INTERVJU ■o -r<"> im -t-■r- Niko Kač, nekdanji predsednik uprave Banke Celje str. 26-27 SPORT Adi Vidmajer, svetovni prvak v vseh pogledih str. 17 str. 32-42 VK t r Si / PRILOGA AKTIVNA STAROST St. 41 / Leto 73/ Celje, 11. oktober 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Stres na delovnem mestu vse večji Slovenija je po podatkih raziskave o prisotnosti stresa na de lovnem mestu druga med državami EU. Če so manjše količine stresa lahko celo motivacij a za delo, pa velika količina povzroči psihično preobremenjenost in bolezenska stanja. Zaposleni pogosto posežejo po pripravkih in zdravilih, pri čemer sploh ne vedo, kako bodo vplivala na njihovo delo in počutje. Več v Naši temi. str. 12-13 str. 19 Mager I - ЈШ ■ jm У 4P < v g akcija "O99 ~ A! ' Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat, www.trgovinejager.com. Ponudba velja v vseh trgovkah Jager do 16.10.2018. AKTUALNO Dnevni center Šent: stran s predsodki str. 2-3 GOSPODARSTVO ——■—■■—■——■■ Spremembe v vrhu Valjev str. 5 IZ NASIHKRAJEV Obnova ceste Zidani ■ Most-Radeče str. 7 Celje najlepše mesto v državi str. 8 KRONIKA Atrij: javnost čaka na epilog str. 14 KULTURA i Kitajska, kot jo doživlja Slovenec str. 10 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). O. O > X СЧ TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > X'- Foto: GrupA Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Konten s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Mladi naj bodo preprosto radovedni in optimistični. Pozabiti ne smejo, da so zelo pomembni samodisciplina, dobra organizacija časa in učenje. Prisegam tudi na čustveno inteligenco.« Niko Kač, častni občan občine Polzela »Težko priznamo, da smo v stresu, saj menimo, da to pomeni neuspeh. Bojimo se različnih posledic, kot je izguba ugleda ali službe ter tudi tega, da bomo stigmatizirani kot neuspešni na svojem delovnem mestu.« Alenka Kraljič, psihologinja »Če zboliš, ne dobiš plače tako dolgo, dokler se ne vrneš na delo. (Uradno sicer obstaja zakon, ki naj bi takšno početje šefov preprečeval, toda mnogi se zakona ne držijo.) Seveda za zdravljenje plačaš sam.« Peter Zupanc, naš sodelavec, ki živi na Kitajskem »Ljudje se bojijo neznanega, medtem ko slepi natančno vemo, da se da večino ovir premagati in da se da prilagoditi način življenja, kar omogoča tudi današnja sodobna tehnika.« Sanja Kos, slepa od rojstva »Sestavili smo vrhunsko ekipo, slovensko reprezentanco v malem. Imamo najboljšega trenerja na Balkanu in dobre pogoje za delo.« Rok Mordej, kapetan Do-bovca po uvrstitvi v elitni del futsal lige prvakov ČETRTEK PETEK 21 8 22 8 SOBOTA NEDELJA 21 8 20 7 Precej pričakovanj in zm Odzivi in pogledi županov na nastop premierja na drugem kongresu občin Župani slovenskih občin od novega premierja, ki kot nekdanji župan Kamnika prihaja iz njihovih vrst, veliko pričakujejo. Kljub temu so tudi previdni in realni v svojih željah in obetih, ko gre za reševanje najpomembnejših aktualnih vprašanj delovanja občin in lokalne samouprave pri nas. Tako bi lahko sklepali po odzivih županov na nastop Marjana Šarca na drugem kongresu slovenskih občin v Rimskih Toplicah, o čemer smo poročali v prejšnji številki. V občinah so bili zadovoljni že zato, ker se je novi premier brez zadržkov odzval na povabilo na kongres in neposredne pogovore z župani, kar v prejšnjem obdobju ni bila praksa, kot je povedal Leo Kremžar, programski vodja kongresa. Župani so v pogovoru s pre-mierjem navrgli številna vprašanja, s katerimi se bo morala soočiti nova vlada na področju lokalne samouprave. Navajamo nekaj pogledov in razmišljanj županov s Celjskega: Peter Misja, Podčetrtek: »Upam na boljšo komunikacijo« »Že vrsto let prisegam na dobro komunikacijo in verjamem, da bo do nje zdaj končno prišlo. V prejšnjem mandatu smo se štiri leta zaman trudili, da bi prišli do pogovorov s predsednikom vlade. S Peter Misja, župan Občine Podčetrtek (levo od Marjana Šarca), v živahnem pogovoru s premier-jem in z županom Škofje Loke Mihom Ješetom. sedanjim premierjem smo nenazadnje večkrat skupaj sedeli na odru državnega zbora kot nekakšni hlapci, ko so poslanci hoteli sprejeti zakon o odpoklicu županov. Ne gre samo za denar, višino povprečnine, za 620 evrov ... Predvsem gre za boljšo komunikacijo na različnih ministrstvih, na primer na ministrstvu za okolje in prostor, kjer občine, ki smo nek nosilci razvoja, nimamo prave besede. Zato od predsednika vlade pričakujem, da bo tudi na tem področju udaril po mizi in kaj naredil. Seveda je denar sveta vladar in kakšno zadevo bo treba spremeniti tudi pri lokalni samoupravi, poiskati kakšne druge izračune in možnosti razvoja. Veliko je različnih težav. Za območja, kjer hitreje narašča prebivalstvo, kjer je več cest in druge infrastrukture, bo treba več vzdrževanja, zato bo v prihodnosti verjetno treba najti druge formule. Podpiram zavzetost novega premierja, da bi vzpostavili eno združenje za vse občine, ker so pogovori in pogajanja tako učinkovitejši. Ni pa premierju v ponos, da na prvih pogajanjih ni bilo ministra za finance, saj se je na ta način težko pogovarjati,« je na kongresu v Rimskih Toplicah v pogovoru s premi-erjem Marjanom Šarcem dejal župan Podčetrtka. Marko Diaci, Šentjur: »Vprašljivo je, če država občinam posoja njihov denar ...« »Sedanji način sofinanciranja investicij občin na način, da država to izvaja tudi s kre- ditiranjem občin, je zakonsko vprašljiv. Način, ki ga je vzpostavila prejšnja vlada, bi lahko opisal takole: nekoga vprašamo, če nam posodi sto evrov, in dobimo odgovor, da nam lahko posodi samo 50 evrov, ampak da smo mu potem dolžni še 50 evrov. Za takšen koncept menim, da ni pravilen in bi ga bilo treba ponovno preučiti, saj gre za denar, ki pripada občinam. 21. in 23. člen Zakona o financiranju občin sta popolnoma jasna, gre za šest odstotkov primerne porabe občin, zato bi ta denar občine morale dobiti nazaj. Kar se tiče povprečnine, mislim, da se lahko takoj dogovorimo. Predsednik vlade je operativec in se z njegovimi trditvami in navedbami glede tega strinjam, zato ni razloga za kaj Stran s predsodki: z obrobja v src Ob dnevu duševnega zdravja smo obiskali Dnevni center Šent v Celju Deseti oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Čeprav uporaba antidepresivov v družbi narašča in čeprav vsak človek vsaj enkrat v življenju doživi hudo duševno stisko ali pozna vsaj enega, ki pozna bolečino duše, so duševne motnje še vedno tabu. »Nihče ni imun, zgodi se lahko vsakomur,« pravi Nives Kodela, univ. dipl. soc. del. in svetovalka Dnevnega centra Šent v Celju. Letno ga obišče približno dvesto ljudi. Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja smo center obiskali tudi mi. Šent je slovensko združenje za duševno zdravje, katerega namen predstavljajo varovanje človekovih pravic in dostojanstva oseb s težavami v duševnem zdravju, doseganje višje stopnje njihove vključitve v družbo in povečanje njihove zaposljivosti. Na Celjskem delujejo tri večje enote združenja, v središču Celja je dnevni center, stanovanjske skupine so v Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah in Petrov-čah, Šent v Celju na Hudinji izvaja tudi projekt Socialna vključenost, kjer osebe z duševnimi motnjami opravljajo dela, ki jih glede na svojo priznano invalidnost lahko. Ne gre za drugačnost Celjski dnevni center je bil pred časom v Gregorčičevi ulici, od koder se je moral izseliti, saj so prostori zdaj namenjeni celjskemu zdravstvenem domu. Nekaj časa je bil center nato ob Teharski cesti, zdaj, in sicer od poletja, je spet v središču Celja, na Trgu celjskih knezov 10. S tem sledi težnji, da se oseb z duševnimi motnjami nikakor ne potiska na obrobje mest. Kot pojasnjuje Nives Kodela, je dnevni center pomemben, zato da ljudje vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. »Ljudje z duševnimi motnjami so tudi osamljeni. Ne gre za drugačnost, vsak človek je drugačen. Ko nekdo sliši, da ima neka oseba neko diagnozo, se pojavi strah, človek si ustvari mnenje, ki ni resnično. Osebe, ki poiščejo pomoč pri nas ali preživijo dan v naši družbi, so izjemno prijetne, iskrene, povedo po resnici ... Morda imajo določene pomanjkljivosti zaradi svojega stanja, ampak to je del življenja,« pravi Nives Kodela. Na žalost je v družbi tako, da nekaj veljaš le, če nekaj imaš, če kaj narediš ali če družbi nekaj daš. Družba preveč na te stvari gleda materialno. Prispevek ljudi, ki so v duševni stiski, je prav tako lahko velik. A da dosežejo nekaj, kar je nekomu samoumevno, presežejo same sebe. Pogosto je njihov prispevek družbi neviden. Škoda, da je njihov potencial, imajo namreč veliko talentov, pogosto na obrobju,« pravi Nives Kodela, univ. dipl. soc. del. in svetovalka Dnevnega centra Šent v Celju. Zelo da jasno vedeti, da ima družba na žalost še vedno do ljudi z duševnimi motnjami predsodke. »Ne več tako kot v preteklosti, a predsodki so še vedno prisotni.« Njihov svet je tudi naš V centru čas preživljajo ljudje, ki imajo različne zgodbe. Različne izkušnje. Svet od njih včasih pričakuje preveč. Toda od koga ne? Tudi svojcem se je zelo težko soočiti s tem, da je njihov bližnji v duševni stiski. »Svojci prav tako potrebujejo pomoč. Včasih se mi zdi, da nekatere znake bolezni bližnji raje zabrišejo s čim drugim.« Lažje jim je torej misliti, da je svojec slabe volje, žalosten, kot da bi te znake dojeli kot znake duševne stiske. Svojci zato prav tako potrebujejo pomoč. »V Sloveniji bi morali predvsem svojcem več pomagati. Da bi lažje prepoznali in da bi natančno vedeli, kaj se dogaja z bližnjim ter kako mu pomagati. Tudi svojci se pogosto zato znajdejo na obrobju,« dodaja svetovalka. Omenja, da duševne motnje vedno pogosteje prizadenejo moške, ki se še toliko težje odprejo in komu zaupajo. Velik porast duševnih stisk je tudi med mladimi, največkrat stiska izbruhne v obdobju študija. AKTUALNO 3 eren optimizem veliko filozofiranja. Predlog ministrstva za finance za povprečnino za leto 2019 je 564 evrov. Predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) je povedal, da bi bil zadovoljen s 654 evri, moj predlog pa je, da se najdemo na polovici in si damo roke. S tem bomo letos zadovoljni, prihodnje leto pa bo treba stvari zakonsko urediti tako, da se ne bomo popolnoma nič pogajali,« je bil v svojem odzivu na izjave premierja Šarca slikovit šentjurski župan Marko Diaci. Miran Gorinšek, Slovenske Konjice: »Sprememba glede pristopa očitna« »Vsekakor je nastop Marjana Šarca pomenil bistveno spremembo v primerjavi s preteklim obdobjem, ko predsednika vlade niti enkrat v štirih letih nismo uspeli dobiti v svojo sredino. Marjan Šarec seveda dobro pozna problematiko občin in je tudi nakazal smeri rešitev. Zdaj je naša naloga v združenjih občin, da pomagamo pri spremembi zakonodaje, pri iskanju smotrnejših rešitev. Na koncu bo vse skupaj odvisno od državnega zbora: pozitivno razmišljamo, saj vsi vemo, kje so so težave lokalnih skupnosti, a je treba te rešitve prenesti tudi na višjo raven. Gre tudi za to, da končno začnemo enkrat spoštovati zakonodajo, kajti po Zakonu o financiranju občin se ve, kakšna je pov-prečnina, zadnjih nekaj let, e družbe Nevidni talenti V Dnevnem centru Šent v Celju za uporabnike organizirajo ogromno aktivnosti. Od jezikovnih tečajev, likovne in glasbene delavnice, rekreacije, tečaja astrologije, družabnih iger do pevskih vaj, saj imajo tudi svoj pevski zbor. Šent redno in zelo dobro sodeluje tudi z Osrednjo knjižnico Celje. To je le nekaj dejavnosti v centru, poleg tega so uporabnikom na voljo tudi skupine za samopomoč in osebnostno rast. Vsi predavatelji in voditelji teh aktivnosti svoje delo opravijo prostovoljno. »Slehernemu smo izredno hvaležni, saj obogati naš program dela.« Kot zelo dobro ocenjuje tudi Druženje, pogovori, pomoč v času krize, smo se vedno pogovarjali o neki vmesni rešitvi, ki ne ustreza resničnim potrebam lokalnih skupnosti, da bi lahko izvajale normalen servis za vse občanke in občane. To je ključno, treba je pogledati vso področno zakonodajo in pravilnike, ki določajo standarde glede števila zaposlenih v vrtcih, velikosti skupin ... Marsikaj se da s smiselno racionalizacijo privarčevati, ko gre za trošenje proračunskih sredstev. Kar zadeva število pokrajin, se mi zdi boljša rešitev, da bi sledili številu sedanjih statističnih regij, čeprav je nenazadnje tudi premierjev predlog o usklajenosti z naravnimi regijami lahko simpatičen. Na ta način bo mogoče lažje doseči soglasje glede vrste vprašanj. Nujno je tudi, da se lokalne skupnosti dogovorimo o enem združenju ali da vsaj nastopamo enotno.« Franc Zdolšek, Laško: »Občina in država morata delati z roko v roki« »Večina županov, ki se dnevno na terenu srečujemo in rešujemo težave občanov, ima bolj ali manj podobne poglede, tudi nastop premi-erja kot nekdanjega župana je izražal ta duh. Da smo župani večkrat neupravičeno dežurni krivci za vse, da imamo status požrešnih uporabnikov proračuna, v bistvu rešujemo težave državljanov, ki so tudi občani. Zato je ta ločnica med drža- sodelovanje s Psihiatrično bolnišnico Vojnik in Centrom za socialno delo Celje. Ko je namreč zdravljenje osebe končano, je pomembno, da jo usmerijo tudi v Šent, saj se na ta način začne socialna vključenost. Ljudje, ki obsojajo, ne vedo ali si zatiskajo oči, da gre za izjemne ljudi. Tudi talentirane. Slik, kot smo jih opazili v dnevnem centru, ne nariše marsikateri priznan umetnik. Pesmi, ki jih napišejo uporabniki centra, marsikateri priznan pesnik ne spiše. Druženja in povezanosti, kakršna sta na voljo v centru, ni možno opaziti v različnih zaključenih družbah. Življenjski motivator V celjski dnevni center prihajajo tudi ljudje iz drugih i rai vljani in občani nesmiselna, saj bi občina in država morali delovati z roko v roko, občina je pravzaprav podaljšana roka države. V tem smislu pričakujem več razumevanja sedanjega premierja tudi na podlagi njegovih izkušenj kot nekdanjega župana. Ta nesrečna povprečnina eni občini nekaj daje, eni nekaj vzame, težko je najti idealno formulo, upam, da bomo prišli do usklajene rešitve, ki bo sprejemljiva. Občina Laško je na primer zelo neugodno poseljena, na dvesto kvadratnih kilometrov površine, ima komaj 13 tisoč prebivalcev. Premier prihaja iz enake občine po površini, ki ima 30 tisoč prebivalcev in je bil zelo kritičen do višine povprečnine glede na stroške, ki jih je imela njegova občina. Ta razkorak je pri nas še višji. Občina Laško je članica dveh združenj, Zosa in Sosa, ampak občine bi morale med sabo razčistiti, da bi bila ena članarina za vse. Občine bi tudi morale biti enakovreden partner vsem ostalim v pogovorih, ko gre za delitev proračunske pogače,« je razmišljal »gostitelj« srečanja Franc Zdolšek, ki je ob uvodu kongresa predstavil občino Laško, njeno zgodovino, aktualno problematiko in turistične znamenitosti. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA občin celjske regije in sploh ni nujno, da so to samo ljudje, ki imajo duševne težave. V Šentu sprejmejo tudi ljudi, ki jih morda področje du-ševnosti samo zanima. Uporabnikov bi bilo še več, kot jih je trenutno, če ne bi za marsikoga predstavljali težav predvsem stroški, povezani s potjo v Celje. »Morate vedeti, da se nekateri, ki imajo duševno stisko, soočajo tudi z revščino, zato je takšna situacija zanje še toliko težja. Veliko je tudi upokojenih, kakšne so pokojnine, tako ali tako vemo, vsakodnevne poti v Celje, v naš dnevni center, si nekateri na žalost ne morejo privoščiti,« dodaja sogovornica. V centru ne gre le za druženje, gre tudi za strokovno pomoč. »Marsikdo na primer potrebuje pomoč pri izpolnjevanju uradnih obrazcev, dokumentaciji. Finančno stanje podjetij bo preglednejše Kaj prinašajo novi mednarodni standardi računovodskega poročanja Prvega januarja prihodnje leto bo začel veljati nov mednarodni standard poročanja finančnega stanja za podjetja ne glede na njihovo obliko. Nov standard bo spremenil izkazovanje bilanc na področju lizing pogodb in vplival na večjo preglednost poslovanja podjetij. Ker je postopek pridobivanja podatkov zamuden, bodo morala podjetja čim prej pridobiti podatke o vrednosti najetih stvari in lizingih. Bistvena sprememba novega standarda je, da se bodo izenačili finančni in operativni najemi (poslovni lizing). »Podjetja, ki so imela več najetih sredstev, na primer nepremičnine, avtomobile ter delovno opremo in stro- je, niso izkazovala najema v svojih bilancah. To pomeni, da je podjetje poslovalo z več sredstvi, kot jih je izkazalo v poslovnih knjigah. Z uvedbo novega standarda pa bodo podjetja dolžna o tem poročat v svojih bilancah,« pravi Daniel Potočnik, direktor podjetja CRMT in strokovnjak za regu-latorno poročanje. Spremenjena finančna slika Finančna slika podjetij se bo zaradi novosti precej spremenila, saj bodo vplivale na razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom. »V bilanci bo podjetje imelo več sredstev kot donosa, celotna finančna obveznost podjetja pa se bo povečala. V finančni sliki bo razvidno, kaj vse »Podjetja, predvsem tista v slabši kondiciji, so lastniške nepremičnine prodala in jih najela nazaj. S tem so lastniki izboljšali finančno sliko in pridobili denar za poslovanje.« Čeprav je postopek podatkovno zahteven, že obstajajo avtomatizirane in informacijsko podprte rešitve, ki bodo podjetjem olajšale uvajanje sprememb. Tudi zato smo tukaj.« Če kdo od uporabnikov potrebuje individualni pogovor, mu tudi tega v centru omogočijo. »Ves čas moraš biti tudi motivator.« V Dnevnem centru Šent v Celju trenutno delata dve osebi. Poleg Nives Kodela še en strokovni delavec preko javnih del. Glede na povečanje števila ljudi z duševnimi stiskami bi morala država razmišljati še o dodatnem kadru. »Potrebovali bi vsaj še enega sodelavca, ki bi bil mentor. Delo preko javnih del je sicer hvalevredno, toda za uporabnike je stresno, ko opazijo, da je vsako leto v centru nekdo drug. Ker se navežejo na zaposlenega, mu zaupajo in vsakoletna menjava strokovnega sodelavca s stališča uporabnikov ni dobra.« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA ima podjetje najeto. Če poenostavimo, bo na računovodskem izkazu najem videti kot dodaten kredit,« je pojasnil Potočnik. Razlog za uvedbo sprememb je nerealna sliki poslovanja podjetij, na področju najetih nepremičnin, avtomobilov ter drugih premičnin in premičnin. »Podjetja, ki so imela finančne najeme, so to že izkazovala v bilančnih stanjih. Pri poslovnemu najemu izkazovanje ni bilo nujno. Podjetja, predvsem tista v slabši kondiciji, so lastniške nepremičnine prodala in jih najela nazaj. S tem so lastniki izboljšali finančno sliko in pridobili denar za poslovanje,« meni Potočnik. Z novim standardom po mnenju Potočnika ne bo več mogoča »finančna telovadba« znotraj podjetja oziroma bo takšno početje bolj pregledno. Podjetja bodo tudi bolj primerljiva med seboj. Na udaru predvsem večja podjetja Oblika podjetja, torej ali gre za samostojne podjetnike, družbo z omejeno odgovornostjo ali drugo obliko, pravzaprav ni pomembna. Več dela bo za večja podjetja, ki imajo tudi več sredstev v najemu. »Sem spadajo večinoma skupine podjetij, podjetja v tuji lasti in podjetja, ki kotirajo na borzi in so dolžna poročati svojim delničarjem,« je pojasnil Potočnik. Dolgotrajen postopek Priprave na uvedbo novega načina poročanja niso zahtevne, vendar so določeni postopki zamudni, predvsem zbiranje podatkov, zahtevanih za izračune. »Podjetja običajno nimajo le enega mesta, kjer bi zaposleni zbirali vse lizing pogodbe ali pogodbe o operativnem najemu. Podjetja pa bodo sedaj prisiljena zbrati vse na enem mestu. Prav tako bodo podjetja prisiljena pridobiti podatke o trenutni vrednosti najetih stvari, kar bodo izračunala na podlagi vseh bodočih plačil oziroma najemnin,« je pojasnil Potočnik. Podjetje, ki ima na primer v najemu avtomobil za naslednja tri leta, bo seštelo vse obroke, ki jih je še dolžno plačati. Nato jih bo podjetje po določeni dis-kontni stopnji preračunalo in vrednost, ki jo bo dobilo, bo trenutna vrednost avtomobila. Slednjo bodo zapisali v računovodske knjige. Čeprav se postopek zdi zelo enostaven, Potočnik opozarja, da je lahko zelo zahteven, saj obstajajo različne možnosti najema na pogodbah. »Podjetniki ne smejo pozabiti na možnosti podaljšanja najemne pogodbe, predčasne prekinitve ali nakupa po izteku pogodbe. Vse omenjene spremembe pogodbe namreč vplivajo na vrednost in izračun vrednosti, postopek pa otežijo.« Strokovnjaki torej predvidevajo, da bo največji izziv za podjetja zbrati podatke na enem mestu in definirati parametre za ustrezne izračune. »Preostalo je zgolj >matematična telovadba^ rezultat >gimnastike< pa bo vpis v računovodsko knjigo,« meni strokovnjak za regula-torno poročanje. Čeprav je postopek podatkovno zahteven, že obstajajo avtomatizirane in informacijsko podprte rešitve, ki bodo podjetjem olajšale uvajanje sprememb. Morebitne bančne novosti Kolikor je znano, zaenkrat finančni in poslovni najem ostaja enak. »Se bo pa kreditna in bonitetna ocena pri bankah zaradi preglednejše slike poslovanja poslabšala, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na možnost pridobivanja najema za komitente bank. Lahko pa pričakujemo, da bodo tudi banke spremenile pogoje za ocenjevanje komitentov,« pravi Potočnik. Po mnenju strokovnjakov imajo podjetja še nekaj časa, da pridobijo podatke. »Podjetja so dolžna poročati prve finančne podatke konec januarja, določena podjetja poročajo tudi kvartalno, torej še imajo čas prve tri mesece v letu. Pametno je pohiteti in se izogniti nevšečnostim,« je pojasnil Potočnik. ANJA HOHLER NAGRADNA KRIŽANKA S SMODNIKOM NAPOLNJEN KARTONSKI TULEC Z ZASTRAŠEVALNIM EKSPLOZIJSKIM UČINKOM 21 SREDNJEVEŠKI ŠP. VOIIČEK JUNAK N02N0 GONILO ITALIJANSKO IME IZOLE IVANA KOBILCA VIOLINA IZ DELAVNICE KEANU DRUŽINE REEVES STRADIVARI 22 levi pritok obe v s tetivo FRANCIJI VZDEVEK OROŽJE 0UVEWA MLAKARJA 10 23 11 NORDIISKE SMUČI MONGOLSKI PODLOŽNI KAN I * NEKDANJI KITAJSKI PROFESIONALNI KOŠARKAR MING IGRALEC BAN otok v PRESPAN. JEZERU NEBESA, PARADIŽ ANGLEŠKI REŽISER (DAVID) MAKEDONSKI DRAMATIK ČAŠULE FRANC,-ŠVICARSKI PISATELJ (CLAUDE) SEŠTEVEK VAROVALNA PRIPRAVA KRAJ Z GARNIZUO 15 KOPNO NA MORJU DELAVEC, KIDELAZ LOPATO AFRIŠKA DRŽAVA MESTO NA NIZOZEMSKEM KONCERTNA DVORANA AVSTRALSKI PTIČ 27 JANEZ ERŽEN SRBSKI PESNIK ŠANTIĆ 20 UNIVERZA V NEW HAVNU ARETHA FRANKLIN MESTO V VZHODNI NIZOZEMSKI SKLADIŠČE OROŽJA 4 IN VOJAŠKE OPREME SPANSKI NOGOMETNI REPREZENTANT, ČLAN MADRIDSKEGA REALA IVAN LEVAR PREBIVALKA IRSKE GRADBENI DELAVEC 17 16 26 PREDMET, IG GA PRIVLAČI ŽELEZO GL. MESTO 13 BAŠKKUE V RUSIJI GORIVO V JEKLENKI VPIS PODATKOV V RAČUNALNIK REKA NA JVKAZAH-STANA IGRALKA STARC ELA 25 PEROCI ONASSISOV VZDEVEK BITJE V SHOLA-STIčNI FILOZOFIJI SLIKARSKA TEHNIKA IGRALKA ZEMLJIč 18 POŽREŠEN ČLOVEK ZAVAROVANJE S KLJUČAVNICO 14 ZVITA BERAČICA V PREŽIHOVI JAMNICI 24 NAŠ GLEDALIŠKI REŽISER (OSIP) KLICA, KAL, POGANJEK 12 19 RIMSKA PLEMIŠKA RODBINA ESTONSKI OPERNI PEVEC (GEORG) METULJ Z NAVIDEZNIMI OČESI NA KRILIH ODTENEK ČEBELJA TVORBA V PANJU POMOČ: ARZENAL-skladišče orožja in vojaške opreme, CIMA-kal, ESTRIOL-šibek estrogen, GARNIZON-kraj z garnizijo, ORSINI-rimska plemiška rodbina Nagradna križanka Geslo križanke iz TV Okna št. 40: Jurski svet - Padlo kraljestvo. Nagrajenci so: Zorko Čok, Marezige, Milena Peperko, Ljubečna in Tatjana Gosar, Tržič. Prejeli bodo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. novi tednik radio celie 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO Nekdanja počitniška hiša Darka Zupanca na otoku Krf meri 68 kvadratnih metrov, pripada ji še 120 kvadratnih metrov zunanjega zemljišča, od peščene plaže je oddaljena le sto metrov. Na dražbi, ki bo 25. oktobra, bo izklicna cena zanjo 200 tisoč evrov. Na stara leta brez grškega morja V osebnem stečaju Darka Zupanca kmalu naprodaj počitniška hiša na otoku Krf - Družina Štorman ponovno kupila polovico apartmaja na Kanarskih otokih Konec oktobra bo v turističnem naselju Kontokali na grškem otoku Krf naprodaj počitniška hiša, ki je bila še pred približno tremi leti v lasti Darka Zupanca, nekoč znanega celjskega podjetnika ter lastnika več podjetij in številnih nepremičnin v središču Celja. Grška počitniška hiša je poleg dveh parkirišč v Portorožu edino večje osebno premoženje, ki ga je Zupanc še imel pred osebnim stečajem julija 2015. Večino svojega osebnega premoženja je namreč podaril ali prodal že več mesecev pred svojim stečajem oziroma v času, ko se je začel stečaj njegove največje družbe pSz. Darko Zupanc, ki se za osebni bankrot ni odločil sam, ampak ga je vanj zaradi dolga pahnila Družba za upravljanje terjatev bank, je počitniško hišo v Grčiji kupil leta 2009. V intervjuju za naš časopis konec leta 2014, po zlomu njegovega poslovnega imperija, je dejal, da je to edina osebna nepremičnina, ki jo ima v tujini, da si jo je kupil za stara leta, da je stala 175 tisoč evrov in da jo je plačal s posojilom, ki ga je najel skupaj z ženo in hčerko. Priznal je, da je poroštvo za to posojilo morala dati šentjurska Meja, ki je danes edino še živeče podjetje iz njegove poslovne skupine in ki ima prav zaradi številnih poroštev že nekaj let velike težave. Zupanc je sicer grško hišo poskušal prodati sam še pred stečajem, vendar pri tem ni bil uspešen. Grška nepremičninska agencija je nepremičnino prodajala za 195 tisoč evrov. Kupec bo plačal tudi vse stroške Gregor Bele, ki vodi Zu-pančev stečaj, bo počitniško hišo prodajal na dražbi 25. oktobra. Izklicna cena bo znašala malo več kot 200 tisoč evrov, kar je tudi njena tržna vrednost, ki jo je ocenil sodni cenilec. Hiša je velika 68 kvadratnih metrov, pripada ji še 120 kvadratnih metrov zunanjega zemljišča. Oddaljena je le sto metrov od peščene plaže, 600 metrov od središča mesta Krf in nekaj kilometrov od letališča, zelo blizu je tudi ena največjih grških marin. Stečajni upravitelj pravi, da posebnega zanimanja za nakup zaenkrat še ni. Pri tem opozarja, da bo moral kupec plačati tudi vse stroške, ki bodo nastali zaradi vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v Grčiji. Vendar znesek, ocenjuje Bele, naj ne bi bil zelo visok. Pred stečajem prodajal in podarjal Upniki Darka Zupanca so v stečajnem postopku prijavili za malo manj kot 5,4 milijona evrov terjatev, pri čemer gre pri skoraj vseh za poroštva. Slaba banka ima na primer priznanih za 1,1 milijona evrov pogojnih terjatev. Izhajajo iz poroštev, ki jih je Zupanc dal družbama PSZ in Avto Celje za najem posojil v letih 2012 in 2013. Kot je povedal ob stečaju, je poroštva zahtevala Abanka, ker naj bi s tem dokazal, da zaupa v svojo finančno skupino. Stečajni upravitelj Gregor Bele je upnikom priznal za 3,6 milijona evrov terjatev, ki pa bodo poplačane v zelo skromnem odstotku. V stečajni masi so se namreč znašli le dve parkirni mesti v Portorožu in počitniška hiša v Grčiji. Bele je parkirišči prodal že predlani, in sicer za 25 tisoč evrov. Koliko bo iztržil za hišo, je težko napovedati. Razlog, da nepremičnino v Grčiji prodaja šele zdaj, je tožba, ki jo je vložila Zupančeva soproga. Zahtevala je izločitveno pravico za polovico hiše, vendar je sodišče tožbo, ker ni bila vložena pravočasno, zavrnilo. Gregor Bele pravi, da bo najverjetneje izpodbijal prenos lastništva enega od dveh čolnov, ki ju je Zupanc prodal tik pred stečajem, vendar s tem, če bo tožba uspešna, stečajna masa ne bo kaj prida bogatejša. Bi pa bila, če Darko Zupanc eno leto pred osebnim stečajem ne bi prodal dveh parkirišč v Portorožu in dveh hiš v Celju ter podaril apartmaja v Portorožu. Odkupili nekdanje premoženje Povsem drugače kot pri Darku Zupancu, ki na Krfu najbrž ne bo več počitniko-val v lastni hiši, se je razpletla zgodba z apartmajem na Kanarskih otokih, ki so očitno priljubljeno letovišče družine Štorman. Od letošnjega septembra družina spet lahko uporablja apartma v kraju Puerto de la Cruz na otoku Tenerife, saj je polovico te nepremičnine, ki je bila del stečajne mase v osebnem stečaju Zvoneta Štormana, odkupila nazaj. Polovica večine nepremičnin, ki jih je imel znan nekdanji celjski gostinec, je namreč v lasti njegove soproge Ljudmile in v stečaju ni naprodaj. Soproga oziroma družina je za »stečajno« polovico apartmaja, za katero je na dražbi uveljavljala predkupno pravico, plačala 67.500 evrov. Polovica apartmaja na Kanarskih otokih ni edino premoženje Zvoneta Štormana, ki ga je njegova družina kupila v stečajnem postopku. Od letošnjega maja sta žena Ljudmila in hči Anamarija spet tudi lastnici vsega premoženja Štormanovih v Šempetru. Februarja letos sta na dražbi kupili polovico stano-vanjsko-gostinske stavbe s pripadajočim zemljiščem in pomožnimi objekti, polovico stanovanjske hiše in približno tisoč kvadratnih metrov kmetijskega zemljišča. Zvone Štorman je namreč že pred stečajem polovico svojega premoženja v Šempetru prenesel v last soproge in hčere, zato se je v stečaju znašel le tisti del, ki je bil pisan na njega. Za polovico gostinskega lokala, ki ga ima od leta 2015 v najemu podjetje Štorman v lasti druge Štormanove hčere Elizabete, je bilo treba plačati 145 tisoč evrov, za polovico stanovanjske hiše 31 tisoč evrov in za kmetijsko zemljišče 1.400 evrov. JANJA INTIHAR Foto: Stečajna pisarna Gregor Bele Kovintrade zaenkrat brez nakelskega podjetja Začel se je nov krog prodaje podjetja Mersteel SSC iz Naklega, za nakup katerega se je zanimal tudi celjski Kovintrade. V podjetju se še niso odločili, ali bodo sodelovali tudi pri ponovni prodaji. Ob prvem zbiranju ponudb je razpisno dokumentacijo prevzelo sedem morebitnih kupcev, nezavezujočo ponudbo sta oddala le dva. Eden od njiju je bil Kovintrade, ki je nato edini opravil skrben pregled. Kovintrade je za Mersteel SSC, ki se ukvarja z veleprodajo metalurških izdelkov, ponudil štiri milijone evrov. Pred koncem prodajnega postopka se je pojavil nov interesent, ki je za nakelsko podjetje pripravljen plačati pet milijonov evrov. Stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas je zato prodajni postopek prekinila in začela novega. Nezavezujoče ponudbe bo zbirala do 4. decembra. Predsednik uprave Kovintrada Marko Staroveški pravi, da bodo v podjetju nov postopek prodaje budno spremljali. O tem, ali bodo spet oddali ponudbo za nakup, se bodo odločili prihodnji mesec. Kovintrade se je za nakup Mersteela SSC začel zanimati zaradi strateškega cilja, da v naslednjih letih poveča prodajo programov z več dodane vrednosti. Vendar za razrez metalurških izdelkov ter pripravo materiala za dodatno obdelavo in proizvodnjo nima dovolj prostora v svojem osrednjem skladišču v Štorah. Če bi mu nakup nakelskega podjetja