QX&om ^ANO s-'/loSUCG..* NO. 87 Ameriška Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MAY 2, 1951 LETO LII —VOL. LII. VESTI ODKUPI—POLITIČNO ORO- pi pri vseh kmetovalcih vršili ŽJE REŽIMA. — V znanem go-! diferenciacije in borbe proti voru v Drvarju pa tudi kasneje špekulantom, je bila največja je Tito večkrat izjavil, da režim ne bo nikogar s silo gonil v zadruge. Še ni dolgo tega/, ko je izjavil, da je prepričan, da bodo kmetje sami šli v zadrugo, ko bodo spoznali njene blago-dati. Že takrat smo povedali, da je vse samo propaganda. Tito je govoril v Drvarju tako, da bi pridobil kmete, da bi svoja polja obdelali, kasneje, da bi prepričal zapadne dopisnike, da je režim silo omilil. V resnici pa so bili in so ostali kljub tem svečanim zagotovilom odkupi važno politično orožje režima proti “kulakom” in za “socializacijo vasi.” To potrjuje posebno nazorno v svojem uvodniku pod naslovom “Uspehi odkupne politike v preteklem letu” komunistični dnevnik “Ljudska pravica,” Ljubljana, jan. 10, 1951. List pravi med drugim: “Obvezni odkupi pa imajo tudi političen cilj — zatiranje špekulantskih elementov na vasi, ki skušajo neupravičeno dvigati cene osnovnim življenskim predmetom. Rezultat pravilne politike odkupov pa je brez dvoma ta, da se naš socialistični sektor krepi in razširja . . . Slabo izpolnjevanje odkupnih nalog v omenjenih mesecih je bilo tudi dokaj slabo ekonomsko sredstvo za razvoj socialističnega sektorja in za še večjo razredno diferenciacijo na podeželju. Prav to špekulantsko nastopanje nekaterih kmetov z viški na prostem trgu, kar jim je prineslo mastne zaslužke na račun delovnega človeka, je rodilo pri nekaterih kmetih odpor do kmečkih delovnih zadrug, pri nekaterih zadružnikih pa težnj'o po izstopu iz zadrug. . . . Kot v preteklih letih, tako je bilo tudi lani več primerov, da so odkupni organi popuščali napram večjim kmetom in jim celo nasedli v predelih, kjer ni večje industrije. To dokazuje, da se nekateri kraji tudi lani sprva niso zavedali važnosti politike odkupov oz. kaže na nepolitično izvajanje odkupnih nalog .. . Skratka, prav v tem, da niso vselej z doslednimi odku- napaka.’ Ohijski kongresnik je kriv sprejemanja ilegalnih prispevkov Kongresniku 11. ohijskega distrikta grozi zaporna kaizen petnajstih let in globa $25,000. WASHINGTON. — Kongresnik Walter E. Brehm, republikanec iz 11. ohijskega distrikta, je bil spoznan za krivega, da je sprejemal ilegalne kampanjske prispevke od plače neke uradnice v svojem uradu. Pred tem je bila napram njemu vložena že slična obtožba radi sprejemanja denarja od neke druge uradnice, toda takrat je bil oproščen krivde. V tem slučaju ga jel spoznala za krivega federalna porota po 4 in pol-urnem posvetovanju. Spoznan je bil za krivega petih prestopkov, ko je leta 1948 sprejel kot kontribucijo po $200|^ai dnevi svojo 77 letnico ter od Mrs. Emme S. Craven, urad- pri tem pokazal na njegovo ži-nice v njegovem uradu. Fede-j vahnost in vnemo pri delu za ralni zakon . prepoveduje spre-j javno dobro, so dali navzoči z jemanje kampanjskih prispev- živahnim ploskanjem slavljen-kov od vladnih uslužbencev. cu priznanje. Kongresniku Brehmu, ki je| p0 daljši debati so navzoči star 58 let, po poklicu zobozdrav-. sklenili, da naj zadnji predsednik in že peti termin v kongre- nik Joe Fifold in Miss Joseph- Deloma oblačno toplo. Vremenski prerok pravi: in nadaljno Tri na dan la napredek naše naselbine Snoči se je vršil v kopališču na St. Clair Ave. sestanek predstavnikov mladinskih, telovadnih, dobrodelnih in vseh podobnih organizacij ter posameznikov, ki jim je pri srcu korist in napredek naše