrane, zaostanejo tudi ti. Pri prosajenji se mora gledati prvo leto posebno na to. da dobi drevo dobrega lesa. Ves sok se toraj porabi tu v razvoj sadonosnih mladik, kar pa pri tacih drevesih nima nobene veljave. Sadja tako ne morejo prvo leto donašati, rastenje drugih lesenih mladih pa zaostane, toraj se tako rekoč ves sok nepotrebno raztrosi. (Nizka drevesca so izvzeta iz vzrokov, o kterili tu govoriti ni prostora, ne časa.)
Pravijo pak. da bo po vrhu neobrezano drevesce v rastenji prihitelo toliko v drugem letu ko se obreže. kolikor je zaostalo prvo loto po prosajenji. To je resnica pri drevesu, ki si je napravilo pravih korenin in ki se potem obreže pravilno, ker
16672669
so. mu odvzame mnogo vejic, ki hi imele rediti, poganjajo nove toliko krepkejše. Tako drevesce pravilno obrezati, pak je treba več vednosti, kakor pri drevescu prerl presajenjem ali vsaj po presajonji, preden začno drevesce, poganjati. Glodati je treba, da se rože pri popkih, ki so zaostali pretočeno loto, ne pa pri popkih, ki poganjajo listje iu cvetje, ker taki popki ne delajo losä in rastenje zaostalo je na la način vsaj za celo leto.
Tisti, ki priporočajo presajati drevesa brez obrezovanja po vrhu, pravijo, da dolii drevesce po tem načinu lepši vrh. Da se pa pri sadnem drevesu vrh pravilno in lopo razvije, na lo so ne gloda samo zavoljo lepote, temveč tudi zavoljo rodovitnosti, ker na rodovitnost drevesa ima veliko vpliva, kako so veje razrašf-ene. Kakor začno drevesce rasti, mora sadjerejec toraj gledati, da se vrh lepo razraste, mladike ki rastejo prav, naj se puste, vse druge pa porežejo. Zato je tudi treba gledati pri obrezovanji pred presajenjem, da se poreže drevesce tako, da pridejo popki, ki imajo poganjati v pripravno stanje. Pri tem obrezovanji pak se mnogokrat zgodi, da popki pod rano, klora se je naredila drevescu s porezanjem, ne rastejo, akoravno so bili odločeni za novo vejico, namesto njih pa požene popek, ki ni na pravem mestu, in naredi vrh nepravilen. Temu se pomaga tudi, če se drevesce poreže še le drugo leto po presajenji, ker z gotovostjo se sme pričakovati, da bodo vsi popki poganjali. ki so zaostali preteklo leto; pri tem pak se ne sme pozabiti, da se reže pri tem v dve let stari les iu so rane tem bolj nevarne, če se rane ne zamažojo z drevesnim voskom, ne raste zgornji popek ravno tako gotovo ne, kakor pri drevescu porezanem pred presajenjem. če se pa rane zamažejo, bodo rastla tudi pred presajenjem obrezana drevesca.
Ce se gleda na vse do sedaj rečeno, sledi, da:
1. Pred presajenjem obrezana drevesca pri enakih razmerah boljše rastejo, kakor neobrezaua, ker so pri prvih korenine v pravi razmeri z vrhom.
Haščenje obrezanih dreves je prvo leto veliko močnejše; drevesce pak, ki je pravilno porezano prvo leto po presajenji. more drugo leto nadomestiti v prvem letu zamujeno; to se pa zgodi samo takrat, če seje drevesce v resnici pravilno obrezalo, kar se le redko pripeti: in
Lepi vrli se da doseči z obrezovanjem pred presajenjem ravno tako lahko, kakor z obrezovanjem prvo leto po presajenji.