uspel, bi Kovintrade načrte o širitvi skladišča opustil, ker ima Mersteel SSC dovolj prostora in tudi ljudi za njegove načrte o dodelavnih poslih. JI Zadovoljni z obiskom Terme Dobrna imajo tudi letos dober obisk in dobre poslovne rezultate. V prvem polletju so zabeležile več kot 60 tisoč nočitev in kar 83-odstotno povprečno zasedenost hotelskih zmogljivosti. To je daleč nad povprečjem ostalih članic Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki je bilo 61-odstotno. Na Dobrni so predvsem zadovoljni zaradi tujih nočitev, saj jim je kljub veliki konkurenci uspelo ohraniti lansko razmerje med domačimi in tujimi nočitvami. To pomeni, da je bil delež tujih nočitev spet 24-odstoten. Prihodki Term Dobrna so v prvem polletju znašali 4,8 milijona evrov, v celem letu pa podjetje načrtuje 9,7 milijona evrov prihodkov. Več kot lani ima letos tudi čistega dobička. Ob polletju je znašal malo manj kot 190 tisoč evrov ali 38 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Terme Dobrna letos povečujejo tudi prihodke iz medicinske dejavnosti, kjer dobivajo vedno večjo veljavo kot vrhunski izvajalec rehabilitacijskih storitev. Zato je bil tudi večji del njenih naložb v prvem poletju usmerjen v širitev zmogljivosti in v opremo na negovalnem oddelku, namenjenem rehabilitaciji bolnikov z nevrološkimi in s travmatološkimi težavami. JI Terjatev do Klančnika kmalu spet naprodaj Stečajni upravitelj Rok Sodin že nekaj let neuspešno prodaja terjatev, ki jo ima propadla celjska družba Tehnopolis do nekdanjega direktorja Borisa Klančnika. Gre za malo več kot dva milijona evrov, ki jih je v odškodninski tožbi zoper Klančnika sodišče prisodilo Tehnopolisu. Upravitelju in sodišču denarja ni uspelo izterjati, saj je Klančnik uradno skoraj brez premoženja, zato sta se odločila za prodajo terjatve. Predlani je sodišče terjatev zavarovalo s Klančniko-vim zemljiščem v Konjiški vasi in ga po nekaj poskusih v izvršilnem postopku le prodalo. Iztržilo je 77 tisoč evrov in za približno takšno vsoto je zdaj zmanjšana tudi terjatev do Klančnika, za katero bo Sodin ponovno zbiral ponudbe. Z nezavezujočim zbiranjem ponudb je stečajni upravitelj zanimanje za odkup 2-milijonske terjatve preverjal že lani. Prispelo je več ponudb, a so vse bile zelo skromne. Najvišja je znašala 75 tisoč evrov. Sodišče je nato za odkup terjatev razpisalo dražbo in kot izklicno ceno določilo 80 tisoč evrov, vendar zanimanja za nakup ni bilo. Sodišče je sklep o ponovnem nezavezujočem zbiranju ponudb že sprejelo, kdaj bodo začeli teči roki, stečajni upravitelj še ni določil. JI GOSPODARSTVO 5 V znamenju umetne inteligence Ob sejmu Feel the future še prvi sejem in festival videoiger Na Celjskem sejmu bo od 17. do 19. oktobra drugi sejem inovativnih digitalnih rešitev Feel the future. Letošnjega sejma se bo udeležilo več kot 40 razstavljavcev, ki bodo predstavili rešitve za izboljšanje učinkovitosti poslovnih in delovnih procesov. Sejem Feel the future je namenjen predvsem podjetjem, a hkrati tudi širšemu občinstvu, vsem, ki jih zadevajo inovativne digitalne rešitve. »Hiter razvoj na tem področju zadeva pravzaprav vsakogar, sooča nas z novimi izzivi tako v službi kot doma. Veseli nas, da je letos spet naš največji partner ministrstvo za javno upravo, ki se bo predstavilo na 300 kvadratnih metrov razstavnih površin,« je poudaril Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma. Napredne rešitve e-izobraževanja Ministrstvo za javno upravo bo predstavilo dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij, ki državljanom olajšujejo birokratske procese. Eno ključnih vsebin letošnjega sejma predstavljajo digitalne spremembe, ki spremljajo izobraževanje in učenje. Na razstavnem prostoru bo Z novinarske konference pred sejmom Feel the future na Celjskem sejmu. Z desne: Nives Kreus, Zavod RS za šolstvo, Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, Lucija Berce, vodja sejma Feel the future, Polona Marovt, vodja sejma Feel the future of gaming, Samo Zavašnik, društvo za elektronske športe. tudi postavljen učni prostor, na katerem bodo na interaktiven in tehnološko napreden način prikazane učne metode prihodnosti. Kot je povedala Nives Kreus iz Zavoda RS za šolstvo, si bo mogoče ogledati tudi mo- dele satelitov in se seznaniti z digitalnimi tehnologijami za spoznavanje vesolja. Tudi letos so organizatorji k sode- lovanju povabili deset digitalnih zagonskih podjetij, najboljša tri bodo na sejmu tudi nagrajena. Sejem Feel the future bo spet spremljal pester strokovni program. »Prvi dan bo namenjen umetni inteligenci, o kateri bo z vidika podpore pri odločanju spregovoril osrednji govorec na sejmu Mark Torr. Microsoftov strokovnjak je specialist tudi za spletne podatke, napredno analitiko in internet,« je povedala Lucija Berce, vodja sejma Feel the future. Poslastica za ljubitelje videoiger Drugo izvedbo sejma Feel the future bo letos pospremil prvi sejem in festival videoiger, na katerem bodo obiskovalci lahko spoznali najnovejše izdelke s tega področja, na ogled bodo turnirji z nagradnimi skladi. Prvi in drugi dan sejma se bodo tako obiskovalci lahko pomerili z nogometaši slovenskih prvo-ligaških klubov v igri Fifa 19. Tudi prvi sejem videoiger bodo spremljali strokovni dogodki. Prisluhniti bo mogoče predavanju Ešporti - prihodnost športa ali le prostočasna aktivnost, pogovoru na temo žensk v gamingu ter okrogli mizi o pozitivnih in negativnih učinkih igranja videoiger. ROBERT GORJANC Spremembe v vrhu Valjev Nov večinski lastnik dolgoletnega direktorja Ivana Štrle-karja zamenjal s kriznim menedžerjem Bojanom Bevcem Ivan Štrlekar ni več direktor štorskih Valjev. Zamenjal ga je Bojan Bevc, ki je v podjetje prišel januarja letos in je opravljal naloge prokurista. K razrešitvi Štr-lekarja in imenovanju Bevca je soglasje moralo dati sodišče, ker so Valji, ki izdelujejo valje in ulitke ter so v regiji pomemben izvoznik in za-poslovalec, od začetka septembra v postopku prisilne poravnave. Da se bodo v štorskem podjetju, ki zaposluje 250 ljudi, prej ali slej zgodile tudi kadrovske zamenjave, je bilo jasno že decembra lani, ko so njegov 53-odstotni lastnik postali Elements skladi. Ta družba, ki ima lastnika na Cipru, je do večinskega lastništva v Valjih prišla tako, da je od bank in Republike Slovenije odkupila za približno 14 milijonov evrov terjatev do štorske družbe. Del terjatev je nato pretvorila v kapital, preostali denar pa ji morajo Valji v mesečnih obrokih vrniti do konca leta 2024. Ker letos niso poravnali niti enega obroka, so Elements skladi zahtevali uvedbo prisilne poravnave. Nov lastnik je kmalu po prihodu v Štore zamenjal nadzorni svet, Ivan Štrlekar pa si je najprej vodenje podjetja mnrsl rloliti c finsnrniVnm T?n_ Štorski Valji so decembra lani dobili novega večinskega lastnika, ta mesec pa še novega direktorja. bertom Močnikom in nato še z Bojanom Bevcem. Ne samo da je v Valjih izgubil glavno besedo, Štrlekar se je zato, da bi podjetje rešil velikega finančnega bremena, moral odpovedati tudi pomembnemu lastniškemu deležu, ki ga je imel v družbi. Ostaja v podjetju Ivan Štrlekar, ki je Valje vodil dvajset let, se je po uradnih informacijah za odstop odločil sam, nadzorni svet podjetja pa je njegov odstop sprejel in takoj za novega direktorja s 5-letnim mandatom imenoval Bojana Bevca. Štrlekar bo kot dober poznavalec dejavnosti, s katero se ukvarjajo Valji, v podjetju ostal še naprej, na katerem delovnem mestu, nam ni uspelo izvedeti. Bojan Bevc, sicer doma iz Šentjurja, velja za kontrover-znega menedžerja, ki je v minulih desetletjih v ZDA zastopal mnoga slovenska podjetja, širši javnosti v Sloveniji in na Celjskem pa je predvsem znan po nekajletnem vodenju Steklarne Rogaška, ko je bila ta v velikih finančnih težavah. Leta 2006 so Bevca priprli na Hrvaškem zaradi zlorabe pravic in položaja v času, ko je vodil družbo Pik Vrbovec. Obsojen je bil na pet let zapora, a je po treh letih dočakal pogojni izpust. Bevc je bil pred nekaj leti obsojen tudi v Sloveniji, in sicer na leto in tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Obtožba zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic je bila povezana s pogodbami, ki jih je v času, ko je vodil Steklarno Rogaška, sklenil s svojim ameriškim podjetjem Adria Management. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) AG M čokolada milka Peanut & caramel 276 q KAVA BARCAFFE Classic; K.D. 100 q SVINJSKA RIBA Postrežno 1 kq 399 ^ / EUR Delovni čas: (pon.-pet.): 700-2000 sob.: 700-1900 ned.: 730-1300 iIJlJIM SVEČA MOJCA Velika L MAČEHE Veliko in drobno cvetne Vzqoiene vSloveniii Janros d.o.o.. l aše 1/h. 3241 Podnlat. www.trnovinpianpr.rom. Poniidha vplia v vseh trgovinah Janer do 16.10.2018 Arhitekturni maraton za »recikliranje mesta« V iskanju rešitev za prenovo prostora na območju zlatarne CELJE - V okviru Meseca prostora, ta je tradicionalno oktobra pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor (letošnji slogan je Prostor je zakon), so v celjskem zavodu Metro Savinjske regije tudi letos pripravili arhitekturni maraton. V zavodu Metro SR so se s projektom Recikliranje mesta letos osredotočili na prenovo obstoječe arhitekture, na mestni prostor v Celju v širšem pomenu in ne le na mestno jedro, kar je bilo v ospredju arhitekturnega maratona v minulih letih. »Za preučevanje smo si izbrali prostor okrog nekdanje Zlatarne Celje s številnimi stavbami od obvoznice do atletskega štadiona Kladi-var in Dečkove ceste. Gre za obsežno območje, kjer je bila nekoč zelo močna industrija, v nekdanjih prostorih zlatarne so zdaj novi najemniki, ki se ukvarjajo pretežno s storitve- nimi dejavnostmi,« je povedal Gorazd Furman Oman iz zavoda Metro SR. Arhitekturni maraton je tudi letos zasnovan v obliki delavnic, ki jih ob ponedeljkih izvajajo v sodelovanju z dijaki umetniške smeri Gimnazije Celje - Center. »S temi delavnicami želimo uporabnike, ki so že v tem prostoru, vključiti v razpravo o novih rešitvah. Obenem si prizadevamo tudi sporočiti, da Celje ni samo staro mestno jedro, ampak da tudi to območje, ki je letos v središču raziskav, predstavlja velik potencial in izziv za prenovo. Vemo na- Z arhitekturne delavnice v prostorih Zlatarne Celje Razstava arhitekturnih projektov V Osrednji knjižnici Celje je na ogled razstava arhitekturnih projektov članov zbornice za arhitekturo in prostor celjske regije. Na ogled so zanimive projektne rešitve, na primer za nov objekt na Špici, aerodrom v Levcu in podobno. Razstava z naslovom Skozi prostor in čas bo na ogled do 31. oktobra. Z odprtja razstave v Osrednji knjižnici Celje. mreč, da je novogradnja na kmetijskih zemljiščih vedno težja in tudi neracionalna, saj si s tem omejujemo vire samooskrbe.« Arhitekturni maraton se bo 22. oktobra tradicionalno končal z razstavo, na kateri bodo predstavljene na delavnicah osmišljene rešitve, in okroglo mizo z udeležbo strokovnjakov prostorskega načrtovanje in arhitekture. »Z arhitekturnimi maratoni želimo ozaveščati o pomenu mest, o kakovostno grajenih in oblikovanih javnih prostorih, o trajnostnem razvoju in pomenu urejenega prostora, z njimi želimo izobraževati prebivalce mesta in aktivno vključevati vse uporabnike urbanih območij v snovanje prostorskih vizij ter aktivno sodelovanje v razvoju mesta,« je o poslanstvu arhitekturnega maratona razmišljanje sklenil Gorazd Furman Oman iz zavoda Metro SR, ki ta projekt pripravlja od leta 2012. ROBERT GORJANC Foto: Metro SR Dogovor s pivovarno ugoden za rebalans LAŠKO - Zadnja seja občinskega sveta pred lokalnimi volitvami je minila v znamenju obravnave drugega rebalansa letošnjega proračuna. Ta je hkrati pomenil tudi enega od ključnih korakov za reševanje problematike statusa čistilne naprave in poravnave stroškov za njeno delovanje v preteklosti. Zaradi doseženega dogovora s Pivovarno Laško Union o finančnem ovrednotenju izvajanja čiščenja odpadnih voda v minulih letih so se prihodki proračuna povečali za približno milijon evrov. Hkrati so bili manjši prihodki od države in evropskih projektov, prav tako so bili manjši odhodki proračuna od predvidenih v prvem rebalansu. Proračunski primanjkljaj kot rezultat večjih prihodkov in manjših odhodkov je tako manjši za poldrugi milijon evrov in bo skoraj v celoti namenjen predčasnemu odplačilu dolga Storitvenemu podjetju Laško iz sodne poravnave leta 2015. Potem ko je Občina Laško s Pivovarno Laško Union dosegla dogovor za poplačilo stroškov delovanja čistilne naprave v preteklosti, želi občina storiti še korak dlje in dolgoročno sistemsko urediti financiranje delovanja čistilne naprave. To med drugim pomeni tudi spremembo lastništva čistilne naprave. To želi občina doseči v sodelovanju s pivovarno. RG Pravila za spremljanje lokalnih volitev 2018 Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje lokalne volitve 2018 spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji. Organizatorjem volilnih kampanj ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katere bomo v skladu z uredniško politiko obeh medijev presodili, da služijo propagandi v volilni kampanji. Oglasna sporočila v obeh medijih bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem volilne kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot propagandno sporočilo z navedbo naročnika. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje novi tednik LOKALNE VOLITVE Največja »gneča« zaenkrat v Preboldu in Braslovčah SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Jesenske lokalne volitve so vedno bližje, zato je znanih tudi vedno več imen županskih kandidatov. Po zaenkrat še neuradnih podatkih naj bi se v šestih občinah Spodnje Savinjske doline za županska mesta potegovalo 15 kandidatov, od tega največ v občinah Prebold in Braslovče, kjer naj bi kandidirali po štirje. Sledi občina Tabor s tremi kandidati, med katerimi ni dosedanjega župana. V Žalcu sta kandidaturo do zdaj potrdila dva, na Polzeli in na Vranskem pa naj bi bila v igri zgolj aktualna župana. V občini Prebold bo zagotovo kandidiral aktualni župan Vinko Debelak, ki občino vodi vse od njene ustanovitve leta 1998. Za razliko od zadnjih volitev, ko ni imel protikandidatov, bo tokrat nekoliko drugače. Kandidaturo je že potrdil diplomirani inženir gozdarstva Miha Fonda, ki je kot revirni gozdar zaposlen v zavodu za gozdove, v zadnjih dveh mandatih pa je bil tudi občinski svetnik. Kandidiral bo ob podpori liste Neodvisni za Prebold. Svojega kandidata bo najverjetneje imela tudi stranka SDS. Za župansko mesto naj bi se namreč potegoval dosedanji podžupan Marjan Golavšek, ki se je na letošnjih državnozborskih volitvah potegoval za mesto v državnem zboru, na županskih volitvah pa je kandidiral že leta 2010. Štrene jim lahko premeša novinarka Utripa Svinjske doline in velenjske televizije Ksenija Rozman, ki naj bi tik pred zdajci po neuradnih informacijah prav tako napovedala župansko kandidaturo, a zaenkrat zbira še podpise podpore. Ključni so bili trije glasovi Tudi v sosednjih Braslovčah se obeta napet boj. Poleg aktualnega župana Branimirja Strojanška, ki je na zadnjih volitvah s 66-odstotno podporo slavil v prvem krogu, njegov edini tekmec je bil Bogdan Trop (SMC), naj bi se letos za mesto župana potegovali še trije. Svetnik Slavko Šketa bo kandidiral s podporo SMC in svetnik Jani Štusej kot neodvisni kandidat. Med kandidati omenjajo tudi gasilca Ivana Žoharja. Že zdaj je jasno, da bodo v občini Tabor dobili novega župana. Anton Grobler se namreč ni odločil ponovno potegovati za to mesto. Kandidiral naj bi svetnik Matej Demšar, ki ga je Grobler na zadnjih volitvah v prvem krogu premagal za pičle štiri glasove in se nato v drugem krogu pomeril z dotedanjim županom Vilkom Jazbinškom. Sledila je podla volilna kampanja, v kateri je naposled slavil Grobler. Poleg Demšarja, ki je zaposlen v celjski območni enoti zavoda za varstvo narave, naj bi se v boj za župansko mesto v Taboru podala dosedanji podžupan Ludvik Miklavc in Marko Semprimožnik s podporo stranke SLS. Prepričljivo v prvem krogu V Žalcu se bo za ponovni mandat potegoval dosedanji župan Janko Kos, ki je kandidaturo tudi uradno napovedal prejšnji ponedeljek. Na zadnjih županskih volitvah mu je prepričljiva zmaga uspela že v prvem krogu, kjer je zanj glasovalo približno 80 odstotkov volivcev. Stranka SDS na letošnjih županskih volitvah v boj pošilja svetnika Matjaža Krka. Pred štirimi leti je bil to Dani Zagoričnik, ki je dosegel približno 13 odstotkov glasov. Na Polzeli in Vranskem do zdaj neuradno omenjajo zgolj aktualna župana, torej Jožeta Kužnika in Franca Sušnika, ki vransko občino vodi že od njene ustanovitve. Kužnik, ki bo kandidiral s svojo listo, je bil edini županski kandidat že na zadnjih županskih volitvah. Glede na trenutne neuradne informacije naj bi bilo tako tudi letos. Sušnik je na zadnjih volitvah ob podpori SDS zmagal v prvem krogu. Najbližje mu je bil Janez Lencl (SLS), ki je dosegel približno 26 odstotkov glasov. ŠPELA OŽIR Bodo v Kozjem dobili župana? KOZJE - Aktualna županja Občine Kozje Milenca Krajnc je dobila prvega protikandidata za prihajajoče lokalne volitve. To je Peter Kozmus, raziskovalec in čebelar. Od leta 2014 opravlja naloge vodje regijske organizacije za krajnsko čebelo v Sloveniji. Kozmus bo za župana kandidiral kot nestrankarski kandidat s podporo občanov, podprle so ga tudi stranke SDS, SD in DeSUS. Po Kozmusovem mnenju je Občina Kozje v razvoju zaspala pred desetimi leti. »Največji problem v naši občini predstavlja pomanjkanje delovnih mest, saj so v preteklosti prenehala delovati številna podjetja, s čimer se je razvoj občine ustavil. V Kozjem imamo velik potencial tudi na področju turizma in gospodarstva, pomagati pa moramo tudi kmetovalcem,« pravi Kozmus, ki bi v primeru izvolitve svojo funkcijo opravljal profesionalno. AH Varneje iz Savinjske regije v Posavje in Zasavje Obnova ceste Zidani Most-Radeče povezana z gradnjo ceste Zidani Most-Hrastnik V občini Radeče naj bi, kot vse kaže, vendarle dočakali obnovo državne ceste Zidani Most-Radeče, na kar čakajo že vrsto let. Prav slabim prometnim povezavam iz smeri Savinjske regije in Zasavja pripisujejo precejšen delež krivde za počasnejši razvoj občine. Ob boljših cestnih povezavah bo to območje deležno tudi sodobnejših in varnejših kolesarskih povezav. Državna cesta Zidani Most-Radeče predstavlja ozko grlo prometnih tokov globlje proti Posavju in Dolenjski ter hkrati ne dosega visokih standardov z vidika prometne varnosti. Kot je povedal Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste na državni direkciji za infrastrukturo (DRSI), bo v tehničnem smislu obnova precej zahtevna. »Gre za obnove ceste med prvim železniškim podvozom do starega mostu v Radečah, za kar je projektna dokumentacija že narejena. Obnova je predvidena po obstoječi cesti, ki bo razširjena, kar v praksi pomeni dva kilometra pilotne stene in novo konstrukcijo, na kateri bo zgrajen nov del ceste. Obnova te ceste je sicer povezana z gradnjo nove državne ceste od Hrastnika do Zidanega Mosta, za katero je že bil sprejet državni prostorski načrt. Po načrtovanem projektu bo gradnja te nove ceste mogoča šele, ko bo končana obnova ceste Zidani Most-Radeče. Tudi iz tega razloga bi bilo mogoče pričakovati, da se bodo dela za hitrejšo, udobnejšo in varnejšo pot proti Radečam v bližnji prihodnosti le začela. Naložba v obnovo ceste Zidani Most-Radeče je ocenjena na 7,5 milijona evrov in gradnja nove ceste Zidani Most-Hrastnik na 112 milijonov evrov. Tudi nove kolesarske povezave Težko pričakovana obnova ceste Zidani Most-Radeče v povezavi z gradnjo nove ceste Zidani Most-Hrastnik bo ob izboljšanju prometnih tokov za osebna vozila imela pomemben vpliv tudi na gradnjo kolesarskih stez. Z obnovo in novogradnjo omenjenih cest se bodo združile tudi obstoječe in prihodnje kolesarske povezave, kar bo omogočilo povezovanje treh regij, Savinjske, Posavja in Zasavja tudi s sodobnimi kolesarskimi potmi. V sklopu državnega prostorskega načrta in predvidenih elektrarn na srednji Savi je zamišljena tudi ureditev kolesarske povezave po dolini rek Save in Savinje, ob slednji je kolesarska steza že v gradnji. »Obe povezavi se bosta združili v Zidanem Mostu. Iz smeri Zasavja bo kolesarska steza vodila po obstoječi cesti ob desnem bregu Save in se nadaljevala po desnem bregu mimo starega radeškega mostu v smeri proti Radečam. Kolesarska povezava iz smeri Savinjske regije bo vodila bo levem bregu Savinje kot del glavne ceste Celje-Kr-ško, se priključila na novo cesto Zidani Most-Hrastnik ter prečkala Savo na prav tako novem mostu v bližini sotočja obeh rek,« je še pojasnil Tomaž Willenpart. Ob varnejši vožnji po sodobnih kolesarskih stezah bo to tudi pomemben prispevek k razvoju kolesarskega turizma v vseh treh regijah. ROBERT GORJANC V projektu zbrali več kot 28 tisoč evrov CELJE - Humanitarno društvo Enostavno pomagam je na zaključku dobrodelnega projekta Celjski malčki nas potrebujejo Ginekološko-porodniškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje predalo donacijo, vredno 28.250 evrov. Sredstva bodo v bolnišnici namenili za nakup medicinskega ultrazvočnega aparata in ostale potrebne opreme. V okviru omenjenega projekta je Humanitarno društvo Enostavno pomagam letos ustanovilo sklad za nakup specialnih materialnih sredstev za porodnišnico Splošne bolnišnice Celje. Za donacijo porodnišnici so se v društvu odločili zato, ker želijo omogočiti otrokom varnejši in prijetnejši prihod na svet ter porodnišnici pomagati, da bi ostala sodobna zdravstvena ustanova. S tem namenom so v Celjskem domu pripravili za- ključno prireditev z dobrodelno predstavo Pismo rosno! Vsega je kriv poštar, v kateri je zbrano občinstvo nasmejal Boris Kobal. S pomočjo donatorjev so zbrali 28.250 evrov, ki so jih v celoti namenili za nakup medicinskega ultrazvočnega aparata in ostale opreme. Celjska porodnišnica je sicer že dvajset let nosilka naziva novorojenčku prijazne porodnišnice, ki ga podeljuje Unicef. V bolnišnici pravijo, da so zbrana sredstva zelo presegla prvotna pričakovanja. Denar bodo namenili za nabavo nujno potrebnega ultrazvočnega aparata za obravnavo nosečnic v prostorih porodnega bloka ginekološkega oddelka, del sredstev bo šlo tudi za nova oblačila za novorojenčke. SŠol Milan Ninić, predsednik Humanitarnega društva Enostavno pomagam, mag. Margareta Guček Zakošek, direktorica Splošne bolnišnice Celje, mag. Jakob Koren, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka in mag. Franc Vindišar, strokovni direktor bolnišnice (z leve). /-< ■ »v ■ i ■ v ■ ■ Gornjegrajcani prednjacijo GORNJI GRAD - Občina že ima proračun za prihodnje leto. V zadnji obravnavi so ga svetniki sprejeli pred nekaj dnevi. Po njem je za prihodnje leto predvidenih približno 2,6 milijona evrov prihodkov in odhodkov. To je zaenkrat nekoliko manj kot v letošnjem proračunu. Zneske bodo pozneje lahko popravili z rebalansom. S proračunom za leto 2019 so pohiteli zaradi lokalnih volitev, saj bo mogoče oblikovati nov občinski svet šele pred koncem leta. Občina mora namreč prihodnje leto čim prej objaviti težko pričakovane razpise, med drugim za spodbujanje malega gospodarstva, za kmetijstvo, vzdrževanje gozdnih cest in za delovanje društev. Tudi v Gornjem Gradu se je v pre- teklosti izkazalo, da vzbuja pozno sprejemanje proračuna nezadovoljstvo nekaterih občanov. Občina si je prizadevala uvrstiti v proračun za prihodnje leto čim več naložb. Med njimi so sredstva za zgornjesavinjski zdravstveni dom, ureditev okolice gornjegrajske šolske stavbe, nakup opreme za nekatere njene učilnice ter preureditev telovadnice. Precej denarja je tudi za ceste, med drugim za cesto Križ-Florjan-Krnica, ki je potrebna temeljite prenove. Od sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč naj bi občina pridobila še denar za popravilo ceste Gmajner-Kokalj. V načrtu razvojnih programov je med drugim gornje-grajska obvoznica. Zanjo bo treba prihodnje leto pospešeno pridobivati dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. BJ fMZi»* TRG PODSREDA 13. - 14 OKTOBER 2018 Kozjanski park SEJEM DOMAČIH DOBROT IN IZDELKOV Projekt stolp Kristal začasno ustavljen ROGAŠKA SLATINA - Še vedno ni znan odgovor na vprašanje, ali bodo postavili najvišjo zgradbo v Sloveniji, in sicer stolp Kristal - kot so ga poimenovali - ki že nekaj časa razburja javnost. Številni Slatinčani so javno izrazili nestrinjanje. Postopek pridobitve dokumentacije je zaustavilo mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj naj bi bil stolp nesprejemljiv za mestno veduto. Pred časom so nam iz zavoda sporočili, da gradnji sicer ne nasprotujejo, vendar mora občina zadostiti pogojem, da ne bi posegali v zavarovano območje. Zato je občina iskala drugo mesto za stolp. Slatinski župan Branko Kidrič je povedal: »Trenutno se ne ukvarjamo s tem projektom.« Predvidevamo, da v mesecu pred lokalnimi volitvami ne želijo dodatno razburjati krajanov, ki gradnji nasprotujejo, saj menijo, da bi stolp predstavljal tujek v kraju in bi zapiral pogled po kotlini. Ali bo projekt najvišjega, 106-metrskega stolpa tudi uresničen, bo znano šele po novembrskih volitvah. AH Škoda po aprilskem neurju GORNJI GRAD - Občina odpravlja posledice naravne nesreče, ki jo je prizadela lani aprila. Država je namreč občini letos odobrila denar za sanacijo po tem neurju. Zaprosila je za sredstva za popravilo več poškodovanih cest, med drugim za cesto Sluga-Nova Štifta-Črnivska rida. Letos je občina od ministrstva prejela pogodbo za sanacijo Podbreškega in Matjaževega plazu, ki sta ob omenjeni lokalni cesti. Plazova ogrožata to cesto, Dreto in naselje Šmiklavž. Izvajalec dela že opravlja. Na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je država Gornjemu Gradu namenila 440 tisoč evrov, še sto tisoč evrov bo prispevala občina. Ta mora med drugim sama plačati projektno dokumentacijo, davek na dodano vrednost in stroške nadzora. Kot kaže, naj bi občina pridobila še nekaj sredstev. Naknadno je prejela obvestilo, da lahko računa še na denar za ureditev lokalnih cest Gmajner-Sv. Lenart ter Drhnati-Brglez. Na to pogodbo še čaka. Občino Gornji Grad sta lani prizadeli kar dve naravni nesreči. Decembra se je pojavil še vetrolom. BJ »Celje je najlepše mesto v državi« Na tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna slavila še Podčetrtek in Slovenske Konjice V Portorožu so v začetku tedna Celju podelili naziv najlepšega med večjimi mesti, Slovenske Konjice so najlepše med manjšimi. Med zdraviliškimi kraji je ponovno brez konkurence Podčetrtek, ki je prepričal tudi največ občinstva v spletnem glasovanju. Najboljši glamping nudijo v Herbal glamping resortu na Ljubnem. »Obvezen je sprehod po mestu, ogled katerega od muzejev, postanek na Savinjskem nabrežju, Starem gradu, Celjski koči in Šmar-tinskem jezeru,« o največjih adutih za goste v svojem mestu našteje celjski župan Bojan Šrot. Priznanja je bil vesel. »To je priznanje mnogim; tako vsem prebivalcem Celja, mojim sodelavkam in sodelavcem v mestni občini ter v javnih zavodih in javnih podjetjih. Skupaj skrbimo, da je podoba Celja takšna in da je Celje - kar sam govorim že dolgo, zdaj pa imamo uradno potrditev - najlepše slovensko mesto.« Turistična zveza želi s tekmovanjem spodbuditi lokalne skupnosti za izboljšanje kakovosti življenja tako domačinov kot turistov. Peter Misja, dolgoletni predsednik zveze, opaža, da se trud obrestuje. »Akcija je stara že tri desetletja in vsako leto jo uvedemo tudi s tradicionalnimi spomladanskimi čistilnimi akcijami. Priznati moram, da je v zadnjih letih tudi v naši regiji vedno več lepo urejenih krajev, marsikje pa je napredek res izrazit.« Gostoljubje in domačnost v istem košu Med nominiranci v različnih kategorijah so bili iz naše regije tokrat še Velenje, Dobrna, Laško, Griže, Mozirje, Vitanje in hostel MMC Celje. Če so Podčetrtek in Slovenske Konjice na tem in podobnih tekmovanjih že med običajnimi favoriti, pa se v Celju tega naziva veselijo prvič. Izzivov ob tem ne manjka, pravi Šrot. »Še vedno imamo precej dela, manjka še nekaj >šminke<, kot pravimo. Velike načrte imamo predvsem pri ra- zvoju Šmartinskega jezera, območja nekdanje vrtnarije, kajakaškega centra, a tudi gradnja atrakcije, kot je viseči most, so v načrtu. Tudi svojo zgodovino, na katero smo zelo ponosni, bi radi bolje predstavili javnosti.« Gostoljubni kraji so v prvi vrsti tisti, v katerih se doma- čini počutijo sprejeto in domače. Da bodo Celje njegovi meščani vzljubili, obiskovali in z njim živeli v vseh letnih časih in delih dneva, tujci pa v njem ostali dlje, je izzivov še precej. StO Foto: arhiv MOC »Hudija« je bila ponovno zakon CELJE - V Don Boskovem centru Celje so minuli konec tedna pripravili že 11. prireditev Hudija je zakon - Zdrav duh v zdravem telesu. S to prireditvijo želijo organizatorji obiskovalcem predstaviti čim več različnih dejavnosti za gibanje, zdravo druženje in zabavo, jih ozavestiti o pomenu zdrave prehrane in telesne aktivnosti ter jim nuditi pestro kulturno dogajanje. S tem dogodkom želijo tudi spodbuditi medgeneracijski, medkulturni in medetnični dialog ter povezovanje. Dogodek so pripravile štiri enote Don Boskovega centra: društvo Salezijanski mladinski center Celje, Zavod Za vas živim, Vrtec Danijelov levček - enota Slomšek in Župnija A. M. Slomška. »Na izvedbo prireditve smo se pripravljali šest tednov. Veselijo nas pozitivni odzivi številnih obiskovalcev, ki so prišli. Letos smo nekoliko spremenili zasnovo prireditve. Poleg turnirja v malem nogometu in trojkah smo obiskovalcem omogočili udeležbo na zanimivih delavnicah za vse generacije. Novost je bila tudi možnost ježe treh konj na travniku med bloki in trgovskimi poslopji,« je povedal Mitja Franc, koordinator organizacijske ekipe Hudija je zakon. Letos so povabili nekaj lokalnih pridelovalcev in ponudnikov domačih kulinaričnih dobrot, ki so bile obiskovalcem na voljo na stojnicah. Poleg golaža in kostanja, ki je bil za vse obiskovalce zastonj, so sladokusci lahko poskušali tudi palačinke. Prireditev je popestrila tudi plesna predstava Kulturno-umetniškega društva Plesne sanje iz Kobje-glave, poskrbljeno je bilo tudi za živo glasbo z Gašperjem Jelenom. Pozdravni nagovor sta imela direktor Don Boskovega centra Celje Slavko Pajk in višji predstojnik salezijancev v Sloveniji mag. Marko Košnik. RG Foto: Miha Kopač Zabavne orientacijske igre otrok Prvi koraki na najdaljši cesti sveta Oliver Tič se že javlja z juga Argentine Konjičan Oliver Tič, bolj znan kot Oli Walker, se je konec prejšnjega tedna podal na 27 tisoč kilometrov dolgo pot s skrajne točke Južne do skrajne točke Severne Amerike. Za ta izjemen podvig bo porabil od tri do štiri leta in zagotovo več kot dvajset parov čevljev. Z njim smo se pogovarjali tik pred odhodom na letališče. Med tuhtanjem, kaj naj vseeno vzame s seboj in kaj ga bo preveč obtežilo, se je za bralce Novega tednika v duhu ponovno sprehodil po dolgi in izzivov polni poti. »Na pot bom šel iz Ushuaie, ki je najjužnejše mesto na zemeljski obli. Pot me bo vodila skozi petnajst držav na dveh celinah. Končal bom na obali Arktičnega morja.