naselbine. Sestanek je otvoril in vodil mestni odbornik Edvard Kovačič, v kratkem govoru je pokazal korist skupnega dela za naselbino. Če hodimo vsak zase v mestno hišo iskat to ali ono stvar, pa čeprav zadeva nas vse, bomo navadno malo opravili. Če pa nastopamo enotno, bomo s svojimi poštenimi in upravičenimi zahtevami gotovo prodrli. Anton Grdina, Sr. je posegel malo nazaj in povedal, da je naša naselbina postala to, kar danes je, samo s sodelovanjem prizadetih in z enotnim nastopom, kadar je šlo za skupno stvar. Skupna organizacija, ki je delovala za napredek naselbine, je štela do 700 članov, pa je kasneje začela hirati, dokler ni pred poldrugim letom skoro popolnoma zaspala. Naša dolžnost je, da jo sedaj, ko imamo prenovljene prostore, obudimo k novemu življenju in ji damo novega poleta. Ko je E. Kovačič omenil, da je A. Grdina praznoval pred ne- su, grozi zdaj zaporna kazen let in globa $25,000. 500,000 Južnokorejcev je še na razpolago za obrambo dežele COLUMBUS, O. — Polkovnik Ben C. Limb, načelnik korejske misije v Zed. državah, je izjavil n , v . T pred Rotarskim klubom, da j d vloml1 v Pod™zmco City Loan zdaj dve tretjini njegove dorno-1 an<^ Savings Co., na Lorain Aye. vine uničene zaradi sedanje voj-’ ^er odnesd 500 funtov težko žene. Rekel je tudi, da Južna;1 lezno blaga3n0- v kateri 3e bilo Koreja lahko na razpolago na-i^’000-daljnih 500,000 brambovcev, ki ine Prince, zadnja tajnica, vodita posle, dokler ne bo na prihodnjem sestanku, ki je sklican za v ponedeljek 14. maja ob 7:30 zvečer izvoljen nov odbor. ------o----- Tatovi pobegnili z blagajno CLEVELAND. — Tatovi so bi jih pa bilo treba opremiti z orožjem in strelivom, česar vsega ni. Torontčani, pozor! V včerajšnji številki smo sporočili, da se bo “Materinska pro- Polkovnik je dal tudi razume-r slana” vršila v nedeljo 6. maja. ti. da po sedanji vojni ne bi sme-1 Danes smo dobili sporočilo, da lo biti razmejitvene črte med je prireditev prestavljena na so-Južno in Severno Korejo, zakaj boto večer 5. maja ob 7:45 na is- Koreja je samo ena. tem mestu. stal približno $900,000. I Človeku prihaja na misel, če bomo čakali, da nas bodo komunisti popolnoma obkolili, potem šele bomo zgrabili za orožje. Tako vsaj napeljava diplomacija predsednika Trumana. * * * Komunisti ne bodo odnehali, torej ali nima MacArthur prav, ki pravi, naj bi jih strli, preden se docela ojačijo? '* * V prvem in drugem slučaju _________ bo tekla kri, to je neizogibno,'omenjenih okoljih. Na tozadev-ampak po Mac Arthurjevem je ni seji je Frank Mancino, ki je Vsaj možnost, da premagamo rekel, da reprezentira IZGRADNJA KANALOV ZA PREPREČENJE POPLAV V JUŽNOVZHOD. CLEVELANDU CLEVELAND, O. — Mestna' Eden teh kanalov po zgrajen zbornica je v ponedeljek zvečer na Lee Rd., od Westview Ave., na svoji seji poskrbela, da se do južne mestne meje. Drugi odpravijo vzroki za poplavo kle-1 kanal pa bo pod Pratt Ave. od ti v južnovzhodnem sektorju'E. 93 St., do E. 116 St. Clevelanda. Councilman! so so-j ^,a (jva kanala bosta odstrani-glasno odobrili $1,800,000 za iz- riiroV, odvod-'la nevarnost poplave kleti, ki je KONEC NAPADOV NA SEOUL Komunisti nameravajo najbrž obiti mesto in u-dariti globlje doli v centralni Koreji. TOKIO. — Kitajski komunisti so prenehali včeraj s svojimi frontalnimi napadi na Seoul in se obrnili proti vzhodu, vsekakor z namenom, da obidejo' mesto, ki je v ruševinah, in uda-,rijo globlje doli v centralno Korejo. S prodiranjem proti kraju Yo-ju, ki leži 38 milj južno od Seo-ula in 50 milj pod vzporednikom bodo komunisti morda prisilili osmo armado, da zapusti Seoul brez boja, ker bi bila prisiljena: zaščititi