V obče pak se more še opomniti. da nismo vstani vsak način izreje poskušati za vesoljno veljavo pri vsakem drevesu, in da se ne sme pripisovati vsaki čas boljše ali slabše rastenje obrezovanju. ker je še mnogo drugih vzrokov. iz kterih more rasti presajeno drevesce boljše in hitreje, ali pa zanikernejSe in počasneje. Skušinje so pokazale, da enako močna drevesca presajeno v enako zemljo po ravno tistem načinu ne rastejo enako, ter so razvija eno veliko boljše, kakor drugo.
rSlor. Givpodar."
--k--
Sadjerejcev koledar za mesca januar in februar.
Ta dva mesca še večinoma pritiska mrzla zima. a vender tudi v tem času vrtnar ali sadjerejec ne sme rok navskriž držati, temveč mora opravljati dela, ki se v tem času storiti dajo. Sadjerejec naj ogleda ob ugodnem vremenu svoje staro
drevje na vrtu. Tamkaj dobil bo dovolj dala. Drevjo, ki ima som in ija kako suho ali od snega zlomljeno vejo. jo treba to odstraniti iu je osnažiti. Hrapav luli ali skorja naj se se strguljo ali z zato narejenimi krtačami ostrže: mali naj se odstrani in ostrgano ter osnaženo deblo z apuom namaže, da pogine zaleg.i tnreesev. ki je še v razpokah hrapavega lubja ostala. Kdor misli pomladi kaj eepiti. nabere in pripravi naj že ta čas cepiče ali trakove, kajti v tem času še nimajo čisto nič mozga iu še popolno spe, zato pa tudi shranjeni v hladni kleti v prst zakopani, dalje časa ostanejo kot pa oni. ki se še konec marca ali šc pozneje pripravijo. \ prst se pa morajo zato zakopati, da se ne posuše. ali pa da popkov ne poženejo. Kdor ima živo mejo zasajeno, naj gre jo obreza!., tako je tudi za špalir obrezovati ugoden čas. O se pri obrezovanji ali ostrganji drevesu kaka rana naredi, katera bi utegnila drevesu škodovali, naj se /. voskom zainažc. Koli, ki se bodo prihodnjo pomlad za privezovanje dreves potrebovali, naj se sedaj pripravijo. Sadjerejsko orodje, kar je skrhanega, naj se nabrusi in pripravi, (iosenična gnjezda po drevesih naj se odpravijo. Dobro je tudi zemljo okoli dreves okopati, ako vreme dopusti.	F.
Naši dopisi.
Od m r. Antona p slov. Goricah na Štajerskem. Ljubi slovenski Čebelar, blagovoli nektere črtice od nepoznatnega in daljnega uda. oziroma naročnika tega ve-lecenjenega in prekoristnega lista sprejeti.
Letos v vigredi (pomladi) se je skoro vsak čebelar pri nas veselil ugodne letine za čebele, toda deževno in neugodno vreme v sredi maja jo dober up pre-medlo. Le dober čebelar, kteri si je znal sam pomoči, je še shajal, a oni ne. kter med čebelo iu oso razločka ne najde, zraven pa vso skrb čebelam prepušča ii liasek le od dobre letine pri čebelah računi.
Hvala Bogu. da sem zadel na ta dober in podučljiv list, kteri mi v raznih prilikah dober svet daje, in ker tega lista dovolj ne morem doma pohvaliti, naj s> tukaj to javno zgodi.
Strd ali med so letos pri nas kilo po 24—-26 kr. plačevali. Andrat VerUt.
Gospodarske raznoterosti.
*	Pomoč zoper gosenicc. Da gosenice na sadno drevje ne lezejo in se na njem ne razširjajo, se sledeče nasvetuje: Vzemi pol kilo klorovega apna, to zmešaj z pol kile mašobe. Iz te zmesi nan'd i dolge štručice ali valjarčke in jih ovij s tuljami ali otri ter take potem okrog debla povij in pritrdi. Gosenice na vejah v kratkem času iz drevesa popadajo iu nobena več po deblu na drevo m leze. Tudi metulji se takih dreves ogibajo.