« To nekako pomeni, da bo Oliver približno tri ali štiri leta vsak večer k počitku legel v drugem kraju. Vmes bo vsak dan prepešačil na desetine kilometrov. O tem, kaj vse ga lahko na poti doleti, ne razglablja preveč. »Svoje misli ohranjam pozitivne, težave bom reševal, ko bo do njih prišlo. Upam, da mi bo vreme naklonjeno. Še posebej na prelazu čez Ande, ko bom prečil prelaz na štiri tisoč metrih nadmorske višine. Malo se bom moral navaditi na drugačno prehrano, druge navade in nenazadnje tudi na tuj jezik. Žal moram reči, da mi je španščina res španska vas,« se zasmeje Oli. Prvi postanek na poti je imel v Londonu. Na za- dnjem vlogu je svoje sledilce namesto z dober dan že pozdravil z »buenos dias«. Šotor, spalka in gorilnik Hoja je postala njegov način življenja. To je oznanil že pred dvema letoma, ko se je vrnil s prvega ekstremnega podviga. Takrat je prepešačil Združene države Amerike od zahodne do vzhodne obale. 6.840 kilometrov je bilo precej stresnih tudi zaradi časovno omejene veljavnosti vize. Tokrat si bo lahko pot krojil nekoliko bolj sproščeno, mesec dni gor ali dol. Žuljev se ne boji, saj z njimi tudi na prvi poti ni imel večjih težav. Na pot bo vzel starega prijatelja, ki ga je zadnjih tisoč kilometrov spremljal že na prejšnji ekspedi-ciji. Voziček z imenom Gill bo poskrbel, da bo tovorjenje najbolj osnovne opreme nekoliko lažje. »Nobenega razkošja ne bo na poti. Zaradi teže prtljage sem zelo omejen, imel bom le majhen šotor, spalko, gorilnik in nekaj oblačil.« Na dan bo predvidoma porabil deset evrov in prav zbiranje donacijske podpore mu je v zadnjih mesecih vzelo največ časa in energije. »Na jugu bom, upam, porabil manj. Sever - ZDA in predvsem Kanada - je bistveno dražji. Upam, da bom ostal v teh okvirih, če ne, se bom pač moral znajti z manj.« Olijevo pot lahko spremljate na njegovem Face-bookovem profilu in spletni strani Oli the Walker. Tam so tudi vsi podatki za vse, ki bi še radi podprli kakšen dan na najdaljši cesti njegovega življenja. StO, foto: osebni arhiv Zaslužni možje za postavitev obeležja Vladimirju Levstiku (z leve) velik poznavalec zgodovine Andraža nad Polzelo Konrad Brunšek, arhitekt Matjaž Deu, ravnatelj I. gimnazije v Celju Anton Šepetavc, župan Jože Kužnik in predsednik kulturnega društva Vili Pižorn Nov kamenček v mozaiku literarnega turizma POLZELA - V okviru Levstikovih dni so v Andražu nad Polzelo pri potomki nekdanje stare lipe ob 100-letni-ci izida povesti Gadje gnezdo postavili spominsko obeležje znanemu slovenskemu pisatelju Vladimirju Levstiku. Zasnoval ga je arhitekt Matjaž Deu iz Ljubljane, zemljišče pa je brezplačno odstopila Brunškova družina, ki ima poleg tamkajšnje občine in kulturnega društva največ zaslug, da so ga postavili. Na petkovem slavnostnem odkritju se je zbralo precej obiskovalcev. V kulturnem programu so sodelovali učenci POŠ Andraž, govornika sta bila župan Občine Polzela Jože Kužnik in ravnatelj I. gimnazije Celje dr. Anton Šepetavc, ki je do potankosti predstavil življenje in delo tega znanega slovenskega pisatelja, ki je v Andražu nad Polzelo preživel otroštvo in obiskoval osnovno šolo. Njegov oče je bil znan učitelj in sadjar Miloš Levstik. Spominsko obeležje pri Je-lovski lipi je nov kamenček v mozaiku literarnega turizma, na katerega vedno bolj stavijo Polzelani. Na pobočju Gore Oljke je tudi rojstna hiša pesnice Neže Maurer, ki jo je občina že pred leti razglasila za kulturni in etnološki spomenik lokalnega pomena. ŠO, foto: TT Z maratoni zbiral denar VELENJE - Na Titovem trgu v Velenju je bil v petek zvečer zaključni dogodek projekta 42 maratonov v 42 dneh, v katerem je tekač Bogomir Dolenc ob podpori 42 slovenskih občin zbiral denar za ustanovo Mali vitez, ki pomaga mladim, ozdravljenim od raka. S podporniki mu je uspelo zbrati približno 26 tisoč evrov. Športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh se je začel 25. avgusta v Velenju. Tekač Bogomir Dolenc je v tem času odtekel 42 zaporednih dnevnih maratonov oziroma več kot 1.771 kilometrov, pri čemer so se mu pridružili člani Malega viteza in športnih društev, posamezniki ter učenci in dijaki iz različnih šol. Ambasadorka projekta je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Tekača je kot častni pokrovitelj podprl tudi predsednik države Borut Pahor. Ustanova Mali vitez oziroma fundacija za pomoč mladim, ozdravljenim od raka, pomaga ozdravljenim pri odpravljanju njihovih občutkov osamljenosti in jih spodbuja, da bolj pozitivno gledajo na življenje. Omogoča jim skupinsko rehabilitacijo v zdraviliščih in na taborih, druženje v okviru regijskih skupin in številne druge aktivnosti ter tudi psihološko in medicinsko svetovanje. Vanjo je včlanjenih tudi kar nekaj oseb iz naše regije. ŠO Rekorden odkup grozdja ŠMARJE PRI JELŠAH - Hiša vin Emino, ki je sicer del Kmetijske zadruge Šmarje, je letos v Podčetrtku odkupila rekordno število ton grozdja, kar 460, kar je največ v času obstoja kleti. Za približno sto ton so v Hiši vin podrli rekord iz leta 2015. Toča, ki je močno poškodovala vinograde in pridelek nekaterim vinarjem na območju Virštanja, ni ogrozila količine pridelanega vina, ki ga ponujajo v podčetrtški kleti. Bo pa, tudi zaradi vremenskih razmer, letošnje vino bolj priljubljeno pri ljubiteljih suhih vin. »Vina bo od 330 in do 350 tisoč litrov, težko je natančno oceniti, ker še niso vsi pretoki opravljeni. Letnik bo bolj suh, ker so bile kisline in sladkor nižji,« meni Matija Jagrič, vodja trženja Hiše vin Emino, ki je nedavno prejela tudi plaketo Občine Podčetrtek za prispevke k prepoznavnosti Kozjanskega in Obsotelja za uspešno in sodobno vinsko destinacijo. AH Industrijsko cono bodo širili LJUBNO - Občina se pripravlja na protipoplavne ukrepe, ki jih bo izvedla na območju industrijsko-poslovne cone Loke. To namerava razširiti, kar je nujno zaradi širitve gospodarske dejavnosti, predvsem družbe KLS Ljubno. Zelo uspešna družba KLS, ki je že na tem območju, namreč namerava zgraditi dodatne hale. Pred njihovo gradnjo je treba poskrbeti za protipoplavno varnost, kar je nujno tudi zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja. Na vrsti je prvi del protipoplavnih ukrepov, za katere občina trenutno išče izvajalca. Dela bodo izvedena ob manjšem vodotoku, ki je na robu industrijske cone. Prvi del ukrepov naj bi stal približno 120 tisoč evrov. BJ 10 KULTURA »Dopustov ni. (Le šefi jih imajo. Zato vsi moji študenti od začetka radi ponavljajo: >Rad bi bil šef! < in mi nikoli niso znali obrazložiti podrobnosti. Podrobnosti dejansko niso pomembne.) So prazniki in teh je kar precej (in tedaj je vedno prosta vsa Kitajska naenkrat). Toda kitajski navadni delavci bodo imeli le kratke praznike... Porodniški dopust? Odvisen od šefovih želja. Načeloma so trije meseci neke vrste povprečje. Če zbo-liš, ne dobiš plače tako dolgo, dokler se ne vrneš na delo (Uradno sicer obstaja zakon, ki naj bi takšno početje šefov preprečeval, toda mnogi se zakona ne držijo.) Seveda za zdravljenje plačaš sam...« Kitajska, kot je doživlja Slovenec Peter Zupanc o novi knjigi: »To je neke vrste opis gradnje kulturnega mostu« Peter Zupanc, ki je večino življenja preživel na Polzeli, je že od leta 2007 povezan z deželo, ki je že pred stoletji navdušila raziskovalca Marca Pola. Kitajska je Petra tako prevzela, da zdaj v tamkajšnji jezikovni šoli že šesto leto poučuje angleški jezik. Pred časom je izšla njegovo nova knjiga Kitajska, dežela razdalj, in jaz. »Kitajska ni več (seveda ni nikoli zares bila) mistična dežela daleč stran, katere početja in rojstva ter smrti ljudi nimajo zveze z nami; toda prej smo se morda lahko pretvarjali, da na nas ne vpliva, da z nami nima povezave. Zdaj se ne moremo več.« Peter Zupanc, zunanji sodelavec tudi naše medijske hiše, v svoji novi knjigi, ki je delno avtobiografska, govori o tem, kako se je znašel na Kitajskem in kako je delal prve korake, ko se je prilagajal na tamkajšnje okolje. »V knjigi sem opisal svoje prilagaja- nje in odraščanje na Kitajskem, ki ga povezujem z odraščanjem navadnega Kitajca. Poskušam povedati, v kakšnih okoliščinah odraščajo tamkajšnji ljudje. Opisujem, kako sem se počutil, ko sem iskal službo, kaj se je zgodilo, ko sem jo našel, ko sem se poročil. Celotna knjiga je povezava obeh tokov razmišljanj - kaj se je dogajalo z mano in kaj se dogaja s povprečnim Kitajcem.« Ogromne razdalje tudi med ljudmi Kitajska je dežela razdalj in te so ga tako prevzele, da jih je vključil v svojo knjigo. »Kitajska je država, kjer so razdalje res velike. »Nikoli nisem maral harmonike in krščanstva,« je razlog za odhod iz Slovenije svoji novi knjigi utemeljil Peter Zupanc. Razdalja med Slovenijo in Kitajsko je ogromna, zelo velike so tudi razdalje v vsakdanjih medčloveških odnosih ne samo med neznanci, kot tudi med člani družine in prijatelji.« Peter Zupanc si je zelo želel napisati zanimivo knjigo, ki bi med drugim vsebovala najbolj zanimive in bizarne dogodke. »Vključil sem primer v šoli, kjer učim. Ko razlagam učencem o Evropi, se vedno osredotočim na Slovenijo. Pokažem jim fotografije iz naših mest in jim razlagam, da so stavbe v mestnih središčih stare tudi po nekaj sto let. Pred kratkim me je eden od študentov povsem resno vprašal, zakaj jih ne porušimo. To je vprašanje, ki je mogoče nam rahlo nelogično, tamkajšnji mladini pa povsem logično.« Prav posebna vez s Kitajsko V Kitajsko se je zaljubil na prvi pogled, pred časom se je tam tudi poročil. »Moj odnos do Kitajske se z leti spreminja in postaja bolj kompleksen. Z izbranko sva se spoznala pred tremi leti, poročila sva se lani. Vez s Kitajsko ni več samo vez radovednosti in raziskovanja, ampak je postala povsem zares osebna vez.« Peter ostaja na Kitajskem in veselimo so vseh njegovih razmišljanj o nitih, ki nas s to oddaljeno deželo povezujejo, pogosto pa tudi oddaljujejo. Poleg omenjene knjige, ki je izšla pri založbi Antika, je leta 2001 v Zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdal roman z naslovom Tri, leta 2013 pa je pri Formi 7 izdal Obešanje zmajeve glave: 21 impresij s Kitajske. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA TOYOTA C-HR HIBRID IZBERI ZpAJ ~ I i i 'Ni» 4Ц1 Г TOYOTA ALWAYS A BETTER UL/AY wm + 10 LET JAMSTVA NA HIBRIDNO BATERIJO rmi FRMOBIL AVTOCENTER AC FRI-Mobil, Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80, www.fri-mobi1.si Povprečna poraba goriva za vozila Toyota C-HR hibrid: od 3,8 do 3,91/100 km in emisije CO z: 86 do 87 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0096 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PMioin PM2, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Slovenski tolkalni projekt na pragu prve dvajsetice Tolkalci, zbrani pod imenom SToP, so konec prejšnjega tedna v Slovenski filharmoniji pripravili odmeven koncert. Slovenski tolkalnki projekt je z njim obeležil vstop v dvajseto sezono delovanja. V nadaljevanju so tolkalci kar štirikrat razprodali matinejo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. SToP sestavljajo Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše. Ne prav ambiciozen začetek skupinskega igranja se je razvil v neslutene razsežnosti. »Šlo nam je vedno bolje, sploh se nismo več ustavili,« pripoveduje prvi savinjski bobnar Dejan Tamše. Tolkalna abeceda omenjenih tolkalcev sicer vključuje dela, napisana posebej zanje, in priredbe klasične glasbe. Poslušalca hkrati ozavešča in mu vsebino predaja na povsem nove načine. Svoje glasbeno in družbeno poslanstvo člani zasedbe dopolnjujejo s pedagoškimi koncerti za mladino. »V največji dvorani Cankarjevega doma bomo mladim zastavili vprašanje, kaj bi bil orkester brez tolkal. V decembru bomo pripravili mladinsko opereto Všeč si mi, januarja prihodnje leto bo sledil vrhunec jubilejnega leta, in sicer Bumfest.« Tolkalni festival v Žalcu bo torej v znamenju zadnjih dveh nepozabnih desetletij. Nenazadnje so stopovci v tem času kon-certirali od Goričkega do Pirana ter na različnih svetovnih odrih - od Španije, Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Črne gore, Češke, Litve do Južne Koreje. Leta 2013 so prejeli Župančičevo nagrado, leto kasneje tudi nagrado Prešernovega sklada. StO KULTURA 11 Uspešno leto Zavoda Stanislava Od stalne zbirke Božične jame do zbirk ženskih torbic in porcelana Minilo je leto od začetka delovanja Zavoda Stanislava, ki deluje v starejši stavbi občinskega središča. V njej so odmevne redne mesečne razstave in več stalnih razstav. Zavod, ki ga je ustanovila skupina zbiralcev starih predmetov, je postal v Zadrečki in Zgornji Savinjski dolini v razmeroma kratkem času zelo prepoznaven. »Že več kot dve desetletji zbiram stare predmete, da bodo ohranjeni tudi za prihodnje rodove,« je povedala vodja zavoda Zdenka Zakrajšek. Zavod za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter rokodelske in domače obrti je poimenovala po svoji pokojni materi. Njegovi prostori so v hiši, ki je bila kupljena prav za potrebe muzejskih zbirk. Med stalnimi razstavami je na primer lokalna jamarska zbirka Jamarskega kluba Tirski zmaj, ki ima sedež na sosednjem Ljubnem. Gornjegrajski jamar Rafko Žerovnik je odkril Božično jamo med raziskovanjem kraškega sveta Menine planine in to v božičnem času. Zato so jo poimenovali z imenom Božična jama. Najdbe iz nje, med katerimi so stare sklede in starodavni kovanec, so zaradi izjemne vrednosti predstavljene le na fotografijah. Prav tako je mogoče videti stalno zbirko maket nekdanjih lesenih stavb iz domače doline, ki jih izdeluje Gornjegrajčan Jožef Božič. Predstavljena je tudi zbirka razglednic in podobic dolgoletnega zbiratelja Janeza Mavriča. Zelo zanimiva je prav tako predstavitev etnoloških zbirk Zdenke Zakrajšek, ki predstavljata kmečki in meščanski način življenja. Posebnost Zavoda Stanislava je energijsko-medeni vrt ob njegovi stavbi, ki je nastal v sodelovanju z domačo osnovno šolo ter domom za starejše občane. »Medono-sne rastline so predstavljene zato, ker velja Gornji Grad za čebelarski kraj. Z njimi želimo prispevati k zaščiti in ohranjanju narave,« je še o eni od zanimivosti zavoda povedala vodja zavoda. Vrt z energijskimi točkami je odprt tako za obiskovalce razstav kot za vse krajane. Poleg stalnih razstav pripravlja Zavod Stanislava tudi redne mesečne občasne razstave. Nazadnje sta bili predstavljeni zbirka torbic zbirateljice Darje Dobovičnik z Ljub-nega in zbirka porcelana Darje Fale iz Gornjega Grada. Zbirateljica torbic jih je predstavila vsega skupaj približno stopetdeset. Predstavitev zbirke starega porcelana je pomenila uvod v festival porcelana, ki bo prihodnje leto. »Na razstavi se je izkazalo, da se ljudje za porcelan zelo zanimajo in da ga imajo doma kar nekaj,« je povedala vodja Stanislave. Naslednja občasna razstava bo na temo starih otroških igrač. BRANE JERANKO Štiristo let stare freske krasijo Šmarsko cerkev Župnija Šmarje pri Jelšah je med lanskim poletjem začela obnavljati župnijsko cerkev, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti. Kar hitro so v zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki pri prenovi sodeluje, naleteli na stare do zdaj nevidne freske, saj je cerkev dvojno poslikana. Osrednja šmarska cerkev je zaradi svoje starosti kulturna dediščina, ki se jo je Župnija Šmarje pri Jelšah odločila obnoviti v preteklem letu. Zaposleni v celjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so si pred začetkom resnejših del ogledali ostenje. Med odstranjevanjem obstoječih ometov so v delu stare zvonice naleteli na izjemno najdbo. »Gre za enovit primer zgodnjeba-ročnih fresk, ki upodabljajo Marijino oznanjenje in dve svetnici, sveto Barbaro in Katarino Aleksandrijsko. Vidne so žive sveže barve, zlasti na dekorativnih ornamentih. Na oboku, ki še ni čisto odkrit, je poslikava Boga očeta in angelov muzikantov,« pravi Matija Plevnik, višji konservator iz zavoda za varstvo kulturne dediščine. Takoj zatem ko Upodobljena svetnica sveta Barbara so približno štiristo let stare freske odkrili, so v zavodu prepovedali nadaljnja dela v prostoru in spisali predlog za ocenitev izjemnosti ter ga naslovili na restavratorski center in generalni konservatorij zavoda. V restavratorskem centru, ki je prevzel dela obnove fresk, so se odločili, da z restavriranjem finančno ne bodo bremenili šmarske župnije, saj so freske izjemnega pomena. Zaposleni v restavratorskemu centru bodo začeli restavrirati naslednje leto. Preostala obnovitvena dela naj bi bila končana v dveh letih, kdaj bodo končana restavratorska dela, še ni mogoče določiti zaradi dinamike restavratorskega dela. Do konca del bodo Šmarčani in Šmarčanke obrede obiskovali v okoliških cerkvah kot do zdaj. »Freske so moralna vodila za nepismene« Po Plevnikovih besedah so freske odsev srednjeveškega časa, vendar obstajajo tudi takšne, ki so stare že več kot dve tisočletji. Zlasti v slovenskih cerkvah je veliko fresk, ki upodabljajo pomembne zgodovinske prizore ali so bogate s krščansko simboliko. »V osnovi obstaja vodilo - kar je ukemu pisana beseda, je neukemu naslikana podoba. Na nek način so v zgodovini, ko je bila stopnja pismenosti bistveno manjša, na freskah uprizarjali, kaj se sme in kaj ne, predstavljale so moralni zakonik,« je povedal Plevnik. »Obstajajo tudi poslikave s popolnoma profano motiviko, kjer ni moralnih vodil, tako da freske nimajo vedno istega pomena.« AH foto: ZVKDS, OE Celje Polzelski glasbeniki združili moči Ob dvajseti obletnici občine izšla zgoščenka s tamkajšnjimi glasbenimi izvajalci Društvo Dobra ideja je v sodelovanju z občino izdalo glasbeno kompilacijo avtorske glasbe polzelskih glasbenikov. Na zgoščenki, ki so jo naslovili Polzela ima svojo muziko 2018, je šestnajst avtorskih skladb najrazličnejših zvrsti - od roka in vse do na-rodnozabavne glasbe. Ideja o izidu kompila-cije se je porodila članu društva Dobra ideja Juriju Žoharju, ki je po srcu in duši glasbenik ter se že več kot dvajset let ljubiteljsko ukvarja z glasbo. Širši javnosti je znan kot basist skupine BO. Žohar pravi, da so s projektom želeli ponuditi podporo polzelskim glasbenim ustvarjalcem, ki se ukvarjajo z avtorsko glasbo, in jih obenem povezati. »Na srečo je imel posluh za idejo župan Jože Kužnik, ki je tudi sam glasbeni navdušenec in podpornik kulture. Kolikor je lahko, je finančno podprl projekt, veliko pa so pripomogli k izvedbi tudi lokalni podjetniki.« Nastala je zgoščenka, na kateri je mogoče slišati prav vse zvrsti glasbe. Med šestnajstimi skladbami ne manjka narodnozabavna, zabavna, pop, inštrumen-talna, kantavtorska, rok in nenazadnje tudi hard rok glasba. Eno skladbo je prispeval tudi Žohar, ki se predstavlja kot Juriš s hudomušno pesmijo Aj Vona. Na kompilaciji se predstavljajo še Bojan Bahč s pesmijo Polzela, v kateri poje rosno mlada Živa Zorko, rokerji Dry Fish s pesmijo Sonce, mladi Alter Ego in njegovih 8 let, pankerji Hailenstein z družbeno kritično pesmijo Sistem gnilobe, Maček in Ilegalci z rok balado Kje Si Ti, Vudlenderji z optimistično pesmijo Jutro, Non Stop Band z nagajivo melodijo Zelen slonček, Jan Potrč z angleško pesmijo Roundabout, rokerji Legalo Kriminalo s pesmijo Suburban Hero, Old School s prav tako družbeno kritično pesmijo v angleščini Dead Kennedys, legendarni polzelski Palma Band s pesmijo Dobro jutro, Duo Primavera s pesmijo Koliko pomladi, mladi skladatelj in avtor Lev Podbregar z inštrumentalno skladbo Za Mateja, andraški Vaški godci s poskočno pesmijo Andraž in Andraški oktet z domoljubno melodijo Andraška pesem. Zgoščenka je postala protokolarno darilo, ki ga občina poklanja ob dvajsetletnici samostojnosti. ŠO Tihožitja na tisoč in en način V parku Šole za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje je bil v soboto dopoldne jesenski likovni in fotografski ex-tempore. Več kot dvajset slikarjev in fotografov je v poljubni tehniki in velikosti slikalo oziroma fotografiralo v parku postavljena tihožitja in čudovito urejeno krajino parka. Postavljene cvetlične aranžmaje so izdelali cvetličarji in dijaki Šole za hor-tikulturo in vizualne umetnosti Celje pod mentorstvom pedagogov floristov - Nade Natek, Mojce Sodin ter Romane in Emila Špesa. V šolskem parku bodo na ogled še do konca tedna. Ustvarjena likovna in fotografska bodo javnosti predstavljali na razstavi v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje od 20. oktobra do 10. novembra. ŠO GLEDALIŠČE fc ZARJA CELJE \ FESTIVAL LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN ||II|0VAČAN0VA|l 1 GLEDALIŠKA SREČ - 11. oktober -11. november 2018 Š /-Ш* četrtek 11. oktober petek 12. oktober SPOMINSKA SLOVESNOST v foyerju SLG Celje in »ANTON NOVAČAN« - SPOMINSKI RECITAL na malem odru SLG Celje VSTOP JE PROST! KUD Fofite Medvode, David Harrower: »KOS«, drama Zaradi ambientalne postavitve predstave je število sedežev omejeno! sobota 13. oktober Položitev venca v Vojniku, s krajšo spominsko slovesnostjo članov Gledališča Zarja Celje in KUD France Prešeren Vojnik. sobota 20. oktober KD Janez Jalen - TEATER JJ, Jera Ivanc: »PREVARE«, komedija nedelja 21. oktober 9.0018.00 »JAZ SEM STANISLAV, KDO SI PA TI?« Celodnevna mednarodna gledališka delavnica petek 26. oktober Društvo Mali Petelin, Rok Sanda: »FENIKS«, zgodovinska drama petek 2. november Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Reginald Rose: »DVANAJST JEZNIH MOŽ«, drama sobota 10. november Društvo G.A.D. Portorož, Matjaž Zupančič: »VORKŠOP NA MOLIERA«, komedija nedelja 17.00 OKROGLA MIZA v Celjski kulturnici. 11. november 19.30 Patrick Süskind: »KONTRABAS«, monodrama v izvedbi Mihe Firšta SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK FESTIVALA s podelitvijo nagrad in razglasitvijo najboljše predstave. INFORMACIJE: k www.gledalisce-zarja.si S info@gledalisce-zarja.si П Gledališče Zarja Celje □ 041 418 152 CENE VSTOPNIC: 35 € ABONMAJSKA redna 27 € ABONMAJSKA dijaki/študenti/upokojenci 10 € POSAMEZNA redna 8 € POSAMEZNA dijaki/študenti/upokojenci REZERVACIJE VSTOPNIC: S rezervacije@gledalisce-zarja.si 030 307 007 Članom Tuš kluba nudimo 30% popust na redno ceno vstopnice. 12 NAŠA TEMA Vir: NIJZ Vir: NIJZ Približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu Približno 26 % vprašanih pogosto doji vi ja stres In Ima težave z njegovim obvladovanjem. Ocene kažejo, da je več kot ljudi z resnimi duševnimi motnjami nezaposlenih in da jih približno 70 % želi delati. V zadnjem letu je 7% vprašanim zdravnik postavi) diagnozo depresije V zadnjem mesecu je imelo 23 % , vprašanih težave z depresivnim počutjem V zadnjem tednu je 5 % vprašanih uživalo antidepresive Vsak posameznik doživlja stres na svoj način Tako imenovanih stresorjev oziroma razlogov za stres je več. Na kakšen način se odzivamo na določeno intenzivnost stresnih dražljajev in koliko naše telo fizično in psihično prenese, je odvisno od vsakega posameznika. Pogovarjali smo se s psihologinjo Alenko Kraljič, ki se veliko ukvarja tudi z odnosi pri delu. »Stres je odziv telesa na to, kaj se nam dogaja v okolju in kako posameznik to zaznava, slednji se najprej odzove telesno, hitro zatem so opazne tudi spremembe v psihičnem delovanju. Načeloma stres ljudi žene v beg pred nečim ali v soočanje. Medtem ko soočanje omogoča razrešitev težav, beg, torej neso-očanje s stresom in z obremenitvijo, vpliva negativno na našo psihološko raven. In ko stresni dejavnik na nas vpliva dlje časa, postanemo nemirni,« je povedala Kraljiče-va. »Pri konceptu stresa gre za individualno zaznavanje določenih dejavnikov. Za nekoga že manjše nerazumevanje na delovnem mestu predstavlja stresno situacijo. Nekateri se takoj soočijo s težavo, spet drugi na podlagi svojih strahov in izkušenj ne upajo povedati, da so pod stresom, včasih se bojijo tudi posledic.« Stres na delovnem mestu je pogost zaradi številnih dražljajev, ki jih doživljamo med delovnim dnem. Kdo oziroma kaj je najpogostejši razlog, zaradi katerega posamezniki doživljajo stres pri delu? V službi skoraj vsak doživlja različne strese. Razlogov, zaradi katerih zaposleni doživljajo stres, je veliko. Posameznik lahko doživlja stres zaradi negativnih odnosov s sodelavci, z delovno skupino, neposrednim vodjo ali višjim vodstvom. Povzročijo ga lahko storjena dejanja in izrečene besede ali dejanja in besede, ki jih ni. Tudi to, da nekdo ne da informacij, je lahko stresno. Poleg odnosov lahko obremenitev na delu predstavljajo neprilagodljiv urnik in delovni čas, izmensko delo, nočno delo ali nevednost, kako se prilagoditi na delo in kaj se od posameznika pričakuje. Pogost dejavnik stresa je tudi prilagajanje službenih obveznosti svoji družini. Pri delu opažam, da so delavci pogosto nemirni tudi zaradi splošno slabe »klime« v podjetju, kar pomeni, da med seboj zaposleni ne sodelujejo in so neučinkoviti pri svojemu delu. Kakšni so psihološki in fizični opozorilni znaki, da smo v stresu? Oseba, ki je v stresu, ima pogostejše izbruhe nenadne jeze, nekateri si zaželijo določeno hrano, pogosto nezdravo, kadilci pogosteje prižgejo cigareto. Številni zaposleni se zaradi neprestanega stresa umikajo od družbe in manj komunicirajo. Ko smo že dlje časa v stresu, prenesemo negativno vedenje tudi v družinski krog, saj smo razdražljivi in jezni. Človeka v stresu pogosto prepoznamo kot dežurnega godrnjača, ki ves čas našteva razloge, zakaj je nekdo slab in kaj vse je narobe. Ob tem ne I Psihologinja Alenka Kraljič, ki je v kadrovskemu podjetju Trenkwalder odgovorna za razvoj poslovanja. Stres je mestu ve Slovenija je druga evropska država gle< Stres je v današnjem času stalnica na prav vsakem delovnem mestu. V manjših količinah določene ljudi motivira za delo, medtem ko prevelika količina povzroči psihično preobremenjenost in bolezenska stanja. Po podatkih raziskave, ki jo je izvedla Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, je Slovenija druga po vrsti od držav članic EU glede na prisotnost stresa pri delu. Kar 38 odstotkov ljudi se sooča s stresom na delovnem mestu. Pred nami na lestvici je le Grčija, kjer je stres prisoten pri kar 55 od- stotkih z nem mes zdravstv Eurostal zmore učinkovito opravljati svojega dela in se mu pogosto zdi celo nesmiselno. Ljudje prepogosto spregledajo zgodnje znake prehajanja v stres, kar se izraža tudi v motnjah spanja in nenehni utrujenosti, pogosteje se znajdejo tudi v sporu. Pomembno je, da se znamo o občutkih pogovarjati, pa naj bo to s sodelavcem, s katerim se razumemo, ali z družinskim članom. Na stres pri delu vpliva tudi dojemljivost vodij, ki pogosto stresa pri zaposlenih ne opazijo pravočasno. Kaj lahko posameznik stori, kadar opazi, da v stresnem okolju ne zmore več pravilno delovati in delati? Poleg pogovora o tem, kakšen je razlog za stres, je pomembna predvsem samorefleksija. Da se poglobimo vase in razmišljamo o tem, zakaj se odzivamo na način, kot se. Pri sebi moramo ugotoviti, zakaj ne moremo spati, zakaj pogosto nimamo časa, zakaj ne gremo na kavo s sodelavci in zakaj imam ves čas občutek, da so se vsi obrnili proti nam. Šele po opravljeni samorefleksiji lahko ugotovimo, kdo ali kaj je povzročitelj, nato se pogovorimo o razmerah, ki nas silijo v stresne situacije, ali poiščemo osebo, ki nam bo pomagala. Lahko je to sodelavec, nadrejeni, družinski član ali strokovnjak. Pogovor kot način zmanjševanja stresa pri delu je prava umetnost, saj mora biti uravnotežen in učinkovit. Kadar posameznik rešuje spore, se počuti dobro, obenem pa ga prevevajo hormoni sreče, ki vplivajo na učinkovitost pri delu. Kako pogosto ljudje poiščejo pomoč pri strokovnjakih? Zaposleni le redko poiščejo pomoč pri usposobljenih in strokovnih ljudeh. Ponavadi obiščejo zdravnika, šele ko so že poklicno izčrpani, ne pa še izgoreli. Stres lahko opazimo na slabem telesnem počutju in v bolezenskih stanjih. Ko posamezniki poiščejo pomoč pri osebnem zdravniku, jih ta napoti naprej k terapevtom in psihologom. Najpogostejši razlogi za bolniško odsotnost kot posledico stresa so kronična utrujenost, prebavne motnje, želodčne težave in fizična izčrpanost. Zakaj ljudje o tem, da so v stresu na delovnem mestu, težko govorijo? To so stvari, ki so nezaželene v našem socialnem okolju in v družinskih krogih. Težko priznamo, da smo v stresu, saj menimo, da to pomeni neuspeh. Bojimo se različnih posledic, kot je izguba ugleda ali službe. Ter tudi tega, da bomo stigmatizirani kot neuspešni na svojem delovnem mestu. Dobrodošlo je, da delodajalec pomaga svojim zaposlenim in jih osvešča o znakih ter posledicah stresa pri delu. Prevečkrat se dogaja, da ni posluha na drugi strani. Lahko je to v odnosu do sodelavcev ali vodij, ki si ne vzamejo časa, da bi prisluhnili, ves čas govorijo le o pričakovanjih in ciljih, ki niso izpolnjeni. Odgovornost za reševanje stresnih situacij pri delu je na vsakem posamezniku, ne glede na njegovo vlogo v podjetju. Pomembno je, da prevzamemo odgovornost za svoje delo in življenje. ANJA HOHLER Foto: osebni arhiv Namesto nagrade un zdravje in odpoved »V relativno veliki gospodarski družbi sem se zaposlila leta 2006 in že po nekaj mesecih so me skupaj z dvema sodelavkama prerazporedili v hčerinsko podjetje. Ena od sodelavk je postala direktorica in moja neposredno nadrejena. Že po nekaj tednih sem v pisarni - z enakim obsegom dela prej treh - ostala sama. Skrbela sem za celotno logistiko našega in še dveh zunanjih podjetij. Sčasoma so mi >podatknili< še celotno nabavo vhodnih materialov. V službo nisem nikoli hodila gledat na uro in v osnovi mi je bilo delo pisano na kožo. Z veseljem sem ga opravljala. Vse sem sprejela in sploh nisem opazila, kdaj sem prevzela obremenitve vsaj treh delovnih mest. Da bi iz službe kdaj odšla že po osmih urah, je postalo nepredstavljivo. Tako ali tako si nihče ni upal oditi pred direktorico, a tudi delo je enostavno moralo biti končano. Če sem kaj izpustila, pozabila ali naredila narobe, je obstala celotna proizvodnja ali je blago zašlo kje na poti. V pisarni sem ostajala, dokler ni bilo vse narejeno. Presežnih ur mi ni plačevala, kot proste dneve sem s hudimi težavami komajda lahko izkoristila že tako minimalno odmerjen dopust. Največji stres sem doživljala, ko sem morala prositi za prost dan za nego otroka ali kaj p dobnega. Direktorica ni izpus la nobene priložnosti, da na mano ne bi stresala slabe volj zmanjševala pomena mojeg dela in mi podzavestno zbuja občutka krivde. V službo se prihajala ob sedmih zjutraj ko sem okrog devetih zasliša zvok njenih pet na stopnišč se mi je ogromna kepa tesnob dvignila do grla. Moje težave želodcem so postale tako hud da skoraj ničesar nisem več m gla normalno pojesti. Ob te me je direktorica pomilujo gledala in se čudila, zaradi če, le sem v službi tako zelo obr menjena, kaj neki sploh ima za delati. V takšnih trenutk nisem iz sebe spravila niti t sede, sem pa z nadčloveškii napori zadrževala solze. Trikrat sem bila na porodi ški - direktorica mi je vsak toliko pokroviteljsko povedal da je ona tista, ki mi je to splo omogočila. Nadomeščale so m vedno tri zaposlene, po moji v nitvi pa jih je drugo za drug počasi odslovila. Počasi je slu ba okupirala ves moj svet. i odhodu domov mi je brnelo glavi, ponoči sem se zbujala strahu, razmišljala, kaj vse še morala narediti, česa mord nisem. Ko mi je zazvonil tet fon, sem se stresla. Službe! mi je zvonil vse popoldneve, o koncih tedna in tudi na dop NAŠA TEMA 13 na delovnem ^dno večji le prisotnosti stresa na delovnem mestu zaposlenih. Doživljanje stresa na delov->tu je tudi eden najpogostejših razlogov za ene težave pri zaposlenih. Po raziskavah :a kar 27 odstotkov zaposlenih doživlja stres, povezan z delom. Zaposleni, ki pri sebi prepoznajo simptome stresa, pogosto poseže- jo po pripravkih in zdravilih, za katere so zgolj slišali, pri čemer sploh ne vedo, kako bodo vplivala na njihovo telo in počutje. ANJA HOHLER, foto:GrupA OB ROBU V iceno stu. Deset let je trajalo, da sem se prvič uprla. Ko mi je hotela izbrisati tri dni dopusta, sem rekla, da se počutim izkoriščano. Še danes slišim, kakšnega vpitja sem bila deležna. Ko sem nekega dne povsem izgubila glas, so mi končno zazvonili alarmi. Po 14 dneh bolniške odsotnosti sem se vrnila na delo. Odvzela mi je logistični del posla, a hkrati tako obremenila nabavnega, da ni bilo prav nič lažje. Imela je le izgovor, da mi je ob tem v novi pogodbi občutno znižala plačo. Ko me je na moje stanje dobrohotno začela opozarjati še sodelavka, sem končno ostala doma. In se povsem zlomila. Mesec dni skoraj nisem vstala iz postelje. Vse me je bolelo. Niti zase nisem mogla poskrbeti, kaj šele za otroke. Razmišljala sem o tem, da bi svoje trpljenje kar končala. Enostavno sem ždela in počasi sestavljala sliko, kaj se mi je sploh zgodilo. Zdravnik je ugotovil, da sem izgorela. Za piko na i sem po približno dveh mesecih bolniške odsotnosti v priporočeni pošiljki dobila odpoved. Skupaj z direktoričino pravno interpretacijo, da mi jubilejna nagrada za deset let dela ne pripada. Vse, kar mi je zakonsko pripadalo, sem morala pisno s pravnimi grožnjami izterjati. A bila sem končno svobodna. Pot do ozdravitve pa je trajala več kot leto.