svoje zaledje in boke. Poročilo osme armade nazna-l n j a, da so komunisti zaprli za-' tvornice Hwachon rezervoarja, najbrž v namenu, da znižajo vo-j do v rekah Han in Pukhan, da bi ju laže prebrodili. OLJE V LEŠČERBI KOMUNIZMA Delavska vlada Anglije se je odločila za politiko ustrezanja kitajski komunistični vladi... Kitajskemu rdečemu režimu je dala diplomatsko priznanje, zelo se je trudila, da bi prodrla s svojo zahtevo, da se sprejme Kitajsko v družino Združenih narodov in nujno je svetovala, naj se izroči For-moza, zadnja postojanka nacionalistične Kitajske in prva obrambna postojanka zapadne poloble, na krožniku kitajskim komunistom. V očigled dejstvu, da se angleški vojaki kot sila Združenih narodov bore proti komunistični Kitajski v Koreji, se je pojavil upravičen sum, da postavlja angleška delavska vlada angleške trgovske interese pred vse ostale interese in motive zdrave pameti. Zdaj prejema Anglija povračilo za svojo uslužno igro s komunistično vojaško diktaturo. Kitajski rdeči režim je namreč zasegel angleško Asiatic Petroleum družbo, ki ima svoje največje naprave v Šanghaju in Tientsinu. To ne sme seveda nikogar presenetiti, ker je zdaj dovolj znano, da komunistične diktature brijejo norce iz vseh, ki iščejo njihovega prijateljstva. Morda bodo tudi Angleži ugotovili, da komunistom nameni posvečujejo sredstva—in morda bo to ugotovil tudi ameriški državni department v zadevi njegovega slepomišenja s Titom. . . Zdaj, ko si je opekla prste na stenju, ki gori v leščerbi komunističnega olja, bo morda tudi angleška vlada ugotovila svojo ogromno napako, ki jo je naredila z diplomatskim “api-zanjem” kitajske ali katere koli komunistične diktature. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Senalni odbor je odglasoval za tajno zaslišanje M'Arthurja DELAVSTVO PRENEHALO Z MRZLO VOJNO PROT! NARODNI OBRAMB! j “Triglavske strmine”— Pri predstavi filma “Triglav-^ ske strmine” v četrtek ob 8:30 [ zvečer v Norwood kino-gledališ-: ču bo govoril Mr. Anton Grdi-j na St. Trgovino sta prevzela— Mr. in Mrs. Joseph Okorn sta prevzela trgovino z mešanim blagom na 1174 E. 74 St., ki sta jo doslej vodila Mr. in Mrs. John Mihelich. Priporočata se za o-bisk. Zapovedan praznik— V četrtek je Vnebohod, za katoličane zapovedan praznik. 13. obletnica— V četrtek ob 10 uri bo v cerkvi sv. Vida sv. masa za pokojno Agnes Zobec ob 13. obletnici njene smrti. Oltarno društvo Marije Vnebovzete— Članice društva imajo v nedeljo 6. maja pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Popoldne ob 2 uri je pa ura molitve, nato pa seja. Na sporedu seje je tudi prikaz filma “Rožni venec.” Obravnava se nadaljuje— Mr. Grdina sporoča sledeče: “Danes se sodnijska obravnava nadaljuje na okrajni sodniji Zastopniki organiziranega delavstva so sklenili, da prenehajo s svojim dvomesečnim bojkotom ^Court House) sodna soba št. 4. in se vrnejo nazaj v urad za ustalitev cen in de-' Potrebno je, da se še kdo drugi laviskih mezd. zanima, ki ima čas. Za izobrazbo je in gre za korist vse naselbine. Za izboljšanje je potrebno vsaj nekaj žrtve. Pridite nas pogle- S letu pa ni retčno, da bi po- WASHINGTON. — Zdr. de- George M. Harrison, predsed-zneje javnost ne zvedela Ojlavski politični odbor je sklenil nik AFL Railway Clerks unije, poteku zaslišanja, V koli-jkončati svoj spor z uradniki za osebni prijatelj pokojnega Roo- dat> ne bo nič škodilo.” kor ne bi koristilo sovraž-. narodno mobilizacijo, ki jih je sevelta in predsednika Truma- ; -------°------- niku. WASHINGTON. — člani senatnega Odbora za oborožene sile in inozemske zadeve so od-glasovali proti opoziciji