*	Stari orehi. Na polotoku Kritn. na južnem Ruskem, je več orehovil dreves, katerih starost se črez KMX) let ceni. Pri tartarski vasi Parthenit stoji
iircli, katerega deblo na okrog ~2\) čevljev meri. V dolini Baidar pri Balaklavi je tudi jeden tak velikan, kateri vsako leto 70—80.000 tudi do 100.000 orehov obrodi. Ta pa ni lastnina jednegu gospodarja, temveč petih družin, kateri si njegov pridelek dele.
* V severni Ameriki, posebno v državah Nova Anglija, Kanada in v obližji teli držav so vlani toliko jabolk pridelali, da ne vedo kam z njimi. Angleži, katerim se jabolka letos niso obnesla. bodo jih lahko tamkaj dobili, kot že večkrat popred. Amerikanci imajo upanje veliko tega blaga ua Angleško odposlati. Želeti Iii bilo. da bi se tudi naše sadje vsled nizke voznine skozi Trst ua Angležko smelo vvažati. *)
---K-
I. I
j), n. <)ij. lulnr, driiitra katrn
Anton Ažman v Kranji,
llofstetter, dekan v Postojni.
Karol Kotnik na Vrhniki.
I. Wucherer v Lescah,
Ivan Murnik, ces. svetnik in deželni
odbornik v Ljubljani. Franc Soklič v Lomu, Jernej Janša v Mojstrani. Ignacij Vehar v Poljanah. Anton Knez v Spodnji Šiški. Ivan Gradišar. vrtnar 11:1 Igu. Franjo Govekar. uadučitelj na Igu. Janez Pavlin. Malo Naklo, Jože Olitčič v Žapužah. Anton Pohar v Poljčah. (iustin. trgovec v Metliki. Fr. Honcolj, župnik v Dražgošali. Ivan Modie. trgovec v Novi vasi. Anton Gruden v Rctjali. Matija Modic ua Polici, Anton Žnideršič na Pretnii. Janez Matič v Mostah, tidvard Pollak, dekan v Leskovim, Okr. učiteljska knjižnica v Krškem. M. Benedek, pos. in žand. straž most er. Sv. Križ.
Franjo Totnažič, župan, Janeževobrdo. Anton Zupan, kaplan v Reki. Si. knjižnica ljubljanskih bogoslovcev. Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji.
*) l" parno s časom vso doseči.
i so vplačali letnim za l. 1885.
Janez Borštnik v I »olji. Boštjan Leskovic v Spodnji Idriji. l»r. J. Vošnjak v Ljubljani, Primož Peterlin. župn. p. Železnike, Nadoslav Potepali, župan, Zdolni Zemou. Toma Kajdiž. župnik v Vodicah. Alojzij Hočevar v Želimljah. Valentin Porenta v Pivnu, Jernej Logonder v Pivnu. Jože Markež na Jesenicah, Ivan Šušteršič v Semiču, Ivan Vrhovnik. kaplan v Naklim. Matija Gabrejna, župan na Unci, .1. Svetina, učitelj v Smariji. Janez Dovič. župnik v Mimipeči. Tomaž Šušteršič v Kropi, Lovro Mencinger, župnik 11a Golem. Tomaž Tavčar v Škotjiloki. Anton Ponikvar. župnik v Knežaku. Ignacij Ključevšek. župnik v Spodnjem Logu,
Dr. Jurij Sterbenc. župnik v Hrenovci. Fran Uroš. učitelj v Predosljah. Gregor Jakelj, župnik v Rudniku. Jos. Preša. župnik v Pečali. Jos. Vrtačnik. župan. Sv. Križ. Fr. Špendal. adm. v Teržiču. Karol Holer. župnik 11a Čatežu. Adalbert Ribnikar, nadučitelj v Dol. Logatcu.
Produ.