« StO Vodilni naCrtno delali razdore med ljudmi »Imam dve precej podobni izkušnji. Zelo uspešni poslovni zgodbi podjetij, ki sta rasli, nudili urejeno delovno okolje in vse, kar zaposleni pri tem potrebuje. Sodelavci so se zdeli prijazni, kolegialni, pri uvajanju v delo so mi ponudili pomoč, ki sem jo potreboval. A vodstvo, v obeh primerih direktor, je pokazalo zobe že nekaj tednov po prihodu v podjetje. Spremenila so se pravila, ki smo jih dorekli še pred sklenitvijo pogodbe. Delovni čas se nikoli ni končal po pogodbenih osmih urah. V treh mesecih se je raztegnil na 12 ur, a tudi to pogosto ni bilo dovolj, saj so mi v tem času nadrejeni naložili dvakratni obseg dela. Nemogoče ga je bilo opraviti. Pritiski so se stopnjevali, pričakovanja so bila vedno bolj nerealna, roki delovnih obveznosti prav tako. Ko mi je direktor na primer dodelil nalogo razvoja novega tehnično zahtevnega produkta, je že čez teden zahteval rezultate. To mimogrede še zdaleč ni bila moja edina delovna naloga v tistem času. Imel sem občutek, da mi načrtno vceplja »slabo vest« in občutek manjvrednosti. V drugem primeru smo morali čez noč odpraviti reklamacijo in to je terjalo aktivacijo celotnega podjetja. Vodenje tega je direktor zaupal meni. Po uspešno končanem projektu, ko so bili doseženi vsi zastavljeni cilji, sem namesto pohvale dobil očitek, kako je bilo vse zanič. V enem od podjetij so bili v delovnem času celo prepovedani socialni stiki med sodelavci, lahko smo govorili le o delovnih nalogah. Izgorelosti in psihičnega zloma me je ubranila osebnostna trdnost. Ničesar nisem jemal osebno, potrditev sem našel v delu, glede na kriterije, ki sem si jih sam zastavil. Veliko stvari sem se naučil preprosto preslišati. Še danes se čudim, kako so se direktorji trudili, da bi med ekipo vnašali razdore, nemir in osebne bitke, čeprav jim to ni zares uspevalo. Pričakoval bi, da dobra podjetja svoj uspeh gradijo na temelju sodelovanja in timskega duha. Žal je bilo v mojih primerih ravno obratno.« StO Ko postane vse dovoljeno Mediji, zdravstvena stroka in širša javnost ves čas govorijo o preobremenjenosti na delovnemu mestu in nerazumevanju med zaposlenimi, ki posledično vodi v stres. Preden sem začela pripravljati to temo, sem bila glede na pogostost pojava prepričana, da bodo ljudje z nami delili številne zgodbe. A še zdaleč ni bilo tako. Ljudje o tem pravzaprav težko govorijo, tudi anonimno. Kot izgleda, res pripisujemo vso krivdo za to, da česa ne prenesemo, ne razumemo in dejansko ne zmoremo, zgolj sebi in svojemu neuspehu. Okvirji, kaj je psihično in fizično možno pričakovati od ljudi, so v zadnjem času zbledeli. Skoraj vse je postalo dovoljeno. Delovni ljudje na splošno izgubljajo pravice, tisti bolj čustveno dojemljivi ljudje, ki niso sla- biči, pa najbolj nastradajo. Današnji svet se »odvija« prehitro. Skoraj vsi premalo časa preživimo kakovostno. Kdaj ste si nazadnje dovolili soboto in nedeljo zapraviti zgolj za poležavanje na kavču ali ste obiskali dobrega prijatelja iz otroštva, kar odlašate že vrsto let? Kdaj ste si dovolili pohvaliti nekoga, ki ga načeloma grajate, ker je takšno vaše delo v podjetju? Kdaj ste nazadnje na delovnem mestu povedali, kako se (v resnici) počutite? Ni vprašanje, če smo imeli čas, saj kot pravi stroka, časa primanjkuje tistemu, ki si ga ne zna razporediti. Pogoj pa je, da dela v podjetju s pozitivno naravnanostjo in zadovoljnimi zaposlenimi. Služba danes resnično ne predstavlja zgolj dela od sedmih do treh, temveč včasih od štirih zjutraj do šestih popoldan. Poleg tega, da to glede na trenutno zakonodajo še zdaleč ni dovoljeno, tudi ni zdravo. Vsak posameznik ima pravico do kakovostnega oddiha in pohvale za dobro opravljeno delo. Po drugi strani mora biti sposoben prevzeti nase odgovornost za napake, ki jih stori. Odvisno je od posameznika, koliko stresnih dražljajev prenese, preden se zlomi. Vprašanje je, ali imajo drugi pravico preizkušati te meje in od ljudi zahtevati več, kot lahko. ANJA HOHLER Kot ugotavljajo na Eurostatu, kar 53 odstotkov delavcev meni, da je stres na delovnem mestu ključno tveganje za zdravje in varnost na delovnem mestu. Nevarno je soCasno jemanje pomirjeval z ostalimi zdravili Ob znakih izgorelosti in stresa zdravniki marsikomu predpišejo zdravila za pomiritev, mnogi tudi brez obiska zdravnika posežejo po rastlinskih pripravkih, ki jih lahko sami kupijo v lekarnah. A z zdravili in s pripravki se ni dobro igrati, tudi ti imajo namreč neželene učinke. Še posebej če ljudje sočasno uživajo druga zdravila. Da se ljudje premalo zavedajo stranskih učinkov tovrstnih zdravil in pripravkov, pravi tudi Bojan Madjar, mag. farm. in nacionalni koordinator projekta Vprašajte o svojem zdravilu. »Ljudje poznajo rastlinske pripravke, kot je na primer pripravek iz baldrijana za pomiritev. Gre za relativno varno zdravilo, ki je primerno za samozdravljenje blažjih težav. Lahko pa se pojavijo stranski učinki, predvsem možnost vpliva na upravljanje vozil - zaspanost, utrujenost. Zato velja opozorilo, da ljudje ob uživanju tega zdravila ne bi smeli voziti ali upravljati z vozili, kajti lahko se pojavijo resne posledice.« Eno znanih zdravil so na primer baldrijano-ve kapljice. Farmacevt prav tako svetuje previdnost, če kdo sočasno uživa druga zdravila na recept. »To namreč stranske učinke še stopnjuje, še posebej če imajo druga zdravila podobno delovanje,« dodaja sogovornik. Stranski učinki so lahko še bolj nevarni pri zdravilih za pomiritev, ki jih predpišejo zdravniki. To je tudi razlog, da morajo zdravniki pri predpisovanju tovrstnih zdravil dobro preteh- tati, ali so primerna za posameznika. »Bistvo teh zdravil je, da bi jih ljudje morali uživati čim krajši čas, predvsem zato, ker imajo nehvaležno lastnost, in sicer da prinašajo možnost odvisnosti. Sicer pa delujejo zelo hitro in so zelo učinkovita,« dodaja Madjar. Med najnevarnejšimi stranskimi učinki se pojavijo zaspanost, omotica, vrtoglavica in vpliv na delovanje človeka predvsem pri vožnji ali upravljanju s stroji. In tudi tu grozi nevarnost sočasnega uživanja z drugimi zdravili. Predvsem z zdravili za lajšanje bolečin, ker se učinki povečajo. »Zato je pomembno, da tudi lekarniški farmacevti ljudem pomagamo z nasveti in da nam ljudje zaupajo, katera zdravila jemljejo. To lahko preverimo in ocenimo, ali je sočasna uporaba določenih zdravil sploh smiselna ali jo popolnoma odsvetujemo,« dodaja Madjar. Opozarja tudi na to, da ljudje ne smejo pozabiti, da stranske učinke zdravil lahko povzroči tudi sočasno uživanje določene hrane ali pijače ter prehranskih dopolnil. SŠol Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo leta 2016 v skupini zdravil, tako imenovanih psihoanaleptikov, najpogosteje predpisanih ravno antidepresivov. Število teh receptov se je v primerjavi z letom prej povišalo za dva odstotka. Predpisanih je bilo 569 tisoč receptov v vrednosti 10,6 milijona evrov. Najpogosteje predpisani antidepresivi so že vrsto let iz skupine selektivnih zaviralcev privzema serotonina. Največ so antidepresive predpisovali v zasavski regiji, sledita goriška in koroška regija. Povprečno je antidepresive prejemalo 6,9 odstotka celotne populacije. V Savinjski regiji so zdravniki antidepresive predpisali 7,1 odstotka prebivalcem. 14 KRONIKA Po izbruhu afere so v javnost pricurljali tudi dolgovi, ki jih je Atrij imel do Elektra Celje, Simbia in Energetike Celje. Po vseh postopkih opozarjanja Atrija, naj dolgove poravna, so zaradi neupoštevanja sledile tudi poravnave, vendar so bile neuspešne. Po številnih opozarjanjih dobaviteljev energije v začetku leta se je odzvala tudi Zavarovalnica Adriatic Slovenica. Gre za eno od zavarovalnic, s katerimi je imel Atrij Celje sklenjeno premoženjsko zavarovanje stavb, s katerimi je upravljal. Atrij namreč tudi zavarovalnici dolga ni poravnaval. Po hišnih preiskavah tudi na nekaterih drugih lokacijah, kjer je imel Atrij svoje poslovne prostore, so bili ti zapečateni. Ali so kriminalisti pravočasno pridobili vso obremenilno dokumentacijo, bo pokazal celoten postopek. Ko bo končan. Atrij: javnost čaka na epilog Do zdaj le ena ovadba, večji del preiskave še ni končan Primer Atrij po več kot enoletni kriminalistični preiskavi še vedno ni končan. Kriminalisti naj bi podali kazensko ovadbo v enem sklopu preiskav, ki se po naših podatkih nanaša na domnevno oškodovanje delavcev, torej zaposlenih v tem podjetju. Drugi del preiskav, ki naj bi se nanašal na kazniva dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, še ni »postregel« z epilogom v predkazenskem postopku. Kot je znano, naj bi šlo za oškodovanje etažnih lastnikov iz naslova Atrijeve-ga nepoplačila obratovalnih stroškov dobaviteljem in za nepravilnosti pri razpolaganju z denarjem iz rezervnega sklada. Kje vse je končal ta denar, tako še vedno ni znano. Na celjski policiji pravijo, da so pri preiskavi zaznali tudi » ... razloge za sum drugega kaznivega dejanja oziroma drugih nepravilnosti, ki jih še preiskujemo«. Policisti niso želeli potrditi, za katero kaznivo dejanje so ovadbo že podali, a kot smo napisali, gre po neuradnih informacijah skoraj zagotovo za oškodovanje delavcev, ki sicer predstavlja manjši sklop preiskav, pri čemer večina etažnih lastnikov, ki so oškodovanci, zaenkrat ostaja brez odgovorov, kdaj bodo dosegli svoj prav. Strah upravičen? Spomnimo, da je policija sumljive posle Atrija začela preiskovati šele lani spomladi, čeprav se je že več mesecev pred tem tudi javno govorilo o domnev- Atrij povzroča sive lase tudi stečajni upraviteljici »Stečaj Atrija bo zame velik izziv, za upnike pa najbrž veliko razočaranje,« je marca letos, torej tri mesece po uvedbi stečajnega postopka, napovedala upraviteljica Katja Skumavec. Njene napovedi so se izkazale kot pravilne, saj ima s stečajem več dela, kot je običajno. »Podjetje je prenehalo poslovati skoraj leto pred stečajem, zato v podatkih zija velika luknja. Brez ljudi, to je nekdanjih zaposlenih, je zbiranje vseh teh podatkov zelo zahtevno,« pravi Skumavčeva. Ker primopredaje poslov skorajda ni bilo, je morala stečajna upraviteljica podatke o tem, kako je Atrij posloval pred stečajem, pridobivati pri bankah, dobaviteljih, upnikih, upravnikih in tudi najemnikih. V začetku septembra je objavila celo javni poziv upnikom in zainteresirani javnosti (kar v stečajnih postopkih ni pogost primer), naj ji pomagajo pri ugotavljanju morebitnih izpodbojnih ravnanj Atrija. Za presojo teh ravnanj in za vložitev morebitnih tožb ima čas do 15. decembra. Katja Skumavec pravi, da bo po do zdaj zbranih informacijah vložila najmanj eno izpodbojno tožbo. Za kaj konkretno gre, za zdaj še ne more povedati. Upnikov kar mrgoli V stečajnem postopku Atrija je terjatve prijavilo malo manj kot 530 upnikov. Med njimi je največ etažnih lastnikov stanovanj iz Celja, Štor, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in še nekaterih drugih krajev v regiji, kjer je Atrij upravljal večstanovanjske stavbe. Na dolgem seznamu upnikov so tudi številna podjetja in obrtniki, zavarovalnice, upravniki stanovanj, ki so prevzeli delo Atrija še pred njegovim stečajem, a tudi nekdanji zaposleni. Skupna vrednost terjatev znaša več milijonov evrov. Največja upnica je ljubljanska družba za upravljanje TCK, ki je stečaj tudi predlagala in je v lasti Addiko bank. Atrij je imel pri tej banki najeto posojilo v vrednosti več kot dva milijona evrov, ki je v glavnem ostalo neodplačano. Črni madež v poslovanju Atrija so tudi rezervni skladi. Podjetje je sicer zanje vodilo ločeno knjigovodstvo, vendar je vodstvo družbe denar v celoti porabilo za druge namene. Stečajna upraviteljica premoženja Atrija še ni začela prodajati. V stečajni masi so poleg poslovnih prostorov podjetja in nekaj garažnih mest na Ljubljanski cesti v Celju še večje zemljišče na Viču v Ljubljani, po osem stanovanj v Gornjem Gradu in Vitanju ter eno v Celju, manjši poslovni prostor v Šentjurju ter nekaj manjših parcel in več avtomobilov. JI nih nepravilnostih. Kaj je ta vmesni čas, ko preiskav še ni bilo, pomenil za možnosti zakritja ključnih dokazov, ni znano. A zagotovo to vpliva tudi na iskanje vseh ključnih sledi in dokumentacije, kar bo ali ne bo na sodišču odločalo v procesu enega najodmevnejših primerov na Celjskem. Znano je, da so kriminalisti zasegli več računalnikov in elektronskih nosilcev podatkov, a tudi več elektronskih podatkov z oddaljenim dostopom -strežnikov. Za to preiskavo je značilno, da kriminalisti preverjajo tako poslovne vezi Atrija »kot tudi nekatera zasebna razmerja«, kot so nam s policije odgovorili že lani. Torej zagotovo preiskujejo tudi, na katerih računih je denar od etažnih lastnikov pristal in čemu je bil namenjen. Čeprav so na policiji že lani dejali, da je strah etažnih lastnikov, da policija intenzivno ne preiskuje primera, odveč, ljudje po približno letu upravičeno pričakujejo izplen preiskav, ki so vedno intenzivne. Treba je vedeti, da bodo kakršnekoli ovadbe predstavljale šele začetek. Zadeva bo potem šla na tožilstvo, od tam na sodišče, kjer je mogoče pričakovati dolgotrajne postopke. Če je bila javnost še lani delno prepričana, da bi se tako aktualna in odmevna zadeva lahko razpletla hitro, je po letu tudi takšno upanje pri marsikom izpuhtelo. SŠol Foto: GrupA Ustrelil telico in plačal kazen Policisti preiskujejo tudi sum morebitnega kaznivega dejanja Žalski policisti preiskujejo sum kaznivega dejanja ali kršitve zaradi dogodka, ki se je že med poletjem zgodil na območju Hramš pri Žalcu. Po do zdaj znanih podatkih naj bi lovec z lovsko puško ustrelil telico tamkajšnjega kmeta. Veterinarska inšpekcija o tem ni bila seznanjena. Prijava naj bi bila podana na lovsko inšpekcijo, ki deluje v okviru Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Dogodek je lovska inšpekcija obravnavala in ukrepala v skladu z določili Zakona o zaščiti živali, in sicer zaradi kršitve 15. člena. Kršitelju je bila izrečena globa v višini 800 evrov, ki je že poravna- na,« so nam sporočili z lovske inšpekcije. Omenjeni člen zakona kot kršitev navaja streljanje živali ne glede na vrsto orožja. Pri tem so na lovski inšpekciji dejali, da okoliščin dogodka in tega, kako je do njega prišlo, sploh niso natančno ugotavljali, »ker je kršitelj storjen prekršek priznal, strelno rano na domači živali pa je potrdila tudi uradna veterinarka v klavnici, kamor je bila telica odpeljana«. Na policiji do konca preteklega tedna o primeru niso bili seznanjeni. Po naših podatkih je konec tedna nekdo zadevo vendarle prijavil, zato je o izsledkih preiskave še prezgodaj govoriti. Dve hudi poškodbi Na Celjskem sta se pretekli teden zgodili hudi delovni nesreči. V prvi, ki se je zgodila na Hudinji na območju občine Vitanje, si je moški poškodoval nogo pri delu v gozdu. Reševalna ekipa ga je s helikopterjem Slovenske vojske odpeljala v mariborski klinični center. Druga nesreča se je zgodila na Trgu Jožeta Lampreta v Šoštanju. Pri izvajanju obnovitvenih del na objektu je na delavca padla betonska plošča. Poškodovanemu so na kraju prvi pomagali šoštanjski in velenjski gasilci ter reševalna ekipa iz Velenja, ki ga je odpeljala na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Povozil jo je Ob Teharski cesti v Celju je pretekli četrtek dopoldne 51-letni voznik tovornega vozila med vzvratno vožnjo povozil 79-letno peško. Ženska se je pri tem izredno hudo poškodovala. Nesreča se ni zgodila na javni prometni površini, ampak na pešpoti, ki vodi proti pokopališču in je z zapornico zaprta za vozila. Na dan nesreče so jo uporabljali zaradi izvajanja gradbenih del na pokopališču. Policisti zato preiskujejo okoliščine tudi v smeri suma storitve kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti. ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Kako se po razgovoru poslovite Čestitamo! Povabili so vas na razgovor za službo in izkazali ste se kot še nikoli. A počakajte! Najverjetneje ste nekaj pozabili ... Ne odidite, ne da bi napravili spodnje zmagoslavne poteze. Vadili ste že trden stisk roke, kratko udarno predstavitev, skrbno ste načrtovali obleke, ki jih boste na razgovoru nosili ... Kaj še preostane? Zapomnite si - včasih ni le prvi vtis najpomembnejši, ampak je zadnji prav tako usoden. Sledite spodnjim nasvetom in poskrbite, da se boste od sogovornikov na razgovoru poslovili v zmagovitem slogu. Postavite vprašanja o službi in podjetju Na razgovoru vam sogovorniki velikokrat dajo priložnost, da jih vprašate tisto, kar vas zanima, zato je tu priložnost za vas, da zasije-te. Doma si vprašanja pripravite, saj se zna zgoditi, da se boste zaradi treme zmedli in pozabili, kaj je tisto, kar vas zanima. Zanimiva vprašanja: Zakaj je odprt razpis za to delovno mesto? Kaj pričakujete, da bom dosegel v prvih devetdesetih dneh? Ali ponujate dodatna izobraževanja in usposabljanja? Kaj vam je najbolj všeč pri delu v tem podjetju? Kako izvajajo ocenjevanja zaposlenih? Pokažite zanimanje za delovno mesto Preden se zaženete skozi vrata, si vzemite minuto, da poudarite, kako močno si želite razpisan položaj. Pokažite vdanost in predanost, ki sta med ključnimi lastnostmi za dosego cilja. Ne pozabite omeniti, da imate občutek, da bi se dobro ujeli s sodelavci v podjetju, saj to delodajalci izredno cenijo. Po ameriških raziskavah sodeč, je kar 64 odstotkov kadrovikov priznalo, da so pri sestavljanju sestavljanke z značaji zaposlenih že zgrešili pri izbiri. Izrazite veselje, da komaj čakate, da postanete del podjetja. Povzemite, zakaj ste prav vi primerni za razpisano delovno mesto Da bi lahko zaključili v zmagovalnem tonu, ne pozabite povzeti svojih dobrih lastnosti. Navsezadnje niste edina oseba, ki se poteguje za to delovno mesto, zato je potrebno biti bolj tekmovalen in se znati prodati. Katere so vaše ključne spretnosti in izkušnje, ki bi jih radi izpostavili? Ne pozabite, da se morajo navezovati na razpisano delovno mesto in na odgovornosti, ki jih od vas zahteva. Povprašajte o naslednjih korakih To se verjetno zdi kot samoumevno vprašanje, a veliko kandidatov nanj pozabi. Iz prostora odidite s poznavanjem naslednjih korakov, vključno s časov-nico. Dovolite, da vam pojasnijo, kako lahko stopite z njimi v stik z namenom preverjanja celotnega zaposlitvenega procesa. Pošljite zahvalno sporočilo Da bi izstopili iz množice, je pomembno, da sijete tudi po razgovoru. Po intervjuju si dovolite poslati elektronsko pošto, v katerem se zahvalite za priložnost, čas in prijeten pogovor. V njem še enkrat omenite, da si želite postati del ekipe in zakaj menite, da ste pravi kandidat. Ekipa MojeDelo.com И MojeDelo.com Obdelovalec kovin III, obdelovalec kovin II, obdelovalec kovin I, obdelovalec kovin specialist (m/ž) (Zreče) Nudimo stimulativno in redno plačilo ter številne ugodnosti za zaposlene. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 6. 11. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Zreče) Zahtevani pogoji: poklicna šola gostinske smeri, sposobnost opravljanja nočnega dela, znanje računalništva - MS Office ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 6. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter specialist, monter I, monter II (m/ž) (Terensko delo) Nudimo stimulativno in redno plačilo, možnost izpopolnjevanja v tujini ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 6. 11. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Višji inženir (m/ž) (Velenje) Delo bo vključevalo predvsem izvajanje trajnostnih in eksperimentalnih preizkusov, ter ostalih meritev, analizo in predstavitev rezultatov, izdelavo poročil v slovenščini in angleščini. Gorenje, d. d., Partizanska cesta 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 14. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) Celje Hudinja Delo izbranega kandidata bo obsegalo predvsem prodajanje, sve- tovanje in obveščanje kupcev, polnjenje in urejanje polic, reševanje reklamacij. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 16. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog kakovosti (m/ž) za dobavitelje (Prebold) Pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem področju, poznavanje zahtev in standardov v avtomobilski industriji (ISO TS, VDA), poznavanje kakovostnih orodij (SPC, MSA, ...), aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 31. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo: zahtevana strokovna izobrazba: IV. ali V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, računalniška pismenost, odgovornost za delo, natančnost, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt d.o.o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Slovenske Konjice) Vaše delo bodo predstavljali vzdrževanje strojev, delovnih naprav in priprav, odpravljanje napak in zastojev v proizvodnji, izboljševanje delovanja delovnih naprav in priprav, izdelava induktorjev za segrevanje surovcev, izdelava priprav za zaščito delovnih mest in za zaščito delovanja strojev in naprav. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 13. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Spletni razvijalec (m/ž) (. NET MVC) (Celje) V svojo ekipo vabimo entuzia-stičnega tehnično podkovanega programerja za projektno delo pri razvoju spletnih rešitev v. NET okolju. Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Spletni razvijalec (m/ž) (Java) (Celje) Iščemo razvijalce, ki imajo izkušnje z razvojem spletnih rešitev in iščejo nove izzive. Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje in vodenje obstoječih projektov, komunikacijo s strankami. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist tehnične prodaje (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: pospeševanje prodaje, obiskovanje in tehnično svetovanje pri obstoječih kupcih ter iskanje novih in delo na projektih, priprava ponudb in pripadajočih tehničnih dokumentacij. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Elektroinženir-razvojnik (m/ž) (Vojnik) Delo na delovnem mestu obsega razvoj in uvajanje tehnoloških rešitev za nove tehtalne sisteme, nadgradnjo obstoječih tehtalnih sistemov ... Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 24. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo najmanj III. ali IV. stopnjo smeri mehatronike, elektronike ali strojne mehanike, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem področju, poznavanje tehnoloških procesov in normativov na področju ko-vinsko-elektrotehnične industrije (prednostno kandidati z izkušnjami v avtomobilski industriji) . Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 24. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Arja vas, Žalec) Opis: izvajanje natančnih delovnih operacij, posluževanje in nastavljanje strojne opreme, zlaganje izdelkov na paleto in prevoz v skladišče . Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 14. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor kakovosti (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo: izobrazbo V. - VI. stopnja tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vsaj pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela s programi MS Office ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 3. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni asistent direktorja (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo: naziv univ. dipl. ekonomist, obvezne delovne izkušnje v avtomobilski industriji, delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, zahtevano je tekoče znanje nemškega in angleškega jezika ... SG Automotive, d. o. o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 3. 11.2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delphi razvijalec programske opreme (m/ž) (Celje) Kakovost in zanesljivost programskih rešitev podjetja ter najsodobnejša informacijska tehnologija v podporo poslovnim procesom so naše vsakodnevne obveze - za brezskrbno poslovanje naših poslovnih partnerjev. Zato v podjetju Bass zahtevne sistemske rešitve obravnavamo tako kot partnerje -individualno - saj smo prepričani, da so samo celovite in personali-zirane sistemske rešitve ključ do uspeha. Bass, d. o. o., Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v prodaji (m/ž) (Celje) Ste komunikativni, odprti, pozitivni, iznajdljivi in obožujete potovanja? Iščemo kreativnega, vztrajnega sodelavca, ki verjame v timsko delo in hkrati čuti odgovornost za ustvarjanje dodane vrednosti. Turistična agencija Palma, d. o. o., Lilekova ulica 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 15. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. —1ВИВ1ијд| OSIR 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku n. al ^odlično storitev? B i Preglejte aktualno ponudo e Ogrevanje s plinsko pečjo De Dietrich Cene zemeljskega plina se znižujejo že šesto leto zapored, cena plina za gospodinjski odjem pa je do 35 odstotkov nižja kot pred desetimi leti. Število gospodinjskih odjemalcev se bliža številki 120 tisoč in se z leti povečuje. Ogrevanje gospodinjstev z zemeljskim plinom ima tako v Sloveniji pomemben delež. Ogrevanje s sodobnim plinskim kondenzacijskim kotlom omogoča visoke izkoristke, varčno porabo energije in posledično nizke obratovalne stroške. Poleg tega je investicija v plinski kondenzacijski kotel nekajkrat nižja v primerjavi z investicijo v druge ogrevalne naprave, saj stane vgradnja kotla na zemeljski plin že od 3 tisoč evrov dalje. Omenjen način ogrevanja je obenem okolju prijazen, saj je zemeljski plin najčistejše fosilno gorivo. Plinska peč Naneo navdušuje z mini formatom in A+ energijskim razredom Stenska plinska kondenzacij-ska peč De Dietrich Naneo enega najbolj priznanih svetovnih proizvajalcev je primerna za modernizacijo ogrevalnih sistemov kot tudi za novogradnje. Gre za učinkovito in najkom-paktnejšo plinsko kondenza-cijsko peč na trgu, ki je požela veliko uspeha po vsem svetu. Tehnično je enako zasnovana za celoten svetovni trg in jo pri ogrevanju stavbe kot pri pripravi tople sanitarne vode odlikujejo odlični rezultati. Peč v obeh primerih sodi v energijski razred A. Z dodano sobno upravljalno enoto iSense ter zunanjim tipa- lom dosega celo razred A+. Na ta način je pod določenimi pogoji mogoče pridobiti tudi nepovratno subvencijo Vko skloda. Peč lahko kombinirate z akumulacijskim grelnikom različnih velikosti. Enostavna upravlja I na sna a na srtljiv gumb je starejšim uporabnikom enijazha, na velj'o ea je tudi upravljalna enota po meri zahtevnejših uporabnikov. Hvala za priznanji. . Najvi _ raven i 7onesii kokovosyC'1 oltonv Novi Tućsoi že od 19.990 eur Preverjena rabljena vozila z garancijo na www.cast.si e ДС KRflLJ Mvnnnni ™ C.u d o o M.Urit. I..1.57 3313 PoIkI» Polzela ОЗ/ 70 50 400 www.cast.si Za dodatne informacije o plinskih pečeh De DivBrich Per dimniOkih sistemih Almeva pišite na eletaronski naslov info@slada.si ali pokli-čitana040 П06 j 73. Gre za izjemno majhno peč nonobao obliko (06x17x37 -vxšxg), tako je skladna tako rekom z osaOim prostorom v domu. Poleg vseh konkurenčni0 pcodkosti nnodurojn je z iorobno obvlnčno соао7 Nbvov 2018: poemium plinska peč Evodens AMC Še lotos bo na slovenoki trg prišla plinska kondenzacijska 20Č Caod anš AlPŠ, ki naodašuje s svojim dizajnom, učinkovito-otjc2 v eleu ns°m 1 bgrpjenimiole-meoti, muijifuokoionaisostjg ter inovativnim upravljalnim sisjemom p smart funkoijami. Dimminši siotemi Almeva - kombinacija s plinskimi pečmi V trgovini Slada, članici Veto group, je na voljo vse za ogrevanje na enem mestu. Ponujajo rešitve in komponente za vsa goriva ter zagotavljajo, da bodo v kotlovnici vse povezave odlično delovale. Tudi plinske peči morajo namreč v povezavi z dimniškimi sistemi delovati brezhibno. Na voljo so dimniški sistemi vodilnega evropskega proizvajalca dimnikov za kon-denzacijske peči iz plastike Almeva. Napreden in moderen sistem odvoda dimnih plinov je dosežen s švicarsko natančnostjo in kakovostjo cevi ter ostalih elementov. Na voljo je izbor več kot 200 elementov, vsak v različnih dimenzijah. Skupaj ponujajo več kot 2.250 kata-logiziranih izdelkov, ki tvorijo celoten sistem odvoda dimnih plinov in različne načine vgradnje z zajamčeno kakovostjo. I www.tr go vin a - la m tea, si prodaja elektronskih komponent velika izbira žarnic, baterij, orodja Žarnica, d. o. o. tel.: 03-U28-2922 philips dURACELL" Kocbekova 3 GSM-051-495-700 3000 Celje zarnica@siot.net ^J? ffiVARTA . \aA/tzao*e n/ fin/o most/. Ш lavnica Anton Prešernova I WWW. ALM EVA.EU m e va jWlSS G20 ObUE OCaOE4S 4 MOJE POHIŠTVO Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Cejje (nasproti Planeta Tuš) POHIŠTVO POMERI! 