republikancev, da bo zaslišanje generala MacArthurja v četrtek, — za zaprtimi vrati. Za tajno zaslišanje je bilo oddanih 17, za jav-nop a 6 glasov. Ko je bil poražen predlog za dva meseca bojkotiral. Odbor,/,na, bo postal svetovalec in poki reprezentira 15 milijonov de-j močnik ekonomskega stabiliza-lavcev v AFL in CIO in večino* torja Charlesa E. Wilsona. Ena-železničarjev, je soglasno skle- ko pozicijo bo imel v novem od-nil, da se delavski zastopniki zo-^oru David J. McDonald, tajnik pet vrnejo v urade, iz katerih jn blagajnik CIO organizaciej so odšli meseca februarja. Tekoči teden bo ustanovljen nov odbor za ustalitev mezd, ki kodo sledeči-bo dvakrat številnejši od prvega, ki je prenehal poslovati 16, Delavski člani tega odbora javno zaslišanje, se je od unije strojnikov (mašnistov) glasovanje, s katerim je bilo odločeno tajno zaslišanje. Vendar je bilo takoj po glasovanju rečeno, da to ne pomeni, da ne bo pozneje javnih zaslišanj, to je) po seji med MacArthur jem, obrambnim tajnikom Marshallom in združenimi načelniki generalnih štabov. Proti temu odloku je trpko protestiral Kenneth Wherry, republikanec iz Nebraske, rekoč, da bi moralo biti zaslišanje javno, “kajti ameriška javnost hoče vedeti, kako se vodi naša zunanja politika za Daljni vzhod.” sednik novega odbora jeklarjev. Novi premier je imel pred in po glasovanju govor o važnosti tega narodnega bogastva. TEHERAN, Iran. — Perzijski senat je 30. aprila — nerad in bo* Geo'^n William C. Birthright od uni- z mlačnostjo — soglasno sklenil Od AFL — Harry C. Bates od unije zidarjev; Elmer E. Walker Senat Perzije je soglasno potrdil podržavljenje olja je brivcev. W. Taylor, profesor univerze države Penne. Delavske unije bo, reprezentiralo v novem odboru nije tekstilnih delavcev; John A šest članov; prav tako bodo re-j Livingston Od unije avtnih de-prezentirani industrijci in jav- lavcev, in Joseph A. Beirne odi nost. unije komunikacijskih delavcev. podržavljenje petrolejskega bo- OD CIO — Emil Rieve od u- §astva dežele, ki ga bo država takoj prevzela od dosedanje la- Okrnitev sredstev za “Glas Amerike” in civilno obrambo Odlok najvišjega sodišča je zameglil vprašanje subverzivnosti obtoženih skupin Najvišje sodišče je s' petimi glasovi proti trem odločilo, da je označen je subverzivnosti te ali one organizacije brez predhodnega zaslišanja neustavno. WASHINGTON. — Najvišje ka Trumana v marcu 1947. Od sodišče je 30. aprila nastopila tedaj je bilo zaradi nelojalnosti proti vladi, ker slednja označuje odslovljenih 308 vladnih usluž-komunistične razne organi-,bencev, 3,103 pa je samih pusti- WASHINGTON. Senatni, zac-- ne bi jih zaslišala. S lo službo, ko je bilo napram njim odbor za apropnacije je, sledeč ^ je z4aj ra2prostria lcgal.v teku zaslišanje. zg e u ena ega o ora pos an- ^ megja nac{ 159 organizacij, ki' Tozadevna predsednikova na- gradnjo dveh pomožnih odvod-!lcl ^ •)V'|S e z ornic®’ ° za ° s0 označene kot subverzivne,■ redba ukazuje generalnemu od- nih kanalov, katerih vsak ba povzročala lastnikom hiš vedno s o 'oy vso o, a ero je za e ^ ^Jer jim ne bo subverzivnost vetniku, da zbere imena orga- . n, val državni department za izva- , , J i ,skrbi in saroske. . . , ^ . . dokazana. .mzacij, o katerih ke” I T°da na drugi strani pa je vr-^ pravimi preiskavi, da so subver- Ve bolj kakor odbor lan.'hovno sodišče potrdilo vladi pra-jzivne ali prekucuške^ Tri orga-ske zbornice pa je znžal senatni vic0' da odsl»" brez ^lisanja mzaoije, kr so na subverzivni b-odbor vsoto za civilno obrambog slehernega vladnega asluz,ben-,Sd “ Pn‘°zl'B “a , za katero je dovolil samo $84,- ca' ° katerem suml- da “ koc' ,da 80 mT1*u1bne' d°br°del- . . 