Lorenc Rus v Si. Vidu. Martin Zamik, učitelj v Ternoviin. Anton Lenassi v Planini. Anton Kovšca v Planini. Pralno društvo r Poljanah. Janez Hrenee, kaplan \ Starini trgu. Josip Poklukar. kaplan v Vačah, Matija (ierzin. duh. v Bunjiloki. Frane Kastclic. pos. Bndolfovo. Fran Urebenec. Vel. Lašiče, Dr. J. Mencinger v krškem. Martin Sajovie v Olšcnk. Janez Kurah v Kranji, Lorene Krištotič. župnik v Kovorji. Anton Sgur. /upnik v Ložkcm potoku, Anton Lepušič v Beljaku. .1. Mesar, župnik v Boh Bistrici. Lorenc Mali ua Brodu, Fran Cebular, dekan na Opčinah. Ignacij Koren. Stariterg. Janez Mihelič v Sodevcah. Mat. Jeklar v Bledu, Josip Žnidaršič v Dobropolji. Janez Tomšič, žirinozdravnik v Ilirski Bistrici,
Martin Potočnik, učitelj na Sori, Florjan Zorko, župan v Družinskivasi, Jakop Porenta, kaplan pri Staricerkvi. Luka Knific, nadučitelj na Trati. Blaž Justin, župnik v Černimverhu. Josip Baktelj. nadučitelj v Ribnici. Janez Potočnik, župnik v Brezovcu, (iregor Jensko, fuž. oskrbnik, Belapeč. Mihael Kotnik, duhoven v Vogljah. Ivan Bautan. nadučitelj, Dragatiiš. Fr. Tršar ua Vrhniki, Štefan Petkoviek, Bevke, Janez Virant. župnik v Podgradu, Franc Zmazek, župnik pri sv. Frbann.
(Štirsko), Karol Pupis v Logatecn. .Matija Petrič, učitelj v Strugah, Martin Požar, nadučitelj v Enežaku, Janko Kutnar, učitelj v Žužemberku.
.1. Podboj, duhov, v Št. Petru, Lorenc Letnar. učitelj v Dobil, Matija Flaška, c. kr. žand. stražmešter
v Kranjski gori, Anton Hajšek. dekan v Slov. Bistrici.
(Štirsko), Kran Rome. župnik i Cemšoniku, Anton Kupljen, c. kr. notar v Cernomlju. Frane Klinar, učitelj pri sv. Vidu, Janez Luuder, duh. v Truji, Lovrenc Arko, nadučitelj v Sodrašiei, Josip Zelnik, kaplan na Igu, Kristjan Bratiua, učitelj pri Sv. Luciji, Jakob (iostiša. učitelj ua Ajdoviei, Anton Krčou, župnik, Vavtavas, Jauez (iliha, trgovc \ Žužemberku, Alojzij Žitnik, posestnik v (irosupljiin, Janez Bolta, kaplan na Fari, Ivan Poženel, nadučitelj na Unci, Rajmiiml Kalan. duh.. Vrh, Matija Rant, učitelj na Premu, .Matija Sinit v Selcah, (iiistav (irossiuann, učitelj v St. Ivanu. Anton Petrič na Vclkili Blokah, Josip Golja, vikar ua Kamnem, Janez Renko, pos. na Premu, Josip Vrbič, pos. v Bistri. Josip Pavlin, c. kr. nadgozdnar v Kostanjevici,
Dr. Jože Wurner. c. kr. polk. zdravnik
v Kostanjcvci, Jurij Zore, župnik na Krki. Sola v Rovtali,
J. Ev. Borštnik, nadučitelj v Sniariji. Lorenc Aljančič, pos. v Bistrici, Fran Levstek v Crncah, Anton Ozimek, nadučitelj v Dolenjivasi. Jože Sifrar, pos. v Zabnici, Anton Žagar, trgovc na Brodu, Janez Svareči v Prevojih, Fran Žnidaršič v Zdenskivasi, Ivan Sancin v Dolini pri Trstu. Anton Resman, trg. ua Jesenicah. Anton Lnkman v Sodrašiei.
(I)alji! v štev. '2.)
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Jane i Modic, društveni predsednik.
Lutnlnii „(''«IjsUnkKgii In »'Ijcri-Jnknga dmltva Kranjako". — Nallmilla Kluln In Kiivnf v l.juliljanl.