031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si BRCW BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. Teharska cesta 24, 3000 Celje tel 03 4256100 fax 03 4256124 e-naslov:info@birobit.si www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p Poslovne enote: Kalobje-Kontakt: 031-3 03/ 746-13-80 i pri ureditvi grobov, delo brezplačno ŠPORT 17 Adi Vidmajer v akciji danes ... ... in leta 1961 na Kladivarjevem štadionu v Celju. Svetovni prvak v vseh pogledih Najuspešnejša veteranska sezona atleta Adija Vidmajerja - »Najlepše je, ko zapoješ slovensko himno s solzami v očeh« Nekateri ljudje so pri 76 letih srečni, če so še živi. Mnogim je povsem dovolj, če pri tej starosti lahko hodijo. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki so za svoje zdravje izjemno skrbeli, se nenehno fizično udejstvo-vali in jih zgolj preživetje ne zadovoljuje. Četudi so slednje ugotovitve za koga patetične, pa še kako držijo. Adi Vidmajer je korenjak, še vedno pravi silak, ki pri 76 letih potuje po svetu in domov prinaša medalje, nova spoznanja in temelje za lepe spomine. Njegov elektronski naslov je pomenljiv: adi.vid-majer@srecen.si. Čestital tudi Kozmus Vidmajer je letos nanizal odlične rezultate. V začetku februarja je svojo pripravljenost preveril na državnem prvenstvu v Ljubljani in zmagal v suvanju krogle (10,70 m). Marca je v Beogradu krepko izboljšal svoj dosežek (11,26) in postal balkanski prvak v dvorani. Deset dni kasneje se je z evropskega prvenstva v Madridu vrnil z dvema srebrnima (kladivo, gira) in eno bronasto medaljo (krogla). V maju in juniju je bil petkratni državni prvak in tudi zmagovalec peteroboja v metih. Zmagoval je še na Hrvaškem in v Avstriji. Višek sezone je bilo svetovno veteransko prvenstvo v Malagi v prvi polovici septembra, na katerem se je zbralo več kot 9 tisoč atletov iz celega sveta. Adijevo kladivo je 6. septembra pristalo pri 42,17 metra. Z izjemnim metom je bil boljši od vseh trinajstih tekmecev v starostni kategoriji nad 75 let. Prekosil je celotno svetovno elito, tudi favorita, Nemca Güntherja Fandricha in Američana Georgea Mathewsa. Čestitko, kratko in jedrnato, je poslal tudi nekdanji olimpijski in svetovni prvak Primož Kozmus: »Čestitam, kladivaši se ne damo.« V ponos in čast Devetčlansko slovensko zastopstvo se je v španskem mestu veselilo uspeha člana Atletskega kluba Žalec. Na podelitvi najboljšim v metu kladiva je zadonela slovenska himna. »Za vsakega našega športnika, ne glede na starost, je eden najlepših trenutkov v karieri, ko stoji na najvišji stopnički, ko se zave, da je najboljši na svetu, ko zaigra slovenska himna in jo zapoje s solzami v očeh. Tudi zame je bilo tako v Malagi. Želim si, da bi se to še kdaj ponovilo,« Adi Vidmajer se je rodil 7. januarja 1942. Športno vzgojo je do leta 1976 poučeval v OŠ Prebold, nato je bil vodja športnih programov pri TKS Žalec in ZTKO Žalec. Več kot desetletje je bil ravnatelj I. OŠ Žalec. Med letoma 1985 in 1992 je bil komandant Območnega štaba Teritorialne obrambe Žalec (v eni od občin, ki ni oddala orožja JLA). Opravljal je vlogo podpredsednika Planinske zveze Slovenije, bil je član strokovnega sveta za šport pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je ustanovitelj AK Žalec, ki ga je vodil kot predsednik. Že vrsto let vodi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Leta 2008 je prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo, v istem letu kot Primož Kozmus za vrhunske dosežke. Zaljubljen je v hribe in planine. Skoraj ne mine dan, da ne bi bil na katerem od bližnjih hribov, na Žvajgi, Golavi ... je čustveno pripovedoval Vidmajer. »Za mano je najuspešnejša sezona, odkar tekmujem na veteranskih atletskih tekmovanjih. Prav vesel sem, da v tej starosti vzdržujem moč in športno formo, nenazadnje mi je tudi v ponos in čast, da lahko tako ime občine Prebold, kjer stanujem, občine Žalec, kjer sem ustvarjal domala celotno življenje, kot tudi Celja, kjer je moj prvi matič- ni klub AD Kladivar Celje, in seveda naše lepe Slovenije na svojstven način promo-viram v svetu.« Kralj metov na Balkanu Vse to je bila imenitna spodbuda pred »domačimi« balkanskimi veteranskimi atletskimi igrami, ki so bile v Celju od 21. do 23. septembra. Organizator je bil AD Kladivar, Vidmajerjev matič- »V tekmovalnem smislu je Adi aktiven že od leta 1954, ko je začel kot perspektiven pionir atlet, in lahko rečemo, da je danes perspektiven veteran atlet,« je konec leta 2006 v imenu upravnega odbora Zveze športnih društev Žalec med drugim zapisal Silvester Marič v predlogu za Bloudkove nagrajence. ni klub, v dresu katerega je v mladinski in članski kategoriji dosegal odlične rezultate. Adi Vidmajer je seveda blestel tudi v balkanski veteranski konkurenci. Osvojil je tri zlate medalje, v metu kladiva (45,28 m), metu gire (17,73 m - nov slovenski in balkanski rekord) in suvanju krogle (11,04 m). V metu diska je osvojil »le« drugo mesto (31,54 m). Še eno od številnih priznanj čaka Adija Vidmajerja; 17. novembra bo na Vrhniki razglasitev najuspešnejših slovenskih atletov veteranov. DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv Adija Vidmajerja Mladi skakalci iz Vizor državni prvaki Jutri bo pod Šmarjetno goro državno prvenstvo za člane in članice v smučarskih skokih. Tekmovanje se bo s kvalifikacijami začelo ob 17.00. Naslov bo branil Timi Zajc iz Hramš, član SSK Ljubno. Timi je bil do leta 2015 član Smučarskega društva Vizore. Klub iz Nove Cerkve je lani slavil trideseto obletnico obstoja. Majhno skakalno društvo doživlja razcvet v svojem delovanju in tudi po številu članov. Dobri rezultati so plod zagnanega dela trenerjev, članov društva in staršev. Slavji v Logatcu in Trbižu V SD Vizore je zrasel zelo obetaven rod mladih smučarskih skakalcev. Dokaz je dosežek na zadnjem državnem prvenstvu v starostni kategoriji do 11 let. Dečki so v Logatcu osvojili prvo mesto v ekipnem tekmovanju! To je uspelo Finu Šibliju, Jaki Krajšku, Maiu Zakelšku in Jakobu Mužarju. Uspeh je v posamični konkurenci s tretjim mestom dopolnil Mai Zakelšek. Odmevna skakalna zgodba je plod dela trenerjev Stanislava in Davida Grma. Mladi skakalci so navdušili tudi v mednarodnem tekmovanju Alpe Jadran. Tekme so v poletni sezoni gostili Celovec, Sebenje, Žirovnica in Trbiž. V italijanskem mestu je bil zaključek, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Vizorčani so domov odšli s številnimi pokali, medaljami in nagradami. Veselili so se fantovske zmage v skupnem seštevku vseh letošnjih tekem in na koncu še zmage celotnega kluba na štirih tekmah, s katerim so si fantje in dekle (Alja Preložnik) za eno leto priskakali prehodni pokal najboljših skakalcev na turneji. V soboto bo sledilo državno prvenstvo v kategorijah do 12 in 13 let v Velenju, skakalci Vizor pa imajo tudi na tem tekmovanju smele načrte. Izpostaviti je treba še dva predstavnika klubov s celjskega območja. Med mladinci do 16 let je na DP zmagal Gorazd Završnik iz SSK Ljubno, mladinka SSK Velenje Nika Vetrih pa je osvojila tretje mesto. DEAN ŠUSTER Foto: SD VIZORE Državni prvaki do 11 let. V ozadju sta z leve trenerja SD Vizore Stanislav in David Grm, pred njima pa so Jaka Krajšek, Mai Zakelšek, Fin Šibli in Jakob Mužar. 18 ŠPORT Dobovec drugič med evropsko elito Pogovor s kapetanom moštva Rokom Mordejem Državni prvak v futsalu Dobovec Pivovarna Kozel je turnir glavnega dela lige prvakov v Podčetrtku končal s porazom proti Ugri (0:2), najboljši ruski ekipi in evropskemu prvaku iz leta 2016. Kljub temu je na zgledno organiziranem kvalifikacijskem turnirju navdušil. Še drugič v treh letih se je uvrstil med šestnajst najboljših klubov v Evropi. Tekmece v elitnem delu lige prvakov bo dobil jutri na žrebu v Nyonu. Varovanci trenerja Kujtima Morine so najprej premagali finalista ruske lige Sibiriaka s 3:0, ko so gole dali Klemen Duščak, Alen Fetić in Kristjan Čujec. Napredovanje so dokončno potrdili z zmago proti madžarskemu podprvaku Be-rettyöüjfalu s 6:2. Dva gola je dal Alen Fetić, po enega pa Robert Grbić, Kristjan Ču- jec, Žiga Čeh in kapetan Rok Mordej, ki se je takoj odzval vabilu na pogovor. Odločilen je bil torej že prvi obračun, kajne? Naša zmaga proti ruskemu podprvaku, profesionalni ekipi, je bil pravi podvig. Tekma bi se lahko zavrtela tudi v drugo smer. Doseženi gol ob koncu prvega polčasa je tehtnico prevesil na našo stran. Naslednji dan smo imeli težke noge, toda od Madžarov smo pač močnejši. Ugri, ki ima milijon evrov proračuna, smo se zadnji dan dobro upirali. So bile priprave letos obsežnejše? Sestavili smo vrhunsko ekipo, reprezentanco v malem. A to ni dovolj za uspeh, če nimaš odličnega trenerja in dobrih pogojev za delo. Kujtim Morina je najboljši trener na Balkanu. Zbral nas je teden dni prej, kot je to običajno. Poleg Dobovca so med elito Benfica, Inter, TTG-Ugra Yugorsk, Kairat Almaty, Bar^a, EP Chrudim, Sporting, Halle-Gooik, Ekonomac Kragujevac, Sibiryak, LSM Lida, A&S Futsal Pescara, Novo Vrijeme Makarska (s kapetanom slovenske futsal reprezentance Igorjem Osredkar-jam), Record Bielsko-Biala in Vytis. »Osem odličnih igralcev, osem glav, osem različnih razmišljanj. Kako to uskladiti, s tem se bo ubadal trener. Pomagal mu bom, dobro vzdušje je ključ do uspehov.« Zelo dobro smo se pripravili. Tako kakovostnega moštva Dobovec še ni imel, pravzaprav še noben slovenski klub doslej. Ste sposobni za senzacijo v elitnem delu, za preboj na zaključni turnir? Na to moramo gledati skozi prizmo proračunov klubov. Igralci Dobovca smo amaterji, torej igramo futsal in hodimo v službe. Težko se kosamo z najboljšimi klubi in reprezentancami v Evropi. Toda Dobovec in slovenska izbrana vrsta delata čudeže. Morda bo žreb ugoden in bomo lahko vsaj upali na presenečenje. Ni skrivnost, da ste lani v glavnem vi sestavili ekipo, ki je kraljevala na slovenski sceni. Kaj pa letos? Po zaključku sezone smo se sestali z vodstvom kluba. Trener je povedal svoje želje glede okrepitev, nato sem jih naštel še sam. Ko smo se poenotili, smo pohiteli in uresničili večino želja. Kakovostnih igralcev v naši državi ni veliko, večino smo jih dobili mi. Toda glavno potezo smo opravili, ko smo prepričali vratarja Damirja Puškarja, da ostane pri nas. On je nase vezal odlične igralce. Kako primerjati prvo uvrstitev Dobovca med elito leta 2015 in letošnjo? Takrat smo imeli precej slabšo ekipo kot sedaj, a smo se lažje uvrstili med šestnajsterico. V Podčetrtku smo dobili dve tekmi, izgubili smo proti izvrstni Benfi-ci. V elitnem delu smo imeli zahtevno skupino. Ob koncu smo premagali tekmece iz Francije in zasedli deveto, zame odlično deveto mesto. Med 13. in 18. novembrom se bomo potegovali za vsaj eno zmago z željo, da bi dosegli še kaj več oziroma da bi prišli na prag zaključnega turnirja. Lahko sklepamo, da na domači sceni ne boste imeli težav? Maribor se bo še okrepil, prav tako Litija ne bo čakala križem rok. Naša ekipa je najbolj kakovostna, a to bo treba potrditi na parketu. Bo imel selektor Andrej Dobovičnik olajšano delo, ker ima zbrano že skoraj celotno reprezentanco pri vas? Najbrž bo že tako. Šest, sedem nas je, ki bomo najbrž oblekli majice z državnim grbom. Dodal bo še dva, tri igralce. Zdaj ima Dobovec zvezdniško zasedbo. Bo vaša vloga kapetana letos še pomembnejša? Osem odličnih igralcev, osem glav, osem različnih razmišljanj. Kako to uskladiti, s tem se bo ubadal trener. Pomagal mu bom, dobro vzdušje je ključ do uspehov. Treba ga je vzdrževati do konca dolge sezone, kar je zelo zahtevno. Zadali smo si štiri cilje, dva smo že izpolnili. Osvojili smo slovenski superpokal in se uvrstili med evropsko elito. Klub Dobovec bo še dolgo, dolgo deloval, upam, da še vsaj nekaj časa na takšni ravni, na kakršni je sedaj. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Črna športna sobota celjskih klubov Za celjskim klubskim športom je črna sobota. Izgubili so rokometaši, nogometaši, rokometašice in hokejisti. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 4. krogu lige prvakov v Szegedu doživeli visok poraz s 33:24. Po prvem polčasu so zaostajali za kar deset golov. Najbolj učinkovita sta bila Jaka Malus in Rok Ovni-ček, ki sta dosegla po pet zadetkov. Trener Tomaž Ocvirk je v uvodu dejal, da si tekme sledijo v peklenskem ritmu in da ni časa za premlevanje in za oziranje nazaj, a je kljub temu ocenil obračun z madžarskim prvakom: »Motila so me močna nihanja v naši igri. Začeli smo premalo odločno. V napadu smo prihajali do lepih priložnosti, a smo bili pri strelih nezbrani. V drugem polčasu so se naši igralci sprostili, se približali gostiteljem, v končnici pa znova nanizali vrsto napak. V Nantesu bomo skušali popraviti vtis z Madžarske. To bo zelo zahtevno. Znova se bomo pomerili z visoko proračunskim klubom, ki ima ogromno število dobrih igralcev.« O okrepitvi, Willia-mu Accambrayu, je dejal, da je željan dokazovanja, da je zelo dobro telesno pripravljen in da ga vidi v celjski zgodbi, kar ga veseli. Preobrat Olimpije Nogometaši Celja so v 12. krogu 1. slovenske lige na svojem štadionu izgubili proti ljubljanski Olimpiji s 3:1. Doživeli so prvi poraz po šestih krogih in so na sedmem mestu. Prejeli so precej pohval, tudi od gostujočega trenerja Zorana Barišića. Pošteno je bilo, da sodnik ni Celja kaznoval z enajstmetrovko po igranju z roko Žana Benedičiča, kajti Jucie Lupeta se je do žoge dokopal gostje so domačine pustili na zadnjem mestu na lestvici. Ligaško tekmovanje se bo po reprezentančnih tekmah nadaljevalo 20. oktobra. Znova Olimpija, ampak na ledu Z istim rezultatom kot nogometaši Celja so na svojem ledu poraz doživeli celjski hokejisti. V derbiju mednarodne lige so premoč morali priznati kranjskemu Triglavu. V soboto bodo gostili ekipo Zagreba (18.00), v torek pa ljubljansko Olim-pijo (19.00). Slab večer celjskih klubov so dopolnile rokometašice Z'dežele. V dvorani Golovec so jih presenetljivo, s 24:22 premagale igralke Kopra. Prav nič boljši niso bili košarkarji Celja. Napeto in dramatično tekmo uvodnega kroga 2. lige so v Podčetrtku izgubili po podaljšku s 103:101. Domačini so vodili že za 14 točk. V tekmi slabih obramb je bil izid prvega polčasa 59:51. Pri Podčetrtčanih sta bila najbolj učinkovita Dejan Milaši-novič s 30 in Anže Cerkovnik s 23 točkami, pri Celjanih, ki so zavzeto igrali le v zadnji četrtini, sta bila najboljša Ji-immie Hunt z 22 in Salih Nu- hanovič z 19 točkami. Sodila sta Velenjčana Nace Mohorič in Jure Letonje - v celjskem taboru so bili ogorčeni nad njunim delom. Zmagale so le celjske košarkarice, ki pa proti Iliriji niso imele težkega dela. Včeraj so odigrale prvo tekmo v Jadranski ligi v svoji dvorani proti bolgarski Mon-tani, v soboto pa se bodo še drugič v tej sezoni pomerile s Triglavom (17.00), tokrat v domačem prvenstvu. V mednarodni regionalni ligi so Go-renjke v Kranju nadigrale s kar 83:52. DEAN ŠUSTER Foto: Grupa Salih Nuhanović je v drugoligaškem derbiju v Podčetrtku ulovil kar 18 odbitih žog. s prekrškom. Kasneje je moral pokazati na beli krogec, čeprav je žoga nesrečno zadela Žana Zaletela. Edini gol za gostitelje je dal Mitja Lo-trič. Preostali izidi: Triglav -Gorica 2:4, Domžale - Mura 2:2, Maribor - Aluminij 2:1 in Krško - Rudar Velenje 0:0. Velenjčani so imeli v Krškem svoje priložnosti, a se je srečanje končalo brez golov in £ TelekomSIovenije ŠPORT 19 V uvodu dva lokalna derbija Z današnjo tekmo med Krko in Olimpijo se bo začela nova sezona državnega prvenstva za košarkarje, preostale štiri tekme bodo v soboto. Celjsko območje bo imelo tudi v novi sezoni štiri predstavnike, Rogaško, Šentjur, Hopse in Zlatorog. Sobotni pari so: Šentjur -Rogaška, Hopsi - Zlatorog, Primorska - Šenčur in Helios - Ilirija. V prvem delu tekmovanja bodo moštva odigrala 18 krogov. Najboljših šest ekip se bo uvrstilo v ligo za prvaka, medtem ko bodo preostale štiri ekipe tekmovale v ligi za obstanek. Po koncu omenjenih tekmovanj se bosta v četrtfinale uvrstili tudi najboljši dve ekipi iz lige za obstanek. Prišla Bilk in Vaši Rogaška v zadnjih letih v domačem prvenstvu odlično nastopa. Preteklo sezono je končalv na četvtem mestu, visoko pa meri tudi vnovi sezoni. Zapustili so jo Marvin Brandon Holcomb, Miha Fon, Petar Vujačić, Dragan Đuranović, Mitja Nikolič, Ivan Batur, Andrej Napotnik in Dragiša Drob-njak, ki je sklenil športno pot. Novi obrazi so Siniša Bilić tSaint Chamond), Miha Vašl (Levice), Stefan Mijović (Mladost), Sreten Knežević (Mladost), Obrad Tomić (Partizan) in Peter Kropec (Ptuj). »Žrlimo si uvrstitev v ligo za prvaka. Po spremembi tekmovalnega sistema je jasno, da bo prsi del velike bolj stresen kot drug. Ponovno smo morali dodobra spremenffi ekipo. Daleč smo še od idealne pripravljenosti, a se kljub temu želimo v obeh tekmovanjih prikazati v čim bolj(i luči, «oje1 dejal trener Rogaške Damjan Novaković. Želja med šest Polzelske Hopse so po koncu pretekle sezone zapustili Dejan Čup, Ivan Držić, Andraž Stropnik, Marko Vuković, Andraž Rogelja in David Steiner. Novinci so Jan Copot (ECE Triglav), Simo Atanacković (Sorgues), Donovon Jack (Bayer Giants), Austin Bur-gett (Notre Dame) in Casey Benson (Oregon). Polzelani so v prejšnji sezoni državnega prvenstva končali na skromnem devetem mestu. »Ekipa je v pripravljalnem obdobju odigrala zelo veliko tekem, kjer so bila prisotna nihanja zaradi neuigranosti. Tako kot ostale ekipe si tudi mi želimo uvrstitev med prvo šesterico. To bo težko doseči, saj menim, da so moštva v tej sezoni močnejša kot v pretekli. Veliko bo odvisno od dnevne forme, poškodb in tudi organizacije dela. V ekipo smo vključili tudi tri mlajše košarkarje, eden od njih je že v pretekli sezoni odigral dokaj vidno vlogo,« pravi trener Hopsov Boštjan Kuhar. Po finančnih zmožnostih Močno spremenjeno zasedbo bodo v novi sezoni imeli tudi Šentjurčani, ki so v prejšnji sezoni pristali na osmem mestu. Ekipo so zapustili Marko Popadić, Jan Rizman, Miha Andrinek, Corey Allen, Marcus Williams, Gašper Jordan Rojko, Luka Lupše, Žiga Debelak in Tomaž Bolčina. Prišli so Davor Konjević (Škr-ljevo), Jan Strmčnik (LTH Castings), Michael Harmon (YLLI), Matej Krušič (Celje), Emir Ahmedović (Sloboda Tuzla), Dejan Či-goja (Ilirija) in Jernej Ledl (Zlatorog). Pričakovanja pred novo sezono je strnil trener Jakša Vulić: »Pričakujem, da bo ta sezona kakovostnrjša kot pretekla. Ekipo smo sevtavili glede na finančne zmo°nosti. Upam, da se bomo borili za mesto v izločilnih bojih. A če se nam bo uspelo uvrrtiti v hgo ea p rvaka, pa bo še toliko bolje. Vsem ekipam želim čim ve e kakovostnih tekem in čim manj poškodb.« Stavijo na Ame ričane Največje spremembe so se zgodil e v laškom Zlatorogu. Po trenerju Alešu Pipanu so odsli še košarkarji Petar Ku-sovac Matic Maček, .Jernej Ledl, Markv Pepovićr Urban Durnik, Urvš Zadnek, Imran Polutap in Đordee Lisica. Ekipo j es prevzel Amerikan Chrii Thomis, leridružili so se risu Matej Roje (Helios), Jalen Lindsoy (Providences Ema-ni Gant (Mareo Nyire^ha-zi), Ožbej Glavan (Celje) in Jan Kellner (Hrastnik) . »Psed petimi leS sem se ealjubil v slovensko košarko. Nisem pričakoval, das me Ido pno.) ponovno zanesla v Slovenijo. Veliko mi pomeni, da se bomo lahko pomerili proti odlično vodenim ekipam. Imamo zelo mlado moštvo, gojili bomo privlačen slog igre. Želimo biti ekipa, ki igra z neverjetno energijo in da vsako tekmo od vse od sebe. Želimo, da so Laščani ponosni na nas,« je povedal trener Chris Thomas. Pomembna bo vsaka tekma Če sodimo po sestavi moštev, potem je jasno, da lahko košarkarji Rogaške merijo zelo visoko. Glavni konkurenti za vrh so Olimpija, Primorska in Krka. Največje vprašanje je, kaj lahko naredijo na Polzeli, v Laškem in Šentjurju. Med naštetimi ekipami še najbolj izstopa- jo Hopsi, ki bi se glede na prikazano v pripravljalnem obdobju morali uvrstiti v ligo za prvaka. Naj skromnejši ekipi imata Zlatorog in Šentjur, zato je težko napovedovati, kaj lahko naredijo tako eni kot drugi. Morda pa bo kdo pozitivno presenetil ... Štela bo vsaka zmaga, vsaka točka. MITJA KNEZ Foto: GrupA Zadnja tekma mes košarkarji Šentjurja in Rsgaškv se ni ksnčsla. 21. aprila je užaljeni sodnik Milan Španić iz Postojne brez tshtnsga razloga zahteval izpraznitev določene.a dela tribune v dvorani Hruševec. Vodstvo kluba ni ugodilo njegovi želji, zmaga je za zeleno mizo pripadla Slatinčanom. prinašamo svežino s skokom v termalno vodo thermane laško in kopalno brisačo novega tednika in radia celje Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THE RMAN I LAŠKO: Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. Ostale ugodni brezplačne vse posebne priloge Novega tednika - 4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) sti za naročnike: - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagrad v nagradni križanki 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE GlQSben( www.muzej-nz-ce.si www.hisakulture.si v otroškem muzeju Hermanov brlog Velika glasba za male otroke MOTORNA VOZILA Sobota, 13. 10., 10.00 Hermanov brlog S. Prokofjev: Peter in volk Nastopajoči: Mitja Ritlop, klarinet Luka Železnik, flavta Tadej Kopitar, francoski rog Eva Miheu, oboa Nuša Komplet Peperko, pripovedovalka Cena abonmaja Glasbene sobotnice je 15 EUR in vključuje obisk 6 prireditev, kupite pa ga lahko v Muzeju novejše zgodovine Celje. Možen je tudi obisk posameznih dogodkov z vstopnino 3 EUR. HIDRAVLIČNO stiskalnico, 150 l, ugodno prodam. Telefon 031 456-356. 1683 PRODAM PRODAM www.nt-rc.si OPEL astra, 1,7 d, letnik 2003, registriran do 21. 7. 2019, zimske gume, sivo kovinska barva, ohranjen, mala poraba, prodam. Cena 1.200 EUR. Telefon 031 885-698. 1675 KUPIM RABLJEN avto renault clio storia, dobro ohranjen, star 5 do 6 let, kupim od 1. lastnika. Telefon 031 621-283. 1684 STROJI м^шц narodiwzabavna TV oddaja I Ш PRODAM TRAKTOR Imt, letnik 1989, odlično ohranjen, registriran, 1.260 delovnih ur, prodam. Telefon 031 369-470. 1608 NAVADEN in rotacijski plug (okrogel priklop) za motokultivator Muta prodamo. Informacije po telefonu 041 906-042. 1653 DVOOSNO traktorsko prikolico znamke Berger, nemška, nosilnost 8 ton, s poviški, ugodno prodam. Telefon 041 317-434. p Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t,: 03 898 60 00, vti/.stiJdi0@Si0l.net www.vtvstudio.com, www.facebook.com/najviza DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Otoku v Celju oddamo. Informacije po 18. uri, telefon 041 809-419. p PRODAM PARCELO, 1.651 m2, Grobelno, ugodno prodam. Telefon 068 626-816. 1425 HIŠO z vinogradom na Virštanju prodam. Telefon 040 211-346. p ŠMARTINSKO jezero, Konjsko, skupaj prodam 2 ha gozda in 1 ha travnika. Asfaltiran dovoz. Telefon 041 725-092. 1672 ŠKOFJA vas, prodam poslovno-stanovanj-sko parcelo, 1250 m2. Telefon 041 725-092. 1672 STANOVANJE NAJAMEM ENOSOBNO stanovanje v stanovanjski hiši v Celju, na mirni lokaciji, najameva. Telefon 070 395-401. 1666 PRODAM V ZREČAH prodam štirisobno neopremlje-no stanovanje. Telefon 041 886-816. 1654 ODDAM GARSONJERO s kletjo, 28,2 itf, v Celju (Lava), Pucova ulica 1, prvo nadstropje, dvigalo, oddam v najem. Telefon 070 810-371. 1579 KUPIM C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p PRAŠIČE, težke od 30 do 280 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p PRAŠIČE, težke od 50 do 120 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana, prodam. Telefon 041 996-166. 1613 PRAŠIČE, težke od 120 do 200 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 1624 BURSKEGA kozla, starega 3 leta, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 041 842-176. 16 5 5 TELICO, težko 500 kg, za zakol, prodam. Telefon 070 714-569. 1657 TELICO simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 910-381. 1663 TELIČKO, težko 170 kg, prodam. Cena 490 EUR. Telefon 051 822-360. 1667 TELIČKA, starega 10 dni, simentalca, prodam. Telefon 041 556-020. 1682 BIKCA, starega 14 dni, prodam. Telefon 03 5735-119. 1685 PDKI DNEVA etio od ib.30 1П422.15 tefemach ŠTIRI bike za nadaljnjo rejo, 450- 600 kg, kupim. Telefon 041 522 720. 1680 OSTALO PRODAM AVTOMOBILSKO prikolico, nosilnost 650 kg, prodam. Telefon 041 560-539. PRODAM 1643 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. Š 30 PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KORUZO za zrnje, na njivi, veliki 70 arov, lokacija KO Trnovlje, prodam. Telefon (03) 541-9788. 1659 JABOLKA, primerna za jabolčnik, prodam. Telefon 031 317-314. 1674 JABOLKA, bobovec, prodam. Cena 0,25 EUR/kg. Telefon 03 5732-034. 1681 Mi ЈИЈШИШ i astrologinja 0905430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja jasnovidnost BI0TERAPIJE CISTERNO, 70 l, nerjavečo, za sok ali vino, prodam. Telefon 070 277-772. 1631 MLADE nesnice, rjave, črne lahke in težke, bele leghorn prodajamo vsak delovnik na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Prodajamo tudi lastno perutninsko krmo in dnevno sveža jajca. Telefon (03) 700-1446. p BUKOVA drva, 8 m3, prodam. Telefon 041 524-358. 1668 ШП7Г ШШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUČARSKA &OLA informacije 041610464 center za zdravje in rekreacijo AvtO Sflfll* J J Profesionalci za vozila TDPFIT CELJSKA \СФ-€4> izposoja kolesa SLADA OVSKO PODJETJE, d. o. o. м-аавнш-имш—и PROTEUS ortopedski pripomočki INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. pucat<.« Darinka je bila vsa iz sebe, saj ji ni bilo jasno, zakaj bi morala čistilka znati streljati ... »Od danes ste moji!« Ko je zaradi bolezni po devetih letih zakona izgubila moža in ostala sama z dvema otrokoma, je izkusila vse stiske in tegobe matere samohranilke. Ni ji bilo lahko v življenju, je večkrat razlagala sodelavkam. Bilo je veliko težkih trenutkov, ko bi tudi lahko obupala. A se ni dala. V službi nikoli ni kazala slabe volje, vedno je bila prijazna do stanovalcev in zaposlenih, saj je bila prepričana, da ji prav delo z našimi stanovalci daje dodatno moč in energijo, da je lažje prebrodila svoje težave in se kmalu postavila na noge. Leta 2004 je bila še posebej ponosna, ko je dobila priložnost, da je ob odprtju Dnevnega centra pomagala prerezati otvoritveni trak. Ta dogodek pa ni bil nekaj posebnega le za njo, ampak je zaznamoval tudi njen odnos z enim od novih stanovalcev doma. Opazila je, da je bil ob sprejemu v dom gospod zelo žalosten in zaskrbljen, saj ni vedel, kakšno življenje ga čaka. Darinka je vzela stvari v svoje roke in ga potolažila z besedami: »Od danes naprej ste pa moji!« Seveda ni predvidevala, da bo gospod tako resno in dobesedno vzel te njene besede. A ji je po nekaj mesecih priznal, da so ga njene besede rešile hude stiske, saj si jih je vzel k srcu in verjel, da bo Darinka že poskrbela za njega, da mu ne bo hudega. In res je bilo tako. Ker ni imel svojih otrok, jo je večkrat imel kar za svojo hčerko. In da mu je olajšala prehodno obdobje, da se je navadil življenja v domu, mu je večkrat izpolnila kakšno skrito željo. Tudi to, ko si je zaželel, da bi jedel sarmo. Darinka mu jo je doma skuhala in mu jo prinesla in ga tako neizmerno osrečila. Kot sončni žarek Darinka Marinković je tako prijazna gospa, da vsako jutro obišče popolnoma vse stanovalce v štirih nadstropjih doma. To so stanovalci, ki še sami poskrbijo zase in niso odvisni od po- Spoštljivost in prijaznost odpirata srca Darinka Marinković moči domskega osebja. Vsem potrka na vrata, jih vpraša, če kaj potrebujejo, jim pomaga, da se oblečejo in obujejo, ali pa jim samo prinese kavo. Stanovalci pravijo, da je ta ritual kot jutranji obisk sonca, ki jim polepša dan. Darinka je kot sončni žarek, pravijo. Vedno nasmejana in dobre volje. Tudi če globoko v sebi ni, tega ne pokaže. In to cenijo vsi stanovalci in tudi sodelavci. Njen optimizem je včasih že kar nalezljiv - vsaka, še tako velika težava, je za njo rešljiva. Tudi v domu. Ker sama nima avtomobila, je celo tako prijazna in ustrežljiva, da gre z avtobusom v trgovino, če jo stanovalci prosijo, in jim prinese, kar potrebujejo. Doma jim celo speče pecivo in ga dostavi v dom. Pa tudi na sladoled jih pelje v mesto, in to v svojem prostem času, ne v okviru domskih nalog. Takšnih zaposlenih si v naših ustanovah lahko samo želimo. Da je njena dobrota res neizmerna, pove tudi podatek, da stanovalcem podarja celo svoja oblačila, ki jih ne potrebuje več. Albana Veselaj Hrkić se je v Domu ob Savinji Celje zaposlila leta 2013. Najprej je delala v nadstropju gospodinjske skupnosti, kjer je skupaj s stanovalci pekla različna peciva in pripravljala hrano, kjer so skupaj pili kavo, igrali igro človek ne jezi se, prepevali, hodili na sprehode, se družili v domskem parku in se imeli lepo. Nato je dobila delo v domski ordinaciji, po porodniškem dopustu pa jo je čakalo delo srednje medicinske sestre. Opravljala je vse od najpreprostejših del ob začetku svoje kariere do zahtevnejših, ko nadomešča tudi vodjo prvega dela doma. Povsod se je odlično znašla in izkazala. Pravi angel Za njo stanovalci pravijo, da je pravi angel, zato je izjemno priljubljena. Za njih skrbi, kot da bi bili njeni dedki in babice. Tako jih tudi doživlja, pravi. Spoštljiva in prijazna je tako do stanovalcev kot do sodelavcev. Izstopa po svoji srčnosti. Je navdih svojim sodelavcem. Nikogar ne kritizira, vedno je pripravljena pomagati. In tako jo opisujejo tudi stanovalci. Z njimi je stkala iskrene osebne odnose, zato jo iščejo po domu tudi takrat, ko je ni v službi. Nekatere obišče celo izven delovnega časa, saj ima premalo časa, da bi se lahko posvetila vsem, ki bi radi njeno pozornost. Stanovalce na različnih nadstropjih obišče tudi med malico, če ne gre drugače. Nekateri potrebujejo samo njen objem in so pomirjeni. Tudi gospa z napredovano obliko demence nenehno išče Albano. Zato jo vsaj enkrat na dan obišče in objame, četudi dela na drugem koncu doma. Takšen je njun tihi dogovor. In to stanovalko neizmerno osrečuje. Zaradi nje je spregovorila Takšne vezi med stanovalci in zaposlenimi so vredne veliko več, kot je mogoče opisati z besedami. Nekatere njena srčnost tako prevzame, da se zgodi tudi kakšen nenavaden dogodek. Tako je bilo tudi z gospo, ki ni skoraj nikoli nič govorila, imela je zelo napredovano obliko demenco. Albana ji je posvečala posebno pozornost. In ker je gospa začutila ta poseben odnos, je nekoč celo spregovorila, ker ji je želela povedati, kako zelo dobra oseba je in jo je tudi objela. To je Albano izjemno ganilo, saj ji je gospa uspela to povedati in od takrat je še večkrat govorila z njo. Kot pravi Albana, je kar težko dojeti, koliko ljudem v resnici pomenijo pozornost in lepa beseda, toplina in prijaznost. Zato jo imajo nekateri stanovalci kar za svojo hčerko ali vnukinjo, ker nimajo svojih svojcev. Ob postelji, dokler ne zaspi Stanovalcem rada izpolni kakšno željo, tudi tistim, ki se počasi že poslavljajo. Čeprav nimajo več apetita, si tu in tam vendarle zaželijo kakšno posebno hrano, nekateri tudi samo jogurt. In Albana jim vedno prinese, kar si želijo. Nekateri si zaželijo, da je prisotna v sobi, preden zaspijo. Tako je bilo tudi pri stanovalki, ki si je zelo želela, da bi bila Albana ob njeni postelji, dokler ne zaspi. To jo je pomirilo in lažje je zaspala. Za njeno delo so ji zelo hvaležni tudi številni svojci, ki ji v zahvalo kdaj spečejo celo torto in jo prinesejo v dom. Je pa bilo kar veliko smeha na račun njenega imena, saj si ga stanovalci sprva nikakor niso mogli zapomniti. Zato so jo klicali kar Banana ali pa Albanija, pa tudi Makedonija. Za mnoge pa je še danes kar Angel. Albana Veselaj Hrkić S podelitve nagrad v akciji Super zaposleni 1. oktobra v Ljubljani Storitve Doma ob Savinji Celje Dom Osnovna dejavnost Doma ob Savinji Celje je zagotavljanje kvalitetnega življenja stanovalcev, nudenje oskrbe in socialne pomoči, prilagojene individualnim potrebam stanovalcev, ter zdravstvene nege. Dom ob Savinji Celje je namenjen osebam od 65. leta starosti naprej, izjemoma tudi mlajšim, ter invalidnim in drugim osebam. Dnevni center Dnevni center je sodobna oblika socialne pomoči starejšim. Namenjen je: . osebam starejšim od 65 let, . invalidnim osebam ter osebam z zdravstvenimi težavami. V Dnevnem centru nudimo: . zdravstveno in socialno oskrbo, . prehrano (po želji dietno), . razvedrilne aktivnosti. Poleg osnovnih storitev se lahko obiskovalci Dnevnega centra dogovorijo za ostale oblike pomoči Centra za pomoč na domu. AKTIVNA STAROST 35 Delo je v svoji prilogi Super 50 letos s pomočjo svojcev in prijateljev stanovalcev v domovih za starejše izbiralo super zaposlene v slovenskih do- movih starejših. Najboljših šest, med katerimi je tudi strežnica v Domu ob Savinji Celje Darinka Marinković, je razglasilo in nagradilo v okviru 18. Festivala za tre- tje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Med predlaganimi iz celjskega doma so bile še: Albana Ve-selaj Hrkić, Milena Stojano-vić in Urška Selčan. Včasih zadostuje samo objem Srce doma za zaposlene in stanovalce Milena Stojanović je v Domu ob Savinji Celje kot medicinska sestra zaposlena že od leta 1985. Pri svojem delu je natančna, vestna in strokovna. Znanje uspešno predaja mlajšim kolegicam, zanimivo pa je, da je vključena v več področij dela. Dela v negovalnih nadstropjih, občasno kot vodja drugega dela doma, nadomešča ambulantno sestro pri domski zdravnici, redno sodeluje z domskim psihiatrom, ki prihaja med stanovalce dvakrat mesečno. V vseh vlogah se odlično znajde. In če je koga potrebno pohvaliti, to vedno stori na glas, tudi javno, pred vsemi sodelavci. Zaupnica stanovalcev in svojcev Zaradi kolegialnosti do sodelavcev in njene srčnosti ter izjemnega posluha za sočloveka ji radi rečemo, da je srce našega doma tako za zaposlene kot za stanovalce. In tako jo čutijo tudi svojci stanovalcev, ki bivajo pri nas. Nemalokrat se zgodi, da je prisotna ob prihodu novih stanovalcev, ki se tako navežejo na njo, da želijo ostati v stiku z njo, čeprav so nameščeni v drugih nadstropjih. Enako velja za njihove svojce. Milena zna vzpostaviti pravi odnos z ljudmi, zato se svojci radi obračajo prav na njo, ne glede na to, kakšne težave imajo. Preprosto ji zaupajo. Stanovalci pa ji potožijo celo takrat, ko se skregajo s sostanovalci. V domu imamo gospo, ki je stara 103 leta in v dom jo je sprejela prav Milena. Gospo so spremljale tri hčerke in na vse skupaj je Milena naredila takšen vtis, da so vse štiri želele, da bi imele tudi v bodoče stik z Mileno, čeprav je bila gospa nameščena v nadstropje, kjer Stojanovićeva ne dela. Družina se vedno obrača na njo, ko kaj potrebujejo, ker si jo je izbrala za svojo zaupnico. In veliko svojcev ostane v stiku z njo tudi po tem, ko se za vedno poslovijo od svojcev. Pišejo ji za praznike ter ji pošiljajo pozdrave z najrazličnejših dogodkov. Ker jo kot zaupnico doživljajo številni stanovalci doma, ima vedno težave, ko se sprehodi po domu, saj se težko prebije po hodnikih, ker jo ustavljajo številni, ki želijo klepetati z njo. Posrednica in rešiteljica Večkrat tudi rešuje najrazličnejše zagate in nastopa v vlogi mediatorke, da reši težave, ki nastanejo pri vsakodnevnih opravilih. Tudi takrat, ko se recimo stanovalci ne pustijo preobleči, ko ne želijo v bolnišnico, ko nočejo jesti, ne pustijo pospraviti sobe ... Takrat na pomoč priskoči Milena in uredi stvari na svoj način. Sta- Milena Stojanović novalce ji vedno uspe prepričati v to, kar je za njih najbolje. Tudi ko gre za stanovalce, ki zavračajo hrano. Milena jih uspe prepričati, da jih bo sama nahranila, nekaj časa jo še nejeverno gledajo, potem se pa pustijo nahraniti, pa čeprav včasih pojedo le puding ali jogurt. Ker dela tudi v nočnem času, ima polno zgodb, ki se zgodijo ponoči, ko marsikdo ne more spati. Tako je bilo tudi nekoč, ko je na pomoč priskočila slepi stanovalki, ki se je znašla v stiski. Slabo ji je bilo, bruhala je, imela je povišano telesno temperaturo in bila je izredno prestrašena. Prestajala je hudo krizo, ker je oslepela. Ker so bili vsi kazalci življenjskih funkcij v mejah normale, je Milena hitro prepoznala, da gre pri stanovalki verjetno za psihično krizo in da potrebuje le človeško toplino. Zato jo je objela in ostala pri njej toliko časa, da se je gospa povsem umirila. Kako hudo stisko je v resnici tisto noč doživljala stanovalka, pove podatek, da še danes, po vseh teh letih v domu, razlaga, da ji je Milenca, kot jo kličejo vsi, rešila življenje. Za Urško Selčan lahko zapišemo, da je še en sonček v našem domu. V Domu ob Savinji Celje je zaposlena od leta 2002. Najprej je delala v nadstropju za demenco, kasneje je bila sprejeta na delovno mesto bolničarja, nato na mesto medicinske sestre. Zadnje mesece opravlja delo v ambulanti drugega dela doma. Urška je trden most med stanovalci, njihovimi svojci in sodelavci. S svojim veseljem, dobro voljo in predanostjo prinaša svetlobo v življenja vseh nas v domu. Čeprav je drobne postave in je na prvi pogled videti krhka, je v resnici prava mravljica, ki najde moč za najtežje stvari v življenju. Za njeno delovno vnemo bi lahko rekli, da je pridna kot čebela. Več kot medicinska sestra Delo medicinske sestre opravlja že več kot 15 let, a je Urška Selčan mnogo več kot le medicinska sestra. Dela v nadstropju, kjer so težje pomični stanovalci in z veseljem poskrbi tudi za to, da lahko zajtrkujejo na balkonih. Ker gre za stanovalce, ki zaradi zdravstvenega stanja ne zmorejo več premestitve na invalidski voziček, jih na balkon odpeljemo kar s posteljami. Tako jim omogočimo, da lahko zajtrkujejo na svežem zraku. In Urška je še posebej zaslužna za to zgodbo, saj se stanovalcem posveti z vsem srcem. Posebej si je prizadevala za gospo, ki je zelo malo jedla, zato je tudi njo odpeljala na balkon, da bi ji pričarala drugačno vzdušje in jo prepričala, da je zajtrk na prostem nekaj posebnega. In res ji je uspelo - gospa je začela več jesti, pojedla je celo vse, kar je dobila za zajtrk. Na balkonu je ostala do kosila in nato pojedla še kosilo. Zunaj, kjer so jo božali sončni žarki, ji je bilo tako všeč, da sploh ni želela več nazaj v svojo sobo. Urška je bila presrečna, ker ji je uspelo, da je gospa spet začela jesti. Zato je vedno poskrbela, da jo je s posteljo vred odpeljala na balkon, ko je bilo to mogoče, da je imela obroke na svežem zraku. Petje in modna revija Tudi sicer poskrbi, da ob lepem vremenu čim več stanovalcev s posteljami odpeljejo na balkone. To so primeri, po katerih Urška Selčan izstopa, saj se resnično posveti posamezniku in njegovim osebnim težavah, ki jih skuša kar najbolje rešiti. Zato je med stanovalci zelo priljubljena; spremlja jih na izletih, z njimi prepeva. Tudi sicer sodeluje v domskem pevskem zboru, ki občasno nastopa tudi s pevskim zborom stanovalcev in tako se v pesmi združijo glasovi zaposlenih in stanovalcev. Zbor ob posebnih dogodkih in praznikih stanovalce preseneti tudi v njihovih sobah, kjer jim zapoje. Urška se je zelo izkazala tudi pri organizaciji modne revije, ki je bila v našem domu in na kateri so sodelovali prav stanovalci. Predstavili so se v svojih oblačilih, v domu pa so dobili še zanimive klobuke, nakit in druge modne dodatke, da je bila modna revija še bolj privlačna. Urška je poskrbela za pravo medgeneracijsko druženje, saj so na reviji sodelovali otroci zaposlenih; tudi njena hči Lara, ki Urška Selčan se je še posebej zapisala v srca stanovalcem, zato so Urško še večkrat prosili, da jo pripelje v dom. In to tudi stori večkrat na leto. Resnično se trudi, da polepša dneve našim stanovalcem, prisluhne njihovim težavam in jim pomaga. Balzam za dušo Kako pomemben je oseben pristop do stanovalca in njegovih težav, je ugotovila že zelo kmalu, ko se je prvič srečala z dementno osebo. Gospa je bila zelo nemirna in se nikakor ni mogla pomiriti, ves čas je iskala samo svojega sina in ga klicala ter bila vsa zmedena. Urška ni vedela, kako se naj sooči z njeno težavo, zato je gospo objela in se pogovorila z njo. Ko je videla, da jo je na ta način res uspela pomiriti in da je ta njen objem stanovalki pomenil varnost ter jo povsem umiril, je ugotovila, kako je treba ravnati z osebami, ki trpijo za demenco. Do takrat je o demenci samo poslušala, ni vedela, kaj to v resnici pomeni in kako se odraža v praksi. To je potem postal njen recept; včasih zadostuje samo objem. In Urška ne skopari z njimi. Tudi sina gospe je takrat poklicala, da je prišel obiskat mamo in vse je bilo spet v redu. Večkrat pove, da jo je zelo zaznamovala smrt našega stanovalca, ko je bila še mlada in na začetku svoje poklicne poti. Prizadelo jo je trpljenje svojcev ob smrti in to se ji je usedlo globoko v zavest. Zato je še posebej pozorna do svojcev, ko prihaja do takšnih dogodkov. Tudi zaposleni v domu imamo izkušnje s smrtjo naših ljubljenih, ki so bivali v našem domu. Ko je nastopil čas smrti, smo lahko samo hvaležni, da je bila ob naših svojcih prav Urška, saj je njen odnos do sočloveka res nekaj posebnega. Ali kot pravijo stanovalci - ona je pravi balzam za dušo. Prevoz v Dnevni center Dnevno zagotavljamo prevoz: . v Dnevni center vsak dan med 7. in 9. uro, . iz Dnevnega centra na domove uporabnikov vsak dan med 15. in 17. uro. Prevoz in spremstvo v Dnevni center zagotavljajo socialne oskrbovalke in oskrbovalci Centra za pomoč na domu s službenimi vozili Doma ob Savinji Celje. Pomoč na domu Center za pomoč na domu skrbi za starejše prebivalce na območju Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik, izvaja socialnovarstveno storitev v bivalnem okolju - socialna oskrba na domu. Socialna oskrba je namenjena upravičencem, ki za samostojno življenje v bivalnem okolju potrebujejo občasno organizirano pomoč drugih. Storitev se prilagaja potrebam posameznega upravičenca in obsega: . pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, . gospodinjsko pomoč, . pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Prinašanje hrane na dom V okviru pomoči na domu zagotavljamo upravičencem storitve: . prinašanje enega pripravljenega obroka hrane (vse dni v letu zagotavljamo dostavo kosil iz kuhinje Doma ob Savinji Celje), . pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, . informacije o stanju in potrebah uporabnika. Pomoč na daljavo Socialnovarstvena storitev pomoč na daljavo je namenjena podpori in varnemu življenju v domačem okolju s pomočjo posebnega telefona (navadnega ali mobilnega) in organiziranju ustrezne pomoči ob vsakem sproženem klicu. Od leta 2012 je prevzemanje klicev in organiziranje pomoči v primeru klica prevzel republiški center 24 Doktor v Ljubljani. Dom ob Savinji je ohranil vlogo kontaktne službe in vlogo prvega obiska z namenom osebnega načrtovanja in vključitve v storitev za štiri občine: Mestno občino Celje, Občino Vojnik, Občino Dobrna in Občino Štore. Center za krepitev spomina Družabne aktivnosti Skupina se v okviru Centra za krepitev spomina srečuje vsako sredo od 16. do 18. ure. Srečanje je namenjeno ohranjanju socialne mreže in druženju. Na začetku vsakega srečanja so najprej gibalne aktivnosti, nato običajno sledijo aktivnosti za ohranjanje in krepitev miselnih funkcij. Na koncu se običajno pogovarjamo, igramo različne družabne igre, pojemo. Podporna skupina za svojce obolelih za demenco Septembra 2017 je v Domu ob Savinji Celje pričela delovati prva podporna skupina za svojce obolelih za demenco. Skrb za dolgotrajno bolnega predstavlja za skrbnika tako praktične kot tudi čustvene obremenitve. Svojci so izrazili željo, da se takšna srečanja izvajajo mesečno. Info center Informacijsko-koordinacijski center deluje že od leta 1997 in zagotavlja delovanje vse dni v letu med 7. in 16. uro. Informacijski center izboljšuje dostopnost starejših in invalidnih oseb do storitev, kot so: . pravočasno organiziranje in izvajanje ustrezne pomoči v bivalnem okolju, . posredovanje pri socialni oskrbi na domu, . pomoč pri urejanju začasnih ali stalnih namestitev v domove ali v dnevno obliko institucionalnega varstva, . pomoč pri nenadnih spremembah ali premostitvenih težavah ob prihodu iz bolnišnice in ob pri prilagajanju na nove razmere, . pomoč pri osebnih stiskah starejših zaradi osamljenosti, nezmožnostih reševanja konfliktov z njihovimi svojci, ob psihosocialnih stiskah ... Hkrati pomaga starejšim tudi pri informiranju in uveljavljanju drugih socialnovarstvenih pravic, kot so: . uveljavljanje različnih dodatkov k pokojninam, . varstveni dodatek, . izredne denarne pomoči ... Izhajajoč iz potreb uporabnikov storitev, svojcev in zaposlenih v Domu ob Savinji Celje nudimo storitve: o . izobražujemo svojce in jim svetujemo, . organiziramo srečanje z uporabniki Centra za pomoč na S domu in Centra za krepitev spomina, 0 . se udeležujemo srečanj izvajalcev za potrebe starejših, . vodimo skupino različnih izvajalcev na področju social- o nega varstva, kjer se udeležujejo tudi predstavniki zdravstva. § AKTIVNASTAROST V službi človekovega dostojanstva Poleg lepe baročne cerkve zaznamuje zadnjih dvajset let Jožefov hrib nad Celjem še Dom sv. Jožef. Sorazmerno mogočna stavba z lepo okolico skriva v sebi veliko različnih dejavnosti, ki jih delimo na tri področja, in sicer du-hovnoprosvetno, orglarsko šolo in varstvo starejših. Vse dejavnosti se enakovredno prepletajo, zato v naši ustanovi neradi slišimo, da smo dom starejših občanov ali dom upokojencev in podobno, ker to niti ne želimo biti. Naš cilj je, da smo ustanova, ki je z različnimi dogajanji odzivno vpeta v vsakdanje življenje povsod tam, kjer je to potrebno. Koliko nam to uspeva, ne vemo, voljo in veselje pa imamo in tudi trudimo se za to. Tako doživljamo tudi starost in človekovo obnemoglost kot enako- vreden del življenja kateremu koli drugemu obdobju našega bivanja. Ne moremo in ne smemo se prepustiti razmišljanju, da je eno obdobje pomembnejše od drugega. Mladost je lepa, a tudi starost je lahko še kako bogata in smiselna. Ko gledamo še nekoliko globlje, vidimo, da ima tudi človekova obnemoglost svoj smisel in pomen. Ne glede na to, kako nas doživlja svet in kakšne so modne smernice v njem, je vsakdo izmed nas, ne glede na leta in fizične zmogljivosti, v očeh Nekoga vedno nekdo in temu želimo slediti. Tudi v bolezni in ob iztekanju življenja V službi dostojanstva vsakega posameznika vse do izteka življenja se v Domu sv. Jožefa izobražujemo, uvajamo Montesso- ri pristope in izvajamo praktične seminarje s področja duhovnosti pri oskrbi hudo bolnih in umirajočih. Sledimo temeljnemu sporočilu Marije Montessori, da drugemu jemljemo, če nekaj storimo namesto njega in stremimo k temu, da ima vsak svoje neprecenljivo mesto v skupnosti, kjer po svojih zmožnostih sooblikuje življenje v domu. Starost je najbolj normalni del človekovega življenja in starejši ljudje so povsem enakovredna skupina preostalim v drugih obdobjih življenja. Starejši so del dogajanja V Domu sv. Jožefa želimo v največji možni meri slediti normalnemu odnosu do življenja. Ne vidimo potrebe, da bi bilo starejše ljudi treba posebej animi- rati, temveč se skušamo skupaj z njimi čim bolj bližati tistemu, kar je »žlahtno povprečno« in normalno ter ustrezno človekovemu dostojanstvu. V preostalih dejavnostih naše hiše je veliko dogodkov, več kot šeststo na leto, in večina izmed teh je del življenja hiše. Doživljamo jih lahko vsi, ki v njej stanujemo, tako tudi vsi starejši stanovalci. Kdor lahko in si tega želi, je v vse vključen kot sodelavec, opazovalec, udeleženec ali le stanovalec, ki živi v hiši, kjer se stalno nekaj dogaja. Kdor ne želi, sledi svojemu načinu življenja. Vsem, ki se morajo zaradi bolezni in obnemoglosti prepustiti drugim v oskrbo in nego, skušamo po svojih najboljših močeh nuditi vse, da jim to ne bi bilo ponižujoče ali nekaj, kar bi jih krnilo v njihovi edinstvenosti. Izobraževanja Pripravljamo izobraževanja za svojce in strokovno javnost. Izpostavljamo nekatere: predstavitev metode Montessori za starejše in osebe z de-menco - izobraževanje je namenjeno splošni javnosti, svojcem ... (23. oktobra ob 19.00) prva nacionalna konferenca o duhovni in religiozni oskrbi v Sloveniji z gostom prof. dr. Piotrom Krakowiakom, koordinatorjem duhovne oskrbe v Hospicu na Poljskem (8. marca 2019) osnovni seminar Metoda Montessori za starejše in osebez demenco pod vodstvom utemeljitelja te metode dr. Camerona J. Campa (junija 2019). Vabljeni! Stanovalci in zaposleni skupaj tvorijo dušo Trubarjevega doma V Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu po lani obeleženem jubileju - sedemdeset let obstoja in uspešnega dela -prizadevno nadaljujejo delo v smeri zagotavljanja še višje kakovosti bivanja svojim stanovalkam in stanovalcem. Letos je začela delovati nova enota za stanovalce z demenco Kamr'ca, urejena po najsodobnejših strokovnih standardih. V njej biva enajst stanovalcev v eno- in dvoposteljnih sobah z lastnimi sanitarijami. Enota ima velik skupni prostor s kuhinjo in z zimskim vrtom. Prostor z veliko steklenimi površinami nudi stalen vidni stik z zelenjem parka in obenem obilo svetlobe v notranjosti. Od tam so z letne terase urejeni dostopi na zunanje zelene površine s sprehajalnimi potmi in klopcami ter z lesenim paviljonom. Skupni prostor predstavlja središče enote in prizorišče najrazličnejšega dogajanja, v katerega se stanovalci dejav no vključujejo, seveda v skladu z željami in zmožnostmi posameznika. Celodnevne aktivnosti v skladu s programom so usmerjene predvsem v ohranjanje psihofizičnih sposobnosti vsakega stanovalca, ohranjanje zadovoljstva, osebne identitete in integritete, vse s pomočjo poznavanja življenjske zgodbe posameznika in v okviru njegovih trenutnih zmožnosti. Za občutek lastne vrednosti in koristnosti Jutranja aktivnost se začne na področju skrbi zase - opravljanje osebne higiene in oblačenje. Temu sledijo vaje za časovno orientacijo (dan, datum, letni čas, vreme in posebnost dneva), kar je ponazorjeno tudi na oglasni deski. Za boljšo psihofizično kondicijo nato sledi skupinska telovadba z enostavnimi vajami. Po rekreaciji so priprave na zajtrk, stanovalci pa si pri vseh obrokih pogrinjke pripravijo sami. V do- poldanskem času so stanovalcem na voljo različne aktivnosti: bralne, gospodinjske, glasbene, ustvarjalne, zaposlitvene, družabne, rekreacijske, aktivnosti za spodbujanje zaznavnih sposobnosti in vodeni sprehodi. Večina stanovalcev prihaja iz podeželskega okolja, zato so jim na voljo njihova najljubša opravila, kot so ličkanje in luščenje koruze, nabiranje in obiranje zelišč, luščenje fižola in graha ter pobiranje, trenje in prebiranje orehov. Pred kosilom se pripravijo na obrok, ki zajema umivanje rok in pripravo pogrinjkov. Popoldanske aktivnosti so namenjene socialnim aktivnostim in druženju, občasno tudi obisku kulturnih, družabnih prireditev, praznovanj, piknikov in zabav. Vsak dan v popoldanskem času organizirajo vodene sprehode v domski park. Po popoldanskih aktivnostih se stanovalci pripravijo na večerjo. Pri vseh aktivnostih dneva stanovalci ob spodbudi in pomoči aktivno sodelujejo in ustvarjajo, kar je pogoj za občutek lastne vrednosti in koristnosti, na katerem temeljita njihovo notranje zadovoljstvo in umirjenost. Po začetnih mesecih delovanja enote so izkušnje vseh, tako stanovalcev in njihovih svojcev kot tudi zaposlenih, izjemno pozitivne, kar predstavlja dobro osnovo za nadaljnjo strokovno rast ustanove in kolektiva v smeri prijetnejšega bivanja. E-Qalin DOM KAKOVOSTI E-QALIN AKTIVNA STAROST 37 Špesov dom Vojnik - dom življenjskih zgodb V maju je Špesov dom praznoval svoj petnajsti rojstni dan. Spomine na pretekla leta sestavlja mozaik veselih, izjemnih dogodkov, med njimi so kot trnje posejani tudi manj lepi in žalostni trenutki. Takšno pač je življenje. In v Špesovem domu se prepletajo življenjske zgodbe naših 169 stanovalcev. Zaposleni v domu si prizadevamo, da nihče med njimi bivanja v domu ne bi dojemal kot življenje primanjkljajev, izgub in izoliranosti, temveč kot zgodbo, ki jo sedaj piše in oblikuje skupaj z nami. Stanovalci v domu izbirajo med različnimi oblikami bivanja, karje odvisno od stopnje njihove samostojnosti. Cena dnevne oskrbe je odvisna od obsega pomoči, ki jo nudimo stanovalcem: od 20,60 evrov pri tistih, ki potrebujejo le manjši obseg pomoči, do 30,20 evrov pri stanovalcih, ki so v celoti odvisni od pomoči drugih. Velikokrat se za namestitev v našem domu odločijo dializni bolniki, saj v prostorih doma deluje dializni center Hemodial. Starejšim dializnim bolnikom je tako omogočeno bivanje v domu in zdravljenje brez napornih prevozov na dializo in z nje, kar je velika prednost. Poleg nege in oskrbe stanovalcem nudimo aktivnosti, s katerimi si popestrijo vsakdan in v katere se vključujejo glede na lastne želje ter počutje. Z vsakodnevno skupinsko telovadbo pod vodenjem fizioterapevta skrbimo za ohranjanje telesne pripravljenosti stanovalcev; v lepem vremenu se radi sprehajajo v domskem parku, ob slabem pa telovadijo ob gibalni poti v notranjosti doma. V domu deluje sedem pogovornih skupin, kjer stanovalci obujajo spomine na stare šege in navade ali drug drugemu zau- pajo svoje življenjske zgodbe. Spomini na mlade dni se obujajo tudi ob petju ljudskih pesmi pri vajah pevskega zbora, najglasnejši pa je »žoga band«, kjer stanovalci ob glasbi s kuhalnicami po taktu udarjajo po velikih žogah. Mnogi se udeležijo domske tombole, bralnih uric, urice za smeh, med kulinarično urico pa si spečejo palačinke ali jajčka z ocvirki. Z raznimi tematskimi delavnicami, kot so barvanje pirhov ali izdelovanje adventnih venčkov, ohranjamo domače šege. V domski kapelici lahko stanovalci vsak dan prisostvujejo sveti maši, nekaj pa je tudi tistih, ki si sposodijo knjige v domski knjižnici in prebirajo zgodbe v tišini in zavetju svoje sobe. Večkrat mesečno nas obiščejo razni ansambli, folklorne skupine ali pevski zbori in nam polepšajo dan, pogosto nas s svojim obiskom razveselijo tudi otroci vojniškega vrtca. Kolektiv Špesovega doma sestavlja 88 zaposlenih, ki si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da s stanovalci vzpostavimo odnos, zgrajen na spoštljivosti in zaupanju. Zavedamo se, da kakovostno življenje ne določajo le zdravstveni dejavniki, temveč tudi dobro počutje, zadovoljstvo s samim sabo ter topli medsebojni odnosi. Eden najlepših dotikov je dotik srca. Naša najstarejša stanovalka, gospa Katarina Kotnik, ki bo letos dopolnila 99 let, se je vseh zaposlenih dotaknila s svojo vedrino in pozitivnim pogledom na življenje. Zaupala nam je svoj recept za dolgo življenje, ki bi ga radi delili z vami, da bi tudi sami cenili življenje in se znali veseliti čisto vsakega dne, ki nam ga ponuja. ESTERE ŠTANTE Recept za dolgo življenje gospe Katarine Kotnik: 1. V življenju počnite stvari, ki vas veselijo. Vzemite si čas zanje. Uživajte. 2. Živite umirjeno. Ne jemljite stvari preveč resno, da vas ne vznemirjajo. Ne splača se. 3. Premislite, preden se odzovete. Prizadeli boste sebe in druge. 4. Živite skromno. Ne pretiravajte v nobeni stvari. 5. Ne prepirajte se. V družini smo vedno živeli mirno življenje. Mir v srcu in okoli nas je nekaj najpomembnejšega. 6. Potrebno je jesti malo in kakovostno. Sama sem vedno poskrbela, da smo jedli kakovostno hrano. 7. Veliko delajte. 8. V družini je pomemben red. In v redu je potrebno vzgajati tudi naše potomce, da zrastejo v samostojne in spoštljive odrasle osebe. Dodatne informacije o Špesovem domu Vojnik so vam na voljo na telefonski številki 03/7804200, e-naslovu spesovdom.vojnik@contraco.si ali na spletni strani www.dom-vojnik.si. Če si boste vzeli čas in nas obiskali, pa vam bomo rade volje podrobno predstavili življenje v našem domu. 38 AKTIVNA STAROST Neizbežna posled Da se siva mrena ne pojavi, lahko veliko storite sami Siva mrena ali katarakta je eno pogostejših očesnih obolenj, ki prizadene predvsem starejše. Očesna leča postane motna, zaradi česar prepušča manj svetlobe, kar povzroči slabšanje vida. Čeprav je najpogostejši vzrok za sivo mreno staranje, jo lahko povzročijo tudi prevelika izpostavljenost UV-žarkom, dolgotrajno jemanje kortikosteroidov, poškodbe očesa, sladkorna bolezen in druga presnovna obolenja. Siva mrena napreduje počasi in je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri starejših. Pomembna znaka sive mrene, ki kažeta na nujnost pregleda pri zdravniku, sta poslabšan barvni vid in kontrast, še posebej če se pojavijo težave pri vožnji, branju in prepoznavanju obrazov ter zaradi bleščanja ob močnih virih svetlobe. Eden zgodnjih simptomov je tudi težava pri razločevanju temnomodre in črne barve. Poslabšanje vida je odvisno od lege, obsežnosti in gostote zamotnitve leče. Lahko se izboljša daljnovidnost pri bolnikih, ki so prej potrebovali očala za branje, nakar se pojavi kratkovidnost. Zdravniki katarakto s prostim očesom težko opazijo, zato so potrebni dodatni pregledi. Siva mrena se ponavadi pojavi na obeh očesih, pri čemer je praviloma eno oko vedno bolj prizadeto od drugega. Ker so spremembe na leči nepopravljive, je vid mogoče povrniti le z operativnim posegom, torej z odstranitvijo zamotnjenih leč in njihovo nadomestitvijo z umetnimi. Operacija je priporočljiva takrat, ko siva mreva bolniku že onemogoča običajna vsakodnevna opravila. SŠol Foto: Pixabay Operacija sive mrene ni boleča in je v svetu eden najpogosteje izvajanih posegov. Okrevanje je zelo hitro, zdravniki zgolj nekaj tednov po posegu odsvetujejo težja fizična dela in gibanje v zakajenih prostorih. Gledanje televizije in branje sta pri tem popolnoma neškodljiva. Pomagamo si lahko sami •Za preglede oči naj bi starejši od 65. leta skrbeli vsako leto, predvsem zaradi naraščajočega tveganja za tovrstne bolezni. • Ena pomembnejših stvari, ki delujejo preventivno, da človek prepreči nastanek sive mrene, je izogibanje močni svetlobi. Zato je na prostem priporočljiva uporaba kakovostnih očal, ki filtrirajo žarke UVB. Zgolj temna očala, ki ne vsrkajo tako imenovanih UVB-žarkov, lahko tveganje še povečajo. Zenice se namreč razširijo, da se prilagodijo manjši svetlobi, s čimer izpostavijo oči sevanju UVB-žarkov. •Uživanje živil, ki vsebujejo omega 3 maščobne kisline. Na primer špinača, brokoli, listnata solata in druga zelena zelenjava vsebujejo veliko luteina in zeaksantina. Ti dve snovi učinkovito preprečujeta nastanek sive mrene in rumene pege. • Uživanje sadja, ki vsebuje antioksidante. Ti namreč uničujejo proste radikale, ki so pogost posreden razlog za sivo mreno ali slabši vid (borovnice, pomaranče, češnje in slive). Najbolj znano živilo za dober vid je korenje, ki vsebuje veliko betakarotena in pektina. •V službi ali doma si zaslon računalnika naravnajte tako, da oči ne naprezate preveč. ZEISS Je čas za nova očala in meritve dioptrije? Dejstvo je, da se po štiridesetem letu vid prične slabšati, zato vsak od nas potrebuje očala. Optika Smole na tem področju v dobro strankdeluje in strokovno svetuje že kar 31 let. Nakup očal v nespecializiranih prodajalnah (drogerije, bencinske črpalke, ipd.) ima lahko za uporabnika precej negativne posledice, kot je glavobol, saj ta očala ne zagotavljajo ostrine slike. Potrebno je torej opraviti strokovni pregled in meritve, ki ga v Optiki Smole enkrat tedensko opravlja okulistka. Pri starejših se nemalokrat pojavi tudi siva mrena, zato je pomembno, da jo okulist zazna pravočasno. Sledi odstranitev in nato določanje nove dioptrije. Poleg sive mrene je pri ljudeh nad 45. letom starosti zelo pogost pojav potreba po očalih za bližino in daljavo. Da ne boste potrebovali dveh ločenih parov, vam v Optiki Smole izdelajo očala, ki bodo obe težavi odpravila naenkrat. Pri izdelavi uporabljajo multifokalna, visokoka-kovostna stekla ZEISS s premazom proti bleščanju in trdim slojem proti risom.Takšna očala so primerna tudi za delo z računalnikom. Vabljeni v Optiko Smole v centru Celja na Prešernovi ulici 6. ica staranja? PTIKA LE OPTIKA SMOLE Nataša Smole s.p. Prešernova 6 3000 Celje Tel.: 03/548 36 20 optika.smole@siol.net AKTIVNA STAROST 39 Vas je usekalo v križu? © www.md-krumpak.si фриЈђмш od/ о$Шк\ V našem diagnostičnem centru opravljamo vse storitve s področja medicine dela, prometa in športa, vključno z vsemi laboratorijskimi storitvami ter s preiskavami vida, srčnožilnega sistem, pljuč, sluha, obremenitvena testiranja, psihološka testiranja ipd. Preglede izvajamo v novih, sodobno opremljenih prostorih z vrhunskimi medicinskimi aparati. Preglede izvajajo zdravnica Darja Krumpak, specialistka MDPŠ, in zdravstveno osebje (tri medicinske sestre in laborantka). Cene pregledov so od 30 evrov za osnovne preglede športnikov, študentov ali voznikov A-, B- in F-kategorije; 60 evrov za nezahtevna dela in 70 evrov za dela v proizvodnji ter 90 evrov za najzahtevnejša del. mesta (višina, vozniki C, D, E). Preglede izvajamo hitro, brez čakalnih dob, kvalitetno in konkurenčno. Ob sredah delamo popoldan, po dogovoru tudi ob sobotah (za skupine pribčižno 20 ljudi). Obiščite nas na naši novi lokaciji, poiščite našo spletno stran ali nas pokličite. Darja Krumpak, dr. med. Specialistka medicine dela, prometa in športa Bolečina v križu je najpogostejši razlog za obisk zdravnika, a tudi za bolniški stalež. Največkrat zaboli zaradi pretegnjenih mišic ali vezi. Če bolečina ne preneha ob zdravljenju ali če se pojavijo še določeni simptomi, kot so nepojasnjeno hujšanje, vročina ali znatne težave s čuti ali z gibljivostjo, je to čas za te-meljitejši pregled. Zato takšnih bolečin ljudje nikoli ne smejo zanemariti. Akutna bolečina v križu najpogosteje izbruhne zaradi poškodbe ob dvigu težkega bremena ali ob nenadnem, največkrat nepravilnem gibu. Treba je vedeti, da do bolečin v križu lahko pride tudi zaradi poškodovanih medvretenčnih ploščic. Zdrs medvretenčne ploščice pritisne na okoliški živec, kar čutimo kot bolečino. Vsekakor je bolečina v križu lahko tudi posledica slabe drže ali prekomernih športnih obremenitev. Treba je natančno preiskati vzroke za tovrstne bolečine. Simptomi bolečine v križu običajno izginejo po nekaj tednih. Če bolečina ne pojenja niti po dvanajstih tednih, potem gre za kronično bolečino. Kaj pomaga? Ljudje najpogosteje posežejo p o protibolečinskih tabletah. Pomagata tudi gretje bolečega predela s toplimi Če bolečina v križu ne mine v šestih tednih, je treba obiskati zdravnika. Nujno je treba na pregled, če se ob bolečinah v križu pojavijo še težave pri uriniranju ali odvajanju blata, omrtvelost v presredku in spolovilu, zbadanje ali slabost v obeh nogah ter težave pri premikanju nog. obkladki ali masaža. Priporočena so različna mazila in geli. V praksi velja, da je priporočeno predvsem mazilo, ki oboleli predel greje in ne hladi. Seveda je, zatem ko »piči v križu«, treba mirovati, toda previdno! Ne več kot dan ali dva. Zatem je treba telo razmigati, zato je telesna dejavnost še kako pomembna. Če nismo aktivni, mišice in kosti opešajo, kar za odpravo bolečine ni dobro. SŠol, foto: splet Najprimernejša preventiva, da se tovrstne bolečine ne pojavijo, so redne vaje za ledveni del hrbtenice, redna vadba, a tudi hrbtni način plavanja. To okrepi obhrb-tenične mišice, ki hrbtenici nudijo oporo in s tem zmanjšajo pritisk na medvretenčne ploščice in vretenca. Do okvare medvretenčne ploščice največkrat pride zaradi staranja. Zdravniki opažajo, da imajo mnogi obrabljene medvretenčne ploščice že kmalu po tridesetem letu. Ležišče iz ekološko pridelane konoplje Živeti z demenco - podpora v domačem okolju Demenca je postala ena najpogostejših bolezni v starosti. Po dostopnih podatkih v Slovenji živi že približno 32 tisoč oseb z demenco. Če je trenutno dobro poskrbljeno za starejše v ustanovah, so veliko premalo razvite storitve, ki so osebam z demenco na voljo v domačem okolju. Družba težave zaradi neobvladovanja demence še ni prepoznala kot prednostne. Okolje osebe z demenco še vedno stigmatizira, zaposleni v javnih ustanovah je ne prepoznajo in se pogosto neprimerno odzovejo. Diagnoza je v mnogih primerih postavljena prepozno, medtem ko imajo svojci premalo znanja in informacij, kje lahko dobijo pomoč. Raziskave kažejo, da je največja želja sedemdesetletnikov zdravje, medtem ko si osemdesetletniki želijo, da bi čim dlje ostali doma. Zato moramo za prihodnje obdobje bistveno povečati število storitev v skupnosti, uporabnikom omogočiti možnost izbere in ponuditi storitve, ki bodo čim bolj prilagojene potrebam posameznika. Projekt Živeti z demenco - podpora v domačem okolju gradi na krepitvi kompetenc in kapacitet stro- kovnih delavcev ter sodelavcev v verigi oskrbe oseb z demenco (domovi za starejše, centri za socialno delo, društva in druge nevladne organizacije v verigi oskrbe) v Savinjski regiji, in sicer s posebnim poudarkom na tistih občinah, ki še nimajo razvitih storitev in programov na področju obvladovanja demence. Hkrati je namen projekta osveščanje posameznih poklicnih in drugih ciljnih skupin v lokalnem okolju o oblikovanju prijaznih storitev osebam z demenco, da bi se zmanjšale razlike med posameznimi slovenskimi regijami. Cilj programa je izvesti izobraževanja za tri izbrane skupine: usposabljanja za strokovne delavce v verigi oskrbe oseb z demenco, izobraževanja in usposabljanja za neformalne oskrbovalce in svojce / trenerje in izobraževanja in usposabljanja za laike / nestrokovnjake v obliki motivacijskih delavnic, okroglih miz, informativnih delavnic, Alzheimer caffee srečanj in usposabljanj ter osveščanj o demenci v okviru Centra za krepitev spomina Celje. Vse informacije o izobraževanjih so objavljene na spletni strani www.zivetizdemenco.si. Slovenska postelja je podjetje z dolgo tradicijo, ki posluje od leta 1992, ko smo prevzeli del proizvodnje bivšega podjetja Sukno Zapuže, kjer tradicija predelave volne sega v leto 1825. Od leta 1995 nas poznate pod blagovno znamko Slovenska postelja®. Ukvarjamo se s proizvodnjo različnih tipov ležišč, posteljnine in vzglavnikov. Izdelki so rezultat lastnega razvoja in tehnologij. Predstavljamo vam ležišče ANATOMIC TFK KONOPLJA, najnovejše ležišče in prvo slovensko ležišče iz ekološko pridelane slovenske konoplje. Konoplja ima veliko pozitivnih lastnosti, ki pomagajo k boljšemu spanju. Material je zelo vzdržljiv, zato je življenjska doba dolga. Struktura konoplje je izredno zračna in samodejno uravnava temperaturo, karje ključno za optimalno klimo na ležišču. Ekološka pridelava konoplje omogoči odsotnost umetnih snovi. Uporaba konoplje je primerna pri težavah z alergijami, ker je odporna proti pršicam, plesnim in bakterijam. Vzmetnica ima sodčkaste vzmeti v žepku. Te so na dotik mehke, pri povečanem pritisku pa se trdota stopnjuje (soft touch). Žepkasto jedro nam omogoča najboljšo prilagoditev glede na težo, saj vzmeti med seboj niso vpete. Ležišče je ortopedsko, čvrsto in hkrati udobno. Lahko pa na to tehnologijo vzmeti dodajamo različne materiale. Med top ponudbo najdete tudi ležišče ANATOMIC TFK COMFORT PLUS, zelo udobno in termoizolacijsko ležišče, primerno za uporabnike, ki spijo v hladnejših, neogrevanih ali slabo ogrevanih spalnicah in jih veliko zebe, saj vsebuje plast naravne volne. Spada med bolj trpežna ležišča, priporočamo ga v kombinaciji letno-zim-ske prevleke (volna, bombaž). Primerno je za uporabnike, ki imajo bolečine v hrbtu, saj nudi raztezanje hrbtenice. Da se boste zbudili končno naspani in spočiti, obiščite salone Slovenske postelje. KUPON Darilo za bralce Novega tednika za 20 eur Unovčite ga lahko ob nakupu nad 100eurov. Kupon je prenosljiv, ni pa izplačljiv. 40 AKTIVNA STAROST Uspešno zdravljenje krčnih žil Imate težke in utrujene noge? Krčne žile so posledica venskega popuščanja v spodnjem delu nog. Simptomi so občutek težkih in bolečih nog, topa in pekoča bolečina, nočni krči, srbenje, nemirnost, otekli gležnji in stopala, drobne razširitve povrhnjih ven, razširjene večje vene... Razvijejo se pri moških in ženskah v katerikoli starosti, vendar so pogostejše pri starejših ljudeh. K nastanku v največji meri prispevajo dednost ter način življenja s premalo gibanja, veliko sedenja in stanja, debelost, nezdrav življenjski slog in neprimerna obutev. Pomembni so tudi hormoni, ki se pojavijo v nosečnosti, zato je na splošno tovrstna bolezen pogostejše pri ženskah kot pri moških. Vsekakor pa ni nobenega pravila, kako bodo vplivale in kdaj se bodo krčne žile pojavile pri posamezniku. Nekdo z vidnimi in izstopajočimi krčnimi žilami morda ne bo imel težav, spet drugi jih ima lahko kljub komaj opaznim krčnim žilam. Vsekakor je treba biti na pojav pozoren, saj lahko pride do resnega obolenja, če niso pravilno in pravočasno zdravljene. Najhujša oblika so odprte rane, ki jih je izredno težko ozdraviti. »V ambulanti Venolek, d. o. o., opravljamo klinične preglede obolelih nog naročenih bolnikov. Na podlagi ultrazvočnega pregleda ožilja se odločimo za vrsto zdravljenja, ki je za posameznega bolnika najprimernejša. Ena izmed oblik poleg sklerozacije in kompresije je laserska oz. radiofrekvenčna terapija, kjer s pomočjo ultrazvoka namestimo optično vlakno in ultrazvočno potrdimo zaporo obolele vene. Gre za eno do dve uri trajajoč postopek zdravljenja, ki poteka ambulantno, v lokalni ane- steziji. Bolniku takoj po operaciji namestimo kompresijsko nogavico, lahko odide domov in se normalno giblje. Tako je bolnik skoraj popolnoma aktiven v 24 urah po posegu. Uspešnost se kaže v 95-odstotni odpravi bolečin in utrujenosti nog. Kot preventivo, da se bolezen ne bi znova pojavila, najbolj priporočamo nošenje kompresijskih nogavic (vsaj 1. stopnje), gibanje (hoja, kolesarjenje, vaje ...), izogibanje vročini (sončenje, savnanje, vroče kopeli),« je povedal prim. mag. Bogdan Fludernik, dr. med., specialist kirurg, vodja ambulante. Kako se izogniti nastajanju krčnih žil? Počivajte z dvignjenimi nogami Ko se uležete k počitku, poskrbite, da so noge rahlo dvignjene. Tako bo kri lažje tekla v smeri proti srcu in ne bo zastajala. Gibanje je ključno Gibanje je nadvse pomembno. Cirkulacijo spodbuja že hoja, zato se večkrat odpravite na sprehod, skratka izkoristite vsako minuto za gibanje in šport. Izogibajte se dolgotrajnemu stanju in sedenju Ne stojte predolgo na enem mestu. Če je le mogoče, se tudi sprehodite. Če veliko sedite, večkrat dvignite noge. Ne sedite s prekrižanimi nogami. Pomagate si lahko tudi s posebnimi kompresijskimi prevezami (nogavicami). Ohranjajte idealno telesno težo Če ste pretežki, je cirkulacijski sistem bolj obremenjen. Privoščite si kopel Če so vaša stopala pogosto hladna, cirkulacija krvi ni optimalna. Spodbudila jo bo vroče-mrzla kopel. Visoke pete? Stran z njimi! Visoke pete precej spremenijo naravni položaj nog, poveča pa se tudi pritisk nanje. Kronična venska bolezen grozi polovici Slovencem WWW. VENOLEICsi Lahkih nog naokrog. E-pošta: info@venolek.si Venolek d.o.o. Ljubljanska 3a 3000 CELJE TEL: 03/54414 81 (avtomatska tajnica 24 ur/dan - klic vam bo vrnila sestra Marija) Proktološka ambulanta Ambulanta za krčne žile- Ortopedska ambulanta Dermatološka ambulanta Ambulanta za estetsko kirurgijo # TENA - za kvalitetnejše življenje TENA izdelki so idealna zaščita pri nehotnem iztekanju urina. • za lahko, srednjo in težko inkontinenco • anatomsko oblikovani • preprečujejo draženje kože • zagotavljajo dolgotrajno suhost in občutek svežine • nevtralizirajo neprijetne vonjave V naši ponudbi so predloge različnih velikosti in vpojnosti: posebej za ženske (TENA Lady), za moške (TENA Men) in vpojne hlačke za enkratno uporabo (TENA Pants) za oba spola, ki se nosijo kot običajno spodnje perilo. TENA Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Naročite brezplačni vzorec na www.tena.si www.tena.si Simps'S d.o.o., Motnica 3, 1236 Trzin, T: 01/562 13 50, www.simpss.si pripomočki Kronična venska bolezen je ena najbolj razširjenih bolezni sodobnega časa. Po statistikah javnega zdravstva kar polovica vseh odraslih oboli zaradi ene od oblik tega obolenja. V Sloveniji se pri vsakem drugem prebivalcu že takoj po petdesetem letu pojavijo težave zaradi ven na nogah, pri sedemdesetih letih pa ima razširjene vidne drobne vene že kar sedemdeset odstotkov vseh ljudi. Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku, in sicer ob popuščanju venskih zaklopk in povratnem toku krvi, ki poveča tlak v venah nog. Do prvih motenj pride, ko zaradi daljšega stanja ali sedenja teža krvi povzroči širjenje ven. Stena in venske zaklopke v zdravih venah se takšnemu pritisku zlahka upirajo. Ko zaklopke in stene vene slabijo, pride do razširitve ven. To oteži vračanje krvi proti srcu. Kri v venah zastaja in začnejo se težave, ki se s trajanjem povečujejo. Včasih v venah nastajajo strdki, ki prav tako povzročijo motnje pri odtekanju krvi, hkrati pa lahko tudi okvarijo zaklopke. Težke noge Ljudje to obolenje največkrat opisujejo z občutkom težkih in utrujenih nog, z bolečinami vzdolž ven, večernim otekanjem hrbtišča stopal in gležnjev. Sčasoma se razvijejo razširjene, zviju-gane in izbočene površinske vene, ki jim zdravniki pravijo varice. Veliko posameznikov čuti predvsem ponoči v po- dročju varic tudi krče, zato so dobile ime krčne žile. Posledica napredovanja venskega popuščanja so bolečine v nogah, otekanje goleni in gležnjev, spremembe na koži in podkožju ter vnetje varic oziroma nastanek strdkov v njih, kar imenujejo povrhnja venska tromboza. Značilnosti bolezni ven so različne. Nekateri bolniki, ki že imajo to obolenje, nimajo značilnih simptomov in ne čutijo težav, pri drugih lahko pride tudi do hudih zapletov. Najhujša oblika te bolezni je golenska razjeda, do katere pride, če bolezen ni pravočasno odkrita in zdravljena. Golenska razjeda prizadene približno odstotek vseh obolelih v Sloveniji in predstavlja hudo težavo tako za bolnika kot za zdravstveni sistem. Izogibajte se ... Po odkritju napredovane venske bolezni zdravniki vsakemu bolniku jasno svetujejo tudi, čemu se je treba izogibati. Priporočajo izogibanje sončenju, plavanju v vroči vodi ali sedenju v kopeli, kjer ima voda temperaturo višjo od 28 stopinj. Bolniki se morajo izogibati tudi dolgotrajnemu sedenju. Kot pri vsaki bolezni obstajajo tudi pri tej dejavniki tveganja. Bolezen tako sprožijo ali poslabšajo med drugim tudi prekomerna telesna teža, dolgotrajno stanje ali sedenje in prenašanje težkih bremen. Dejavniki tveganja so še starost, kajenje, izpostavljenost visokim temperaturam, plosko stopalo in neprimerna obuvala (predvsem visoke pete) ter oblačila (pretesne hlače ali pas, pretesen patent nogavic). Bolezen se pogosto pojavi tudi v času nosečnosti ali menopavze. S pravilno kompresijsko terapijo lahko zdravniki preprečijo nadaljevanje bolezni in krčne žile po porodu lahko izzvenijo. Znano je tudi, da je bolezen ven pogostejša pri posameznikih, kjer že ima kdo v družini podobne težave. Urinska inkontinenca: pomoč obstaja Urinska inkontinenca prizadene osem odstotkov žensk in tri odstotke moških. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 49,5 odstotka žensk, ki so stare več kot 65 let, tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V reproduktivnem obdobju je inkontinentnih od pet do petnajst odstotkov žensk. Inkontinenčne težave lahko povzročijo tudi okvare živčevja, možganska kap, mul-tipla skleroza in spremembe, povezane s staranjem. Urinska inkontinenca ni samo fizična težava, ampak je težava, ki vpliva tudi na kakovost življenja bolnika. Bole- zen najpogosteje povzročajo slabost veziva mišic medeničnega dna, nevrološke motnje in poleg okvar živčevja še moten odtok seča, vnetja, kamni in tumorji v sečnem mehurju, tuberkuloza, intestinalne ciste, pri čemer se inkontinenca pojavi tudi po obsevanjih. SŠol Vaje za mišice medeničnega dna Mišice medeničnega dna so pomembne za dobro delovanje sečnega mehurja in črevesja. Te mišice pomagajo pri zadrževanju urina, blata in vetrov. Po drugi strani zagotavljajo podporo danki med iztrebljanjem blata in prispevajo k stabilnosti hrbtenice ter medeničnega obroča. Najpomembnejše pri teh vajah je, da krčite prave mišice in da je to krčenje pravilno. Predstavljajte si, da poskušate zaustaviti uhajanje vetrov iz črevesja in hkrati želite zaustaviti curek urina. Občutiti morate, da se mišice medeničnega dna »stisnejo« in »dvignejo«. Pri ženskah ob tem pride do premika presredka navznoter, pri moškem mora ob tem priti do premika mod navzgor. Stisk za-držite, kolikor dolgo lahko. Sprostite mišice in počivajte nekaj sekund. Stisk mišic ponovite tolikokrat, kolikor ste sposobni, največ osem- do dvanajstkrat Čez nekaj časa je treba intenzivnost vadbe povečati. Prvih pet ponovitev stiskov naredi- te tako kot prej. Pri zadnjih petih ponovitvah, medtem ko stisk zadržujete, dodajte še tri do štiri maksimalne stiske z večjo hitrostjo. Vaj ne smete izvajati med uriniranjem. Stiskanje mišic medeničnega dna med uriniranjem oziroma prekinjanje curka urina lahko povzroči zastajanje urina v sečnem mehurju in vnetje. Vir: brošura Vaje za mišice medeničnega dna J Da bi pridobili moč in vzdržljivost mišic medeničnega dna, morate vaje izvajati tri- do petkrat na dan vsak dan. Če boste izvajali vaje po opisanem postopku, boste izboljšanje opazili v treh do petih mesecih. Da bi ohranili in vzdrževali to zmogljivost, je treba izvajati vaje celo življenje. AKTIVNA STAROST 44 Luštna cena Bodite pozorni Nekateri bolniki se odzovejo hitro, če opazijo na venah kakršnekoli spremembe. Včasih se izkaže, da gre le za vnetje živcev pri kroničnih boleznih ali za ortopedske težave. A obstajajo tudi bolniki, pri katerih je bolezen že vidna, vendar nanjo niso posebej pozorni, pri čemer se odzovejo prepozno, ko se že razvije golenska razjeda. Takrat je zdravljenje bolj zahtevno in dolgotrajno. Zato zdravniki ljudem priporočajo večjo pozornost glede tega, kaj se dogaja s telesom. Pogosto že osnovni klinični pregled pri zdravniku pokaže sliko, za kakšno obolenje gre in za katero stopnjo venske bolezni. Na podlagi takšne ocene se zdravniki odločijo, na kakšen način bodo nadaljevali zdravljenje. To je lahko kompresijsko, torej z nošenjem kompresijskih nogavic ali povojev. To je osnovno zdravljenje. Lahko pa se - glede na stopnjo bolezni - zdravniki odločijo za sklerozacij-sko zdravljenje s peno ali za lasersko zdravljenje skozi kožo. Največje varice zdravijo tudi kirurško, lahko tudi z enovenskimi posegi, kjer s pomočjo laserske ali radiofrekventne energije zaprejo varice z njene notranje strani. Sšol, foto: GrupA «S Terme Zreče polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, tudi na dan odhoda, vstop v Savna vas z vodenimi programi vrtinčenja zraka (30% ugodneje), brezplačen dostop do brezžičnega intemeta, wellness voucher v vrednosti 15 € za izbrane storitve v Idili, wellness & spa centru, hotelski in rekreacijski animacijski program. nedelia-četrtk četrtek-neoelja Vile Terme Zreče****, dvoposteljna soba 41 € 44 € Vile Terme Zreče****, apartma 48 € 51 € HotelVital**** (economy soba) 48 € 51 € Veljavnost 8.10.-26.10.2018, 4.11.-30.11.2018 terme@unitur.eu www.terme-zrece.eu Opekarniška cesta 15a 3000 Celje Tel.: 03 620 97 08 e-naslov: info@zavod-zri.si www.zavod-zri.si Zaposlitev: včeraj ovira, danes izziv in jutri zmaga! V Zavodu za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje letos izvajamo že drugi program socialne aktivacije dolgotrajno brezposelnih oseb. Progam izvajamo v okviru Evropske kohezijske politike - Operativni program 2014-2020. Namenjen je krepitvi socialnih in zaposlitvenih kom-petenc posameznikov, ki jim že dlje časa edini vir mesečnega prihodka predstavlja denarna socialna pomoč. Udeležencem programa socialne aktivacije pomagamo na poti do spoznavanja sebe, pri odkrivanju lastnih želja in svoje vrednosti. S pomočjo različnih delavnic in izobraževanj se trudimo razvijati pozitivno samopodobo in krepiti samozavest. Tako jim omogočimo uspešen vstop na trg dela in priložnost za nov začetek. Zakaj imeti zaposlitev in biti aktiven? Prva misel, ki nam kot odgovor na to vprašanje pade na pamet, je denar. Tega potrebujemo, da lahko plačamo mesečne položnice, omogoča nam boljše in lažje življenje, lahko si privoščimo več stvari. Vendar nam zaposlitev nudi veliko več kot le plačilo. Približno deset let svojega življenja preživimo na delovnem mestu, tri leta in pol pa v izobraževalnem procesu. EVROPSKA U NI JA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD NALOIBA V VAiO PRIHODNOST Ves ta čas smo aktivni, se družimo in krepimo socialne stike. Zaposlitev nam nudi možnost za osebno in strokovno rast, izboljšuje našo samopodobo, zvišuje samozavest, omogoča socialne stike in zadovoljuje potrebo po spre-jetosti. Tako smo bolj srečni in zadovoljni tudi v zasebnem življenju. Pot do uspeha je polna vzponov in padcev, saj se vsak dan soočamo z novimi ovirami. Veličina našega uspeha je odvisna od tega, kolikokrat pademo. Uspešni smo samo, če smo pripravljeni sprejeti tudi možnost neuspeha. S trdim delom, z zaupanjem vase in v svoje sposobnosti lahko dosežemo vsak cilj, ki si ga zastavimo. Ne pozabite: kar se je včeraj zdelo kot ovira, naj bo danes izziv in jutri zmaga To je sporočilo, za katerega želimo, da ga po-notranjijo tudi naši udeleženci v okviru enajst-mesečnega programa socialne aktivacije. V prejšnji skupini nam je to zelo dobro uspelo, saj so vsi udeleženci programa odšli bolj samozavestni, z dvignjeno glavo in pripravljeni na nove izzive. Več kot polovici udeležencev je uspelo dobiti redno zaposlitev. Najbolj pomembno je, da so iz programa odšli z ljubeznijo do sebe in z zaupanjem v svoje sposobnosti. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI JERUZALEM - SLOVENIJA i\ Iaivi'Ii4! o v.'vij s- v Orüio/u Za vse ljudi in za vse dni (resen fajn! '?, i iN 10, N. 70 1 !3 PestIvaI vii\ v qi?Ajski kiti i obisk vinskih kiiAljic TRAdicioNAlNi MAUTiNov 5ејем in tržeča 1окл1(\ih poiMudNikov RAZSTAVA dobuOT IN INACjRAjEINih рОТЈС TEklVlOVANJE v ku^ANju pRlEŠkECjA piskRA vodENi oqUdi viNskE klETi, quAdu iN crajske prIstave ŠAljiv piiikAZ viNoqRAdNiskih obiČAjev pREdsTAvitEV TURisTiČNih diiuŠTEV iz občiNE Ormož vodENi oqUdi po mestu in okolici TEklVIOVANjE pihAhih qodb SloVENijE V ZAbAVNEM pROqRAJVIu OTROŠkE iN MlAdlNske dElAVNiCE iN pREdAVANjA VOZNJ'e S TURiSTiČNiM vlftkCEM CEbdNEVNO pESTRO doqAjANjE V ŠOTORih, pREd qRAdoM iN pO MESTNA uliCAk Iviuivikav zaUavkl Suvüls. Večerna zabava za v5e q en t nAiijt ORCjANizATOR: mm t l-eniL: Grupa Viqon, Inil^ Eilbus ObčiNA Ormož 1 isobova.: MeJaši, MLAJi qamsi iAVFNi ZAVod ZA TURiZEM, kubuim iN sporn obČiNE OliMOŽ ^Ji TIC ORMOŽ 02 741 55 56, 051 654 511 InFo: TIC.0RM0Z.qRAd@5i0l.NET, TksORMOZ@qMAil.COM www.MARTiNOVANjE.si,www.ORMOZ.net Jeruzalem, ki sije kot biser sredi vinorodnih gričev, je kraj, kjer so celo križarji že stoletja nazaj obstali brez besed češ, našli smo cilj -Jeruzalem torej. Najbolj zanimiva in obiskana je vinska cesta Jeruzalem, katere večji del se razteza prav na območju občine Ormož. Obiščete lahko številne vinarje in okusite različna vina, vsekakor pa moramo omeniti našo tradicionalno in udomačeno sorto šipon. Ob bok vinskim zgodbam postavljamo tudi pristno prleško kulinariko, ki se naslanja na lokalne sestavine. Kvašene in nekvašene dobrote iz pšenične, ržene in ajdove moke - gibanice, pogače, postržjače, potice, kvasenice, to so le nekatere med njimi. Vsakogar, ki obišče naše kraje, prevzamejo lepote pokrajine, pestrost, čudoviti razgledi, odtenki zelenih in zlatih barv in najlepša med cvetlicami - vinska trta, ki se skozi letne čase spreminja in oblikuje enkratne vedute. Na jugu in jugovzhodu področje zaokroža reka Drava, ki daje posebno mikroklimo in predstavlja raj za ptice, kolesarje, pohodnike, ribiče in vse, ki znajo uživati ob vodi. Smo dežela prijaznih odprtih ljudi, ki poznajo pravi ljudski humor in so cenjeni po svoji pristni gostoljubnosti. Vse dni v letu smo zanimivi, najbolj pa ob trgatvi in v času martinovanja, ko imamo eno največjih in najbolje obiskanih etnološko obarvanih prireditev Martinovanje v Ormožu, kjer si prleški temperament resnično da duška. Pridite, bo zanimivo, poučno, šaljivo, okusno in resen fajn! *resen fajn - prleško, zares dobro, zares lepo Javni zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož TIC Ormož t: 02 741 53 56, 051 634 311 e: info@tksormoz.si, tic@tksormoz.si w: www.martinovanje.si,www.ormoz.net 42 AKTIVNA STAROST k J E ? GRAD RETZHOF DO RFSTR. 17-, 8430 WAGNA, AVSTRIJA O D A J ? TOREK, 30.10.18 OD 13:00 DO 18:30 URE SREDA 31.10.18 OD 09:00 DO 19:00 URE VABILO LBCL Chirurgie & Venenpraxis Standort Dechant Thaller Str. 37, 8430 Leibnitz Hansa Privatklinikum, Kürblergasse 42, 8010 Graz Prireditev se bo predvajala na www.lbcl.at prek kanala YouTube v živo (LIVE -Stream). PRVA interdisciplinarna prired žilnih obolenj avstrijske ju ž ne Š tajerske/Slovenije Spoštovana: obiskovalka, spoštovani obiskovalec, 30. in31. rktrbra aas aljudnr vabimr na informati veni danraiini h obolenjih a izobraževalno hišr na grad Retzhrf. Izkoristite ta dan in spoznajte najnovejše metode diagnosticiranja in terapij ailnih obolenj ter našo ekipo LBCL ambulante za zdravljenje ail. Program 30.1(3.3018, 13:00 -17:00 brezp i aOni test delovanja ail (OFAAastria&SIGVARIS Medical) 331.1 o.por8, 0900 -133:00 brezplačni test delovanja ail (OFA Austria & SIGVARIS Medical) Predavanja: -13:00 - 13:15 / Pozdrav & predstavitev naše ambulante in ordinacij (virtualni sprehod). M. Salama, specialist splošne & visceralne kirurgije, LBCL kirurgija & ambulanta za zdravljenje ail • 13:15 - 14:00 / Ponavljajoče se krone aile. M. Salama, specialist splošne & visceralne kirurgije • 15:00-135:30 / Bolečine v nogah iz ortopedskega vidika. Dr. Peter Farkas, specialist za ortopedijo in ortopedsko kirurgijo, športni zdravnik •15:30 - 16:00 v Debela noga - samo kozmetična teaava? Prim. dr. Apich, Institut za fizikalno medicino in rehabilitacijo na kliniki v Celovcu (Institut fšr Physikalische Medizin und Rehabilitation am Klinikum Kiagenfurt) Salelilske delavnice & predavana: Pomoč pri oblačenju SIGVARIS / M. Salama & ga. Resch, SIGVARIS MEDICAL Limfne drenaae & ročna terapija / Fizikalni inštitut LIPNICA (Physikalisches Institut LEIBNITZ), www.pil.at Smisel kompresijske terapije pri preventivi in terapiji / M. Salama & OFA AUSTRIA, Kern Erker LIVE OP Prikaz na noanem modelu / M. Salama & MEDTRONIC Austria g. Ramsauer www l b c l Brezplačni testi za zdrav krvni pretok v nogah LBCL CHIRURGIE & VENENPRAXIS DECHANT THALLER STR. 37 8430 LEIBNITZ info@lbcl.at a t LBKL V zadnjih letih se je zdravljenje krčnih žil spremenilo bolj kot prej v dvesto letih. Klinika dr. Mohameda Salame Chirurgie&Venenpraxis je identificirala in vključila te novosti v usklajen sistem pregledovanja in diagnoze, ki je pri-vedel do individualnega načrta zdravljenja, prilagojenega posameznemu bolniku. Dr. Mohamed Salama, nam lahko predstavite svojo dejavnost, s čim se ukvarjate? Ponujamo kirurške storitve in vensko terapijo. Specializirani smo za zdravljenje varikoznih ven. Na sedanjem naslovu delujemo eno leto. Imamo bogate izkušnje na tem področju z delom v bolnišnicah in zato smo se odločili odpreti zasebno ordinacijo, kjer lahko v enem dnevu pomagali bolnikom, ki imajo težave z venami. Kako je mogoče, da je vse opravljeno v enem dnevu? Ponudimo lahko to izredno možnost za zdravljenje varikoznih ven, ker se zavedamo, da približno 40 odstotkov ljudi trpi zaradi teh težav. Klinične izkušnje zadnjih 20 let kažejo, da so se postopki za zdravljenje varikoznih ven drastično spremenili, saj so tu nove tehnike, novi modeli diagnoz, nove teorije. Zato je minimalno invazivno zdravljenje res opravljeno v enem dnevu; gre za t. i. walk in, walk out, saj bolnik lahko odide takoj po opravljenem postopku. Vložili smo veliko časa in denarja v svojo opremo, da smo dosegli takšno raven. Bolnik po posegu lahko sam odide, torej hodi, vozi avto ... počne, kar želi. Postopek je zelo učinkovit. Uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo - lasersko terapijo in VenaSeal, ki je kot nekakšno lepilo, ki zapira vene, ki nato izginejo. Za bolnike je to resnično lažje, saj vse uredijo v enem dnevu in brez težav odidejo. Kolikokrat je treba obiskati ordinacijo, preden opravite poseg? Razvili smo koncept zdravljenja, ker res želimo nuditi enodnevni ambulantni poseg svojim bolnikom. Zdravljenje razdelimo na tri dele. Seveda so najprej na vrsti pregled in osnovne preiskave. Vsako preiskavo naredimo z barvnim ultrazvokom - duplexom, kjer so vene zelo dobro vidne in je jasno, katere je treba zdraviti. To predstavimo bolniku. Gre približno za uro preiskav in potem uro pogovora z bolnikom. Bolniku mora biti vse jasno, dobi dokumente za domov in podpiše izjavo, da je seznanjen z vsem. Ob naslednjem obisku še enkrat pregledamo vse papirje, da ni dvomov o postopku. Na dan operacije bolniku ni treba biti tešč, pride k nam, vsak korak posega spremljamo z duplexom - barvnim ultrazvokom in po posegu lahko bolnik odide domov. Drugi dan se oglasi na kontrolo - pooperativni pregled, nato sledijo še dva do trije pregledi v naslednjih štirinajstih dneh. Poleg tega ste bolnikom na voljo še po telefonu, na internetu? Tako je. Ključ do uspeha pri takšnem tipu posega je, da smo za bolnike vedno tu. Bolniki nas lahko pokličejo, tudi mi jih spremljamo. Želimo, da svoje izkušnje po posegu z nami delijo 18 mesecev, kar je vključeno v ceno. To pomeni, da jim ponujate popolno skrb pred posegom in po njem, da so res lahko brez skrbi? Točno to. To je naš cilj. Zato smo se odločili za poseg v enem dnevu, da bolnikom nudimo največ, da nič ne vpliva na kakovost njihovega življenja. Ni jim treba prespati, ostati v bolnišnici, ni velikih povojev. Bolnikom po posegu ponudimo kompresijske nogavice, ki so zelo drugačne od tistih nekoč. Nekatere so narejene iz 100-od-stotnega bombaža, da jih lahko nosijo brez težav cel dan. Kako je s temi nogavicami in kompresijo, jo določite? Terapija s kompresijskimi nogavicami je že dolgo znana pri zdravljenju varikoznih ven, zato se je njihova struktura že zelo razvila. Svojim bolnikom svetujemo nošenje že približno dva tedna pred operacijo in vsaj dva tedna po njej. Nosijo naj jih čez dan, na primer od osmih zjutraj do osmih zvečer, ni treba 24 ur. Kompresija nogavic je v pomoč pri posegu. Nogavice lahko bolniki kupijo v specializiranih trgovinah, še prej jim tu izmerimo, kakšne potrebujejo, in to napišemo. Kaj pa čakalna doba? Če vas nekdo pokliče danes, kdaj bo na vrsti? Zaradi našega načina dela, da je vse urejeno v enem dnevu, imamo izredno kratke čakalne dobe. Če gre za akutno nujno zadevo, če so bolečine res hude, traja od obiska do operacije kakšen teden ali dva. Za bolnike iz Slovenije lahko jezik predstavlja oviro. Je potrebno znanje nemškega ali angleškega jezika? Kaj jim predlagate? Komuniciramo lahko v nemškem ali angleškem jeziku. Če bolnik govori samo slovensko, se potrudimo in najdemo osebo, ki sproti prevaja, in se tako pogovorimo z bolnikom. Kako vas bolniki najdejo, kako pridejo v stik z vami? Imamo zelo dobro internetno stran, to je https://lbcl.at/, del te je tudi v slovenščini. Jo še izboljšujemo, dodajamo vsebine, da bodo bolniki res dobili čim več informacij, ki jih potrebujejo. Poleg tega je na strani obrazec, ki ga bodoči bolniki lahko izpolnijo, napišejo vprašanje in jim odgovorimo. Zapisana je telefonska številka, ki je dosegljiva 24 ur na dan, enako velja za e-naslov, kjer tudi odgovorimo v 24 urah. Obeta se velik dogodek, ga lahko že napovemo? 30. in 31. oktobra bomo pripravili res velik dogodek, ki ni namenjen le za prebivalce Leibnitza/ Lipnice ali avstrijske Štajerske, ampakje namenjen tudi vsem zainteresiranim iz Slovenije. Pripravljamo interdisciplinarno srečanje v gradu Retzhof, kjer bodo ljudje dobili informacije več govornikov s področja venske terapije. Pripravljamo se že nekaj časa; obljubljamo simultano prevajanje v slovenski jezik. Na voljo bodo vprašalniki za vensko diagnozo, ki jo bomo opravljali brezplačno in strokovno svetovali, kako ravnati v primeru težav z venami. Se na vas obrača veliko bolnikov iz Slovenije? V zadnjem času čedalje več. Ravno zaradi porasta bolnikov iz Slovenije smo se odločili za dogodek v Retzhofu, da se s tem lažje predstavimo, da tudi s predstavitvami v slovenskem jeziku povemo, kaj lahko ponudimo. Promocijsko besedilo Za več informacij: Chirurgie & venenpraxis Mohamed Salama, MBBch, Msc, Facharzt Dechant Thaller-Straße 37/02/02, 8430 Leibnitz, Austria Tel.: +43 (0)664 / 560 83 18 // info@lbcl.at https://lbcl.at/ i t e v MLADI ZA MLADE 43 Domovinski dan in nov most prijateljstva V OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki so v okviru svojega inovativnega projekta Domovina zate, zame, za nas izvedli že 4. domovinski dan in ob tem gostili učence slovenskega jezika iz Splita. »Šola je hram učenosti. In je prostor za prve podvige. Za prve uspehe. In prve velike korake v svet. Za prava prijateljstva. Naša sončna šola je hoja z roko v roki. Je let na krilih domišljije. Je most, po katerem se po novem pride naravnost iz Splita. Je meja na obzorju, ki raste in se širi z nami. Z mavrico prijateljstva, ki smo jo raztegnili vse do naših dragih gostov, ki nam podarjate košček sebe, da ga vstavimo v svoj mozaik,« je devet učencev, ki se pod mentorstvom Vere Hrge, prof., v Splitu učijo slovenščino, in osem spremljevalcev nagovoril ravnatelj šmarške osnovne šole Bojan Juras ob osrednji slovesnosti v šoli. V OŠ bratov Letonja namreč že četrto leto pripravljajo inovativen domovinski projekt, ki so ga tamkajšnji učitelji zasnovali v želji po dvigu do- movinske zavesti pri šolarjih. Profesorica slovenščine Mojca A. Juras, ki je tudi vodja projekta, je zapisala: »Velikokrat se bolj kot z učnimi cilji ukvarjam z vzgojo osnovnošolske mladine in se tako spopadam s krizo vrednot, zato mi ravno na tem področju manjka orodij. Ne manjka mi ljubezni do domovine, manjka mi znotraj učnega načrta prostor za to ljubezen, ki bi se lahko nemoteno in sistemsko prenašala na moje osnovnošolce. Šola na Slovenskem ne poskrbi, da bi šolarje vzgajala v ljubezni do domovine. No, naša šola je to obrnila na bolje.« Širjenje izven Slovenije Domovinski projekt so v šmarški šoli prvič razširili tudi izven meja Republike Slovenije. Povezali so se s slovenskim društvom Triglav, ki v Splitu skrbi in združuje tamkajšnje zdomce, in tako je nastalo sodelovanje, ki se bo nadaljevalo in razširilo. Ob prvem gostovanju učencev iz Splita, ki so se zelo izkazali z znanjem sloven- ščine, so v šmarški šoli pripravili pester program, pri katerem so sodelovali vsi šmarški šolarji in zaposleni pod vodstvom vodij projekta učiteljic Mojce A. Juras in Andreje Škrube. Tako so gostujoči učenci ne le stopili med šmarške sončke, pač pa tudi sodelovali pri pouku slovenščine, si ogledali izjemno predstavo šolskega muzikala Pravljični direndaj v kulturnem domu, okušali tradicionalne slovenske jedi na kulinaričnem popotovanju po Sloveniji na Gori Oljki, jezdili konje in celotno sobotno dopoldne pre-plesali v folklornih delavnicah FS Koleda. Ta je v šmarški šoli izvedla nepozaben kulturni dan. Gostje iz Splita so bili nad doživetim v šoli navdušeni in obljubili so, da se bodo po novozgrajenem mostu, ki povezuje Šmartno ob Paki in Split, še vrnili. Profesorica Vera Hrga, ki v Splitu že več kot 25 let z dušo in s srcem poučuje otroke slovenščino, se je strinjala, da včasih pravo vrednost neprecenljivih trenutkov spoznamo šele, ko postanejo spomini. MAJ Da se gre človek učit baskovski jezik, mora res imeti pet jajc! I. gimnazijo je obiskala dr. Barbara Pregelj. Na I. gimnaziji v Celju že nekaj let pripravljamo posebne tematske ure ob evropskem dnevu jezikov. Letošnja tema je bila Baskija, koordinatorica dneva je bila profesorica Polona Škornik. V torek, 25. septembra, je I. gimnazijo obiskala dr. Barbara Pregelj, ki je za dijake drugega in tretjega letnika pripravila zanimivo predavanje. Euskera, baskovski jezik, je brez dvoma nenavaden in čudovito (čeprav noro) zapleten. S svojim neindoevrop-skim izvorom, drugačnim zaporedjem besed v stavku, z dvonaglasnicami in neverjetno mnogimi načini sklanjanja je najpogosteje eden izmed dveh maternih jezikov pribli- žno 720 tisoč ljudem. Govorijo ga v Baskovskih deželah, ki jih sami imenujejo Euskal Herria, in sicer v pokrajini na območju Španije in Francije. Nam je verjetno najbolj znana španska avtonomna pokrajina Baskija, ki je del tega območja. Tako redek, kot se zdi posameznik iz naslova prispevka, da bi ustrezal navedeni absurdni fizični zahtevi, je redek tudi ta, ki bi dejansko imel dovolj poguma, da se poda na dolgo pot učenja euskere. To namreč navedena baskovska fraza o petih jajcih pomeni -imeti pogum. Ampak če ima dr. Barbara Pregelj, prevajalka španskega in baskovskega jezika, docentka za književnost na Univerzi v Novi Gorici ter lastnica za- ložbe Malinc, poleg izjemne ljubezni do jezika še kaj, je to pogum. Euskere se namreč zelo uspešno uči, saj želi, da bi brez težav prevajala knjige v jeziku Baskov, in pred kratkim je izšel njen prvi prevod iz baskovščine: Rdeči zvezek Arrantxe Urretabizkaie. Pod njenim vodstvom smo v torek, 25. septembra, tudi dijaki drugega in tretjega letnika dobili vpogled v baskovski jezik in identiteto. Predavanje je potekalo v okviru obeležitve evropskega dneva jezikov, dr. Pregelj pa nas je skozi baskovske zgodovino, kulturo, literaturo, šport, mesta, pregovore in še kaj spretno popeljala s pomočjo baskovskih številk. Tako smo na primer izvedeli o baskovskem boju za neodvisnost pod Francovo diktaturo, o bombardiranju Guernice, poenotenju raznolikih narečij v batuo (skupni baskovski jezik) in o postopni uvedbi baskovskega jezika v dvojezične šole na območju Baskije. Pa še o tradicionalnih športih, kot so pelota, veslanje na divjih valovih, vlečenje vrvi in dvigovanje kamnov, ter o mitologiji, gastronomiji in tako naprej. Celotne kulture se zagotovo ne da stlačiti v eno predavanje, ampak s pomočjo dr. Pregelj je bilo kukanje skozi ključavnico izjemno zanimivo. Bat, bi, hiru (en, dva, tri) se je šolska ura iztekla in čas je bil za hamaiketako - malico. NIKA GRADIŠEK, Kajuh Press I. gimnazija v Celju Tetka Jesen na Planini Na Planini pri Sevnici so že deveto leto zapored pripravili prireditev Tetka Jesen, s katero z različnimi dejavnostmi obeležimo jesenski čas in na kateri nas prava jesen popelje po jesenskih opravilih. Pripravili so jo planinski upokojenci s pomočjo učencev in učiteljev OŠ Planina pri Sevnici, prireditve pa so se udeležili tudi naši najmlajši iz vrtca in predstavniki upokojenskih društev iz občine. Pekli smo kostanj, krompir, koruzo, klobase, okušali pa smo tudi sveže stisnjen jabolčni sok. Učenci drugega razreda so skuhali okusno zelenjavno juho, tretješolci so se preizkusili v peki pekovskih izdelkov. Zadišalo je tudi po planinski pršjači. Slamjeki so nam zaigrali na doma izdelana glasbila, k dobri volji sta nas s harmoniko in baritonom povabila tudi osmošolca Tadej in Nejc. Lahko smo se preizkusili v žaganju drv, izdelovanju ptičjih hišk, luščenju fižola in koruze. V štafetni igri so prijavljeni učenci v štiričlan- skih ekipah zlagali drva, jih prenašali, pometali slamo in zabijali žeblje v hlod. Za najspretnejše so se izkazali David, Vid, Jan in Rok. Vsako leto veliko zanimanja požanje igra, kjer poskušamo ugotoviti maso buče velikanke in pri tej oceni je bila letos najboljša tretješolka Patricija Novak. Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno in se že veselimo naslednje prireditve, ki bo kot deseta zagotovo postregla še s kakšno dodatno zanimivostjo. DOMINIKA POLJANEC, NIKA DOLAR 44 MLADI ZA MLADE Projekt Moja šola -zdrava šola V soboto, 29. septembra, je bilo v Srednji zdravstveni šoli Celje zelo živahno. Ob obeležitvi 25. obletnice delovanja mreže Zdravih šol in 20-letnici delovanja Zdrave šole smo pripravili pestre delavnice in predavanja, ki so sledila rdeči niti delovanja zdrave šole: duševno zdravje, gibanje in zdrava prehrana. Šolski radi je bil naravnan na temo zdrave šole. Dijaki so klepetali z gostjo Justino Palčnik, učiteljico v pokoju in pobudnico ter prvo koor-dinatorico Zdrave šole v SZŠ Celje. Nato so bile delavnice zdrave prehrane, imeli smo sproščanja, jogo, družabne igre ter predavanja na temo prehrana mladih športnikov, samopodoba mladostnikov, varna raba interneta. V avli šole smo pripravili meritve krvnega pritiska in sladkorja ter svetovanje o zdravi prehrani vsem generacijam. Izvedeni so bili test hoje na dva kilometra, tečaj nordijske hoje in pohod ob Savinji. Dogodek je bil medgene-racijsko obarvan, namenjen dijakom, staršem in širši lokalni skupnosti. Svoja znanja in spretnosti so posredovali zunanji predavatelji in učitelji Srednje zdravstvene šole Celje. Vzdušje v šoli je bilo sproščeno in živahno, naši dijaki in povabljeni obiskovalci so osvojili številna nova spoznanja in veščine. Vodje projekta: Alenka Botolin, Petra Boštjančič in Monika Brglez, foto: Monika Brglez www.nt-rc.si V Novi Cerkvi z balonom nad šolsko streho V letošnjem Tednu otroka smo se osredotočili na pomen kakovostnega preživljanja prostega časa. Iščemo tisto, kar nas veseli in navdušuje. Pred sedemnajstimi leti nas je balonar Dušan Bojanovič prvič navdušil z dvigom z balonom nad streho šole. Večina je to doživela prvič. Od takrat nas pogosto obdaruje, tokat je to storil že petič. Čas in ljubezen, to sta od vseh največji darili. Hvala gospodu Dušanu Bojanoviču za podarjen čas in naklonjenost našim otrokom. Otroci in kolektiv šole Nova Cerkev in Socka Ekipa Mirno morje Lions kluba Konjice Mirno morje za otroke V soboto, 22. septembra, se je po tednu dni končal letošnji 24. mednarodni projekt Mirno morje, ki se ga je tudi letos v sklopu slovenske podružnice projekta udeležil Lions klub Konjice, ki je tokrat k sodelovanju povabil OŠ Vitanje. Prvič se je odločil svojo ene jadrnice pred petimi leti, dejavnost nadgraditi z udeležbo samostojne posadke leto kasneje je financiral mešano ekipo osnovnošolcev iz Slovenskih Konjic, Vitanja, Vojnika in Zreč, nato samostojno ekipo OŠ V parku, podružnične OŠ Pod goro, leto kasneje udeležence iz Osnovne šole Loče, lani pa iz OŠ Pod goro Slovenske Konjice. Za financiranje letošnjega projekta je klub namenil 2.500 evrov. Vodstvo šole OŠ Vitanje je na pobudo Lions kluba Konjice s strokovno službo aprila izvedlo izbor otrok v letošnji združeni posadki Mirno morje 2018. Posadka - sedem otrok, dve spremljevalki, krmar in sokrmar - je teden jadranja preživela na jadrnici. Enotedensko morsko druženje je bilo letos ponovno za Lions klub Konjice kot glavnega organizatorja in pobudnika humanitarne akcije neprecenljiv dogodek, saj smo na najboljši možen način povezali projekt zbiranja humanitarnih sredstev in uporabnike zbranih sredstev na skupni točki - morje, počitnice, prijateljstvo in veselje. Verjamem, da smo uspeli otrokom pričarati nepozabne trenutke in popolnoma novo izkušnjo, ki je doslej še niso bili deležni, in jim na svoj način pomagali sooblikovati osebnost. Zahvaljujem se vsem, ki so pri projektu sodelovali v podpornem smislu, še posebej udeležencem v dalmatinskih mestih Kaštel Gomi-lica, Maslenica, Rogoznica in Šibenik. Hvala tudi spremljevalkama Meliti Hrovat in Nataši Potočnik, krmarju Robertu Filipiču, sokrmarju Lanu Wudlerju in še prav posebej otrokom, ki so s svojo radovednostjo, pridnostjo in radoživostjo pričarali neskončno veliko dobre volje in smeha v združeno ekipo Mirno morje Lions kluba Konjice. Hvala Luku in Karin, Ani in Evi, Darijanu, Luku in Lani. STANKO KOLAR, vodja projekta Mirno morje za Lions klub Konjice Mirno morje je najuspešnejši mednarodni socialno-pedagoški projekt v Evropi za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladostnih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. BRALCI POROČEVALCI 45 Gostovanje v Srbiji Godbeniki Vaške godbe Vrh nad Laškim s kapelni-kom Ivanom Medvedom in mažorete pod vodstvom Majde Marguč smo se med 20. in 23. septembrom udeležili Mednarodnega festivala du-vačkih orkestrov Caribrod - muzika briše granice, ki je bil v srbskem mestu Di-mitovgrad, ki leži v neposredni bližini meje z Bolgarijo. Poleg dveh slovenskih orkestrov so se tega festivala udeležili še mladinski orkester iz Romunije in policijski orkester Srbije. V četrtek smo dogajanje v mestu popestrili s kratko parado po ulicah, temu pa je sledil večerni koncert, ki so ga po- slušalci sprejeli z velikim navdušenjem, kajti bili smo edini udeleženci tega festivala, ki smo v svoj program vključili mažoretno skupino. V petek smo pripravili dopoldanski nastop za dijake tamkajšnje gimnazije, sledila sta parada po mestnih ulicah in zaključek s kratkim nastopom na tržnici. Popoldne smo imeli skupno parado še z drugimi orkestri, ki so se udeležili tega festivala. Po paradi smo se vse godbe združile in zaigrale skupne skladbe. Nato je naša skupina nadaljevala pot v bolgarsko mesto Slivnica, kjer smo imeli večerni koncert. V soboto na poti proti domu smo se najprej ustavili v Piro- tu, kjer smo s kratkim nastopom zaključili naše festivalske obveznosti in se napotili proti Trsteniku, ki je Laščanom zelo znano mesto, saj je to dolgoletno partnersko mesto. Tudi tam smo z veseljem opravili kratek nastop in se družili z obiskovalci našega nastopa. Pot smo v večernih urah nadaljevali proti domu zadovoljni, saj smo doživeli veliko novih in zanimivih izkušenj. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili udeležbo na tem festivalu, za vsakim takšnim gostovanjem ostaja lep spomin in motivacija za nadaljnje delo je močnejša. HELENA JERETINA BARBARA LOKOVŠEK E KO SKLAD SLOVENSKI OKOLJSKI JAVNI SKLAD EN SVET NEODVISNO BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE VE C INFORMACIJ 080 16 69 WWW.EKQSKLAD.SI TEDEN BREZPLAČNEGA ENERGETSKEGA SVETOVANJA 17. - 21. OKTOBER OD 9. DO 19. URE CELJE MERKUR 17. - 21. QKTQBER OD 9. DO 19. URE CELJE OBI Posvetujte se z neodvisnimi energetskimi strokovnjaki mreže ENSVET in Eko sklada, ki vam bodo pomagali pri načrtovanju ter uresničevanju toplega in varčnega doma. Ko zmore srce, zmore glava To je slogan, ki že šestnajst let druži Medobčinsko splošno knjižnico Žalec s stanovalci domov za ostarele po Spodnji Savinjski dolini. Prostovoljke redno berejo v Našem domu Vransko, Domu upokojencev Polzela, Domu Nine Pokorn Grmovje in v preboldski enoti Domu upokojencev Franca Salomona Trbovlje. V knjižnico redno prihajajo na bralne urice člani društva Sožitje in Varstveno-delovnega centra Muc Braslovče. Enkrat letno, vsak prvi četrtek v oktobru, se vsi skupaj dobijo v Žalcu. Tokrat so se zbrali v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Bogat kulturni program so ustvarjali stanovalci Doma upokojencev Prebold, plesalke kulturnega društva Mavrica Braslovče pod vodstvom Zinyide Vovk in 12-letni Jakob Zagožen, prejemnik zlate medalje v kategoriji pevcev harmonikarjev in po- kala Vitala Ahačiča za najbolje izvedeno ljudsko pesem na nedavnem državnem prvenstvu. S svojim obiskom so jih počastili Franc Sušnik, župan Občine Vransko, Igor Pun-gartnik, podžupan Občine Polzela, dr. Hana Šuster Erjavec, direktorica Zdravstvenega doma Žalec, in Eva Lenko, direktorica Doma upokojencev Polzela. Prostovoljkam (Ireni Štusej, Valeriji Jerman, Lauri Jelen, Darji Baloh in Faniki Burjan) se je v imenu knjižnice in vseh, ki jim lajšajo in lepšajo življenje, zahvalila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki je prireditev tudi povezovala. Bilo je prisrčno in srčno ter toplo in ganljivo. Orosilo se je marsikatero oko. Na ogled so postavili tudi priložnostno razstavo, ki prikazuje, kaj vse zmorejo roke, četudi tresoče, če je pri srcu lepo in toplo. TONE TAVČAR Prostovoljkam Ireni Štusej, Valeriji Jerman, Lauri Jelen, Darji Baloh in Faniki Burjan se je v imenu knjižnice in vseh, ki jim lajšajo in lepšajo življenje, zahvalila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Celjani zmagali na mednarodnem tekmovanju zborov V Poreču je bilo od 22. do 26. septembra mednarodno tekmovanje zborov Istramusica, na katerem je v različnih kategorijah nastopilo 16 zborov iz 13 evropskih držav. Collegium vocale Celje je bil zmagovalec v kategoriji odraslih mešanih zborov, prav tako je bil absolutni zmagovalec na tekmovanju za grand prix. Tričlanska žirija, ki so jo sestavljali Primož Kerštanj iz Slovenije, Guntars Pranis iz Latvije in Mateo Valbusa iz Italije, je na tekmovanju podelila 12 zlatih in 10 srebrnih priznanj, kar priča o visoki kakovosti zborov. Collegium vocale Celje je pod vodstvom Bernarde Preložnik Kink v Poreču s ponosom predstavljal celjske barve in slovensko petje, ki so ga lahko slišali mimoidoči na ulicah Poreča. Pevci in pevke so namreč prejeli tudi posebno nagrado za najboljši video v natečaju Our song for Poreč v okviru tekmovanja. Video je bil posnet v Poreču. AL 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šalo nam je poslala Mira Mirec. Nekaj na račun moških Zakaj ima tako veliko moških noge na 0? Ker so ponavadi nepomembne stvari v oklepaju. Moški so kot hladilne torbe. Napolni jih s pivom in lahko jih odvlečeš kamorkoli. Zakaj ženska ne more najti lepega, skrbnega in čustvenega moškega? Ker imajo vsi ti moški že svoje fante. Zakaj se moški radi poročajo z devicami? Ker ne prenesejo kritike. Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Celja. Gliste Štefan vpraša zdravnika: »Ali bi mi lahko dali nekaj proti glistam?« Zdravnik: »Za odrasle?« Štefan: »Ne vem, koliko so stare.« Tablete Janez in Rozika gresta na sejem. Ko prideta do oddelka z belo tehniko, vpraša prodajalec Janeza: »Imate doma pomivalni stroj?« Janez: »Ja, imamo.« Prodajalec: »Imamo učinkovite tablete zanj.« Janez pokliče ženo: »Ro-zika, boš jedla tablete?« Pet pravil, ki si jih je treba zapomniti v življenju 1. Odpusti svojemu sovražniku, toda zapomni si, kako je ime temu pokvarjencu. 2. Denar ne more kupiti sreče, a v mercedesu je udobneje jokati kot na kolesu. 3. Pomagaj tistemu, ki je v težavah, in nate se bo spomnil, ko bo spet v težavah. 4. Mnogi so živi samo zato, ker jih je prepovedano ustreliti. 5. Alkohol ne reši težav, a vendarle - tudi mleko jih ne. Mama, teta Erika iz Amerike je prišla! Oven Tehtni ca Km Kdaj gre Dolenjec trezen iz gostilne? Ko da Gorenjec za pijačo. V trenutku se lahko odzovete zelo ognjevito in s tem prestrašite tudi tiste, za katere želite, da ostanejo na svojem mestu. Potruditi se morate za večjo sis-tematičnost pri svojem delovanju. Čakajo vas odločilne urice na poslovnem področju. Vaš vladar biva še vedno v znamenju vodnarja in ob kombinaciji ostalih planetov boste z njegovo pomočjo dosegli veliko napredovanje. Prepustite se energiji in zaupajte vase. Bik Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Že dolgo imate občutek, da je pred vami prelomno obdobje, v katerem se bo marsikaj spremenilo. Zadeve se bodo sunkovito premikale v želene smeri, zato ni treba skrbeti za prihodnost. Sonce v vašem znamenju bo kot naročeno za usodne korake in nič ne boste oklevali pri tem, da se ne bi postavili po robu ljudem, ki vam bodo nasprotovali. Venera bo ogrela vaše srce, močnejši bo vpliv preteklosti in nekoga prav posebnega. škorpijon Izkoristite presežek energije in se bolj osredotočite na ljubezensko področje. Imeli boste odlično priložnost dokazati, da ste človek časti. Pred vami je nepričakovana pot. Vaša vladarica Venera je na retrogradni poti, zato se vam bo vrnil čas iz preteklosti, to velja še zlasti za ljubezensko področje. Na finančnem področju boste hrepeneli po večji varnosti in stabilnosti, čas bo ugoden za razmislek o kakšni večji spremembi. Z odrezavim vedenjem si lahko nakopljete še kakšnega sovražnika in še v slabo voljo lahko spravite sami sebe. Popoldanske urice teh dni namenite lepši plati življenja. Ogrelo vam bo srce in tudi dušo in prav lahko se odločite za kakšen večji, usodnejši korak, ki lahko spremeni marsikaj v vaši prihodnosti. Na finančnem področju si boste naredili točno strategijo in uspelo vam bo nekaj velikega. Dvojčka Držati se morate prvotnega načrta, saj bo v nasprotnem primeru vaša energija razpršena, pri čemer boste nemočni in brez pravega zanosa. Pomoč, ki ste jo v preteklosti tako zelo potrebovali, bo prišla nenadoma, veselili se boste vsake malenkosti, ki vam bo obarvala dneve nekoliko drugače kot sicer. Pred vami je odločitev glede potovanja, imate zelo močan vpliv tujine v tem obdobju. Rak Strelec Sprejeti boste morali odločitev zelo na hitro, ne glede na to, da so vaše misli že usmerjene v nove projekte. Nujno je, da razrešite najprej stare zadeve, da se lahko oblikujejo nove. Kar nekaj sitnosti vam lahko povzroča retrogradna Venera, zato se držite ustaljenih norm in projektov. Odstopanja lahko naredijo veliko škode in vam uničijo tako težko dosežen mir v duši. Kozorog Oseba, ki se vam bo skušala približati, ima neke posebne odlike in zasanjano boste gledali v nov dan. Vaša zbranost bo zaradi tega malo motena, zato se pripravite in delujte v skladu s svojim prepričanjem. Ni samo romantika tista, ki vas bo poganjala v tem tednu naprej, z veliko vnemo se boste lotili tudi finančnega področja, retrogradna Venera bo tudi na vaše znamenje imela zelo močan vpliv. V nekaterih trenutkih še sami ne boste točno vedeli, kam in kako. Prepustite se toku življenja, naj vas vodi močna energija, ki trenutno vlada v vašem življenju. Bolj si morate zaupati, vaš vladar v vašem znamenju vam povzroča korenite spremembe, na katere se morate šele navaditi. Pred vami je res tudi nekaj izgub, vendar so nujno potrebne za napredovanje. Pazite na svoje zdravje. Vodnar Nikar si na svoja ramena ne nalagajte še dodatnega bremena, saj potrebujete trenutek ali dva, da zadihate. Nihče ne zmore biti bitke na dveh bojnih poljih. To seveda ne velja samo za poslovno področje, ampak tudi za ljubezen in čustva. Prav odlično boste obvladali nekoga, ki vam bo skušal spodnesti tla pod nogami. Na delovnem področju se boste izmikali večjim odgovornostim in pri tem lebdeli visoko nad oblaki. Kljub temu da boste želeli ostati v ozadju, neopazni in tiho, vam tokrat ne bo uspelo. Zavzeti morate svoje mesto ter jasno in glasno povedati svoje stališče. V ljubezni zaenkrat ne bo sprememb, vendar vam lahko retrogradna Venera vrne nekoga iz preteklosti, kar bo lahko presenečenje tudi za vas. Ne boste oklevali, poslušali boste glas srca in pri tem kar uspešno krmarili na poslovnem in tudi finančnem področju. Devi ca Z začudenjem boste opazovali nekoga iz svoje okolice in ne boste razumeli, kako je mogoče, da so ljudje tako samosvoji. Umaknili se boste v ozadje in spretno pridobivali točke. Tudi v molku je del modrosti. Prav s taksno potezo boste naredili veliki met, ki se vam bo obrestoval. Retrogradna Venera vam je že v preteklem tednu povzročala težave, razmišljali boste, da glede tega še vedno ni konca in kraja. Bodite strpni in predvsem diplomatski. Ribi Ponovno se boste zalotili, da delate račune brez krčmarja. Vaše delovanje mora biti v tem času sistematično, ne smete si dovoliti nobene napake. Mirno in preudarno boste povedali svoje mnenje, ne ozirajte se na kritike, saj vam lahko jemljejo dragoceno energijo. Naredili boste velik korak naprej in se pri tem osredotočali samo na tistega, ki ga tako zelo potrebujete. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SEVERNOIR-SKATERORISTIČNA ORGANIZACIJA K IZDELEK ZA SPOMIN FILMSKI SNEMALEC SPODOBNO VEDENJE (REDKO) ČAS OD POLDNEVA DO VEČERA ZADNJA ČRKA GRŠKE ABECEDE SLOVENSKA PISATELJICA MIHELIČ TENKA MORSKA ŽIVAL AMERIŠKA IGRALKA PARKER NEKDANJI SLOVENSKI POLITIK (EDVARD) 20 VELIK, VITEK PES ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON KRAJ NAD VIPAVO AMERIŠKI IGRALEC (BILLY) RANA Z NOŽEM \ Pazi! S tem si lahko še ... KrižamKe at uqaiiKe SIN (LJUBK.) BAJESLOVNA ŽIVAL ZLATO JABOLKO RAZSTAVA VSAKO TRETJE LETO OTOK ČAROVNICE KIRKE FINSKA JEZERO NA ZNAMKA FINSKEM MOBILNIH TELEFONOV 13 JEZERO V SEVERNI AMERIKI KELTSKA RODOVNA ZVEZA KRMNA RASTLINA NOGOMETNI KLUB BARBRA DRNAČ KOBALT FRANCOSKA IGRALKA (MARTINE) ZDA (ORIG.) ETIOPSKI CESAR SELASSIE VODNE RASTLINE Povsod z vami PRILOGA DELA IZDELOVALEC BIČEV PERNATE ŽIVALI BAJESLOVNI KELIH FRANCOSKI PESNIK (MAX) PREBIVALEC GOTOVELJ DEL POSTELJNEGA PERILA 19 KOTNI PLUG OZIR IZDELOVALEC SIRA PISATELJICA PEROCI STROKOVNJAK ZA VINA KRAJ PRI TRSTU ZDRAVILNA RASTLINA ANHOVSKO PODJETJE 21 AMERIŠKI SMUČARSKI CENTER 23 Ali je tO . MODO AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA MODRO NEBO VEČJA ZNANSTVENA RAZPRAVA NEKDANJA MARIBORSKA TOVARNA 4 ŽELEZOV OKSID PEVKA SIRK ŠPANIJA (ORIG.) USTVARJALEC OZNAKA ZA ATLAŠKE DRŽAVE VERSKA ODDAJA NA TVS VRSTA GODALA SL. KIPAR (PETER) KOPITAR Z RILČASTIM GOBCEM RIM. BOG LJUBEZNI 15 HLAPI, KI JIH ODDAJAJO SNOVI 17 MEHANIČNO UČENJE PODEŽELSKO NASELJE VSE V REDU (ANG.) UMETNIŠKA SCENA 22 ČEBELJI PRODUKT KANTAVTOR SMOLAR ŽIVILO ZA UŽIVANJE KAR SE POŠLJE ČASOVNO OBDOBJE PREBIVALEC GRČIJE AMERIŠKI IGRALEC CARREY 16 SODRŽAVLJAN BREZBARVEN PLIN GOSPODUJOČ POLOŽAJ ^Љ_, L&-©J GLAVNO MESTO MAROKA 14 SUDOKU 330 5 4 8 3 6 9 7 3 9 2 4 1 6 1 2 4 2 7 3 5 9 1 8 7 4 1 6 5 SUDOKU 21 9 2 6 9 2 7 1 1 4 8 5 4 3 9 9 3 7 2 4 5 5 7 3 6 7 2 REŠITEV SUDOKU 329 REŠITEV SUDOKU 20 7 6 1 3 8 9 4 5 2 4 3 2 5 1 7 8 6 9 9 8 5 6 2 4 3 1 7 6 5 4 1 7 2 9 8 3 2 9 8 4 5 3 1 7 6 3 1 7 9 6 8 2 4 5 1 4 3 7 9 5 6 2 8 8 7 9 2 4 6 5 3 1 5 2 6 8 3 1 7 9 4 7 9 3 1 8 2 5 6 4 6 2 1 5 9 4 8 7 3 5 8 4 7 6 3 2 1 9 8 1 9 6 2 7 4 3 5 4 6 2 8 3 5 7 9 1 3 5 7 9 4 1 6 8 2 2 4 6 3 1 8 9 5 7 9 3 5 2 7 6 1 4 8 1 7 8 4 5 9 3 2 6 18 2 5 6 8 10 7 3 INDIJ BOJNI PLIN 11 9 MOUNT 12 novi tednik Vedm г (ллтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 16. oktobra. Geslo iz številke 40: V Tednu otroka o prostem času Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Zinka Bedenik iz Šmarja pri Jelšah. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Cilka Kopitar iz Celja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Irena Krajnc iz Nove Cerkve. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. www.trik.si 48 RUMENA STRAN Skupaj s šolskim zborom so zapeli in zaigrali nekdanja učenca Teodor Amanović iz zasedbe Nude in skladatelj Leon Firšt (desno) ter starša sedanjih učencev šole, klarinetist Goran Bojčevski in član zasedbe Mi2 Tonček Kregar (levo). Bobnar Marko Soršak - Soki ne sodi v nobeno od obeh »ekip«, pač pa je že sodeloval s šolo v okviru svojega dobrodelnega projekta 20 za 20. Zapeli nekdanji in sedanji učenci Številni nekdanji in sedanji učenci, učitelji in drugi gostje so v torek napolnili telovadnico III. osnovne šole Celje, ki je proslavila 60-letnico delovanja. Ker se šola že od nekdaj dokazuje s kakovostnim delom, kar ji priznavajo tudi njeni nekdanji učenci, teh ni manjkalo niti v programu prireditve. Foto: GrupA V živahno debato sta se zapletla župana Slovenskih Konjic in Podčetrtka Miran Gorinšek in Peter Misja. V času tega pogovora še nista vedela, ali bosta njuni občini prejeli kakšno nagrado ob zaključku letošnje akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna. Po razglasitvi rezultatov na Dnevih slovenskega turizma v Portorožu pa sta bila oba lahko zadovoljna: Slovenske Konjice so najlepše med manjšimi mesti, Podčetrtek pa je najlepši med zdraviliškimi kraji. Peter Misja, ki je tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, je imel še poseben razlog za zadovoljstvo, saj je v Portorožu prejel tudi najvišje priznanje turistične panoge pri nas za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije. Županske debate Nedavni drugi kongres slovenskih občin v Rimskih Toplicah je bil ob poslušanju razmišljanj predsednika države Boruta Pahorja, premierja Marjana Šarca ter ministrov Rudija Medveda in Zdravka Počivalška tudi dobra priložnost za izmenjavo županskih pogledov o številnih skupnih vprašanjih, na katera morajo poiskati odgovore, in o težavah, ki jih tarejo. Kljub temu da so mu spustili tudi kakšno pikro, župani z vseh koncev Slovenije računajo na novega premierja, zato tudi ni manjkalo nekaj pohval in laskanja. Ali bodo pričakovanja obrodila sadove ali pa bo premier v novi vlogi hitro pozabil na svoje kamniške županske korenine, pa bo pokazal čas. Foto: SHERPA Laški župan Franc Zdolšek, ki je bil kot domicilni župan prizorišča kongresa nekakšen neformalni gostitelj dogodka, in njegov ra-deški kolega Tomaž Režun sta v Rimskih Toplicah kar žarela od zadovoljstva. Le kaj bi lahko bil razlog za to? Zdolšek ga je na zadnji seji občinskega sveta razkril kar sam: dejal je, da so mu mnogi župani zavidali, da v občini ta čas država izvaja tako obsežne naložbe v železniško, cestno in kolesarsko infrastrukturo. Za Tomaža Re-žuna pa lahko domnevamo, da se mu je nasmeh na obraz prikradel zato, ker bo država predvidoma prihodnje leto začela težko pričakovano obnovo ceste Radeče-Zi-dani Most, potem pa še zgradila novo cesto Zidani Most-Hrastnik ter kolesarske povezave. Znana šansonjerka Vita Mavrič, nekoč učenka šole, tokrat ni pela, saj je bila preveč prehlajena. Ravnatelj III. OŠ Celje Aleksander Verhovšek je bil gotovo malo na trnih pred začetkom prireditve, ko je sprejemal goste, česar pa ni bilo opaziti. Med gosti sta bili tudi njegova ravnateljska kolegica s Polul Danica Šalej (levo) in Polona Ocvirk, vodja oddelka za družbene dejavnosti v Mestni občini Celje. S klapo Kampanel v 27. leto Prenovljen in razširjen celjski fitnes Top-Fit je svoj 26. rojstni dan praznoval s koncertom na prostem. Brez vabil, le s plakatom je privabil zelo številne obiskovalce, ki so najprej prisluhnili vokalni skupini Cantemus. Potem so zablesteli člani klape Kampanel. Zase pravijo, da zvenijo tako, da so všeč ljubiteljem klap in tudi tistim, ki jim tovrstne pesmi niso všeč. Zaigrali in odpeli so tudi skladbi Moja (Modrijani) in V dolini tihi (Ansambel Lojzeta Slaka), razgreto občinstvo jih je z odra spustilo šele opolnoči. Duška si je pri petju dal tudi lastnik Centra za zdravje in rekreacijo Mišo Toplak. Užival je v objemu hčera Kaje (levo) in Ule. Foto: ALEKS COKLC