1— ' ne ah trgovske skupine, ki so1, j ega sodisca torej ne more biti! ŠOLSKI ODBOR JE ODLOŽIL NAČRTE ZA IZGRADNJO IGRIŠČA V COLLINWOODU __ CLEVELAND. — Načrte za Renaldo, izjavil, da so omenje- _ igrišče pri Collinwood High šo- ni proti nakupu za igrišče P°'| 000,000, dočim je državni depart- ^en' stnice Anglo-iranske družbe. Novi premier Mohamed Mas-sadegh ni imel nikakega dvoma, da senat ne bi ustregel njegovemu malemu nacionalističnemu bloku in da ne bi glasoval za podržavljenje oljnih vrelcev. Novi premier je imel pred glasovanjem govor, s katerim je skušal pomiriti duhove ter je apeliral na mirno praznovanje 'prvomajskega slavja. Po glasovanju pa je izjavil: “Z božjo pomočjo in s kooperacijo obeh zbornic je bil vrnjen ta naravni! vir narodnega bogastva državi. Ako se bo to bogastvo previdno izkoriščalo, bo naše ljudstvo živelo v bodočnosti v ugodju in udobnosti.” Trije utopljenci v avtu LOVELL, Me. — Tukaj so iz-ugotovi '"po gubile življenje mati in njeni dve hčeri, ko je zdrsnil njihov avto skozi ograjo v jezero Lake Kezar Mož matere in njegov pastorek sta se rešila na kopno. bi mo- li in za razširjenje zemljišča pri trebnega zemljišča, ker Hough šoli je clevelandski šol- ,'ralo v tem slučaju večje število ski odbor vsaj začasno odložil, 'rodbin zapustiti svoje domove, ker so proti tem načrtom prote- Pri Hough šoli pa so namera-stirali lastniki zemljišč v obeh vali dokupiti zemljišče na E. 89. sedem St., severno od Hough Ave., da bi tam naredili še en vhod v šo- ment želel, da bi se v to svrho dovolilo $403,000,000. S petimi glasovi proti trem je bile z vladno akcijo brez zasli- pravomočen odlok o subverziv- najvišje sodišče odločilo, da se sanja označene za subverzivne* inosti 159 organizacij in skupin, j mora dovoliti organizacijam, ki Te organizacije, ki so se prito- Iz raznih naselbin |so označene kot subverzivne, — pravico zaslišanja. ELY, Minn. — Tukaj sta bila* Sodnik Black je označil vlad-poročena v cerkvi sv. Antona; ni program o lojalnosti kot “ti- lo, ki pa bi ne bil umesten radi Frank Tisovich in Miss Agata ranski in zloben tip cenzure” komuniste Zdai bi jih še, po- zemljiških posestnikov v okolici nevarnosti, ki jo povzroča tam Klemenčič. Oba iz E. Chapman Ta program je bil uveljavljen z -J J - J Sk Bilo srečno! -1—--------------m— -—J—J-: žile, so: Joint Anti-Fascist Refugee Committee v New Yorku; The National Council of American-Soviet Friendship, Inc., v če se slednje pritožijo na sodišču, dokler jim vlada ne dokaže tega, česar jih dolži. Ali bo ju-stični oddelek vlade zdaj dovolil omenjenim grupam zaslišan- zneje — kakor bo. !St. Clair Ave., Yerrick Ave., in velik promet. .eksekutivno naredbo predsedni- Washingtonu in International je ali ne, ni še jasno, zakaj ju-Workers Order v New Yorku. j stični department se je vzdržal Pod gornjim odlokom najviš-, vsakega komentarja. ■ ■ * "imm /iMERiSkA Domovi ima —jruim i a n il H ♦ I. U 'S “T^ ^SSVSSSXrn. 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Editor: James Debevec General Manager and English Editor: Mary Debevec_______ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3,50.__________ Vsi za enega, eden za vse P. Bernard Ambroiič Tistega pisma iz Trsta pa ne! iz Koroške, kjer je spoznal brid-smemo kar odložiti in zamečka-ti med odpravljene papirje. Težko ga bo pozneje kdaj spet je poznal od prej in Amerika je privleči na dan, če ga zdaj pori- poznala njega. Poznate ga ena- ' se mora takoj, rešiti, če hočemo, da bo rešena. Ni časa, da bi se zbirali tisočaki po dolarčkih in minejo meseci, preden zbirka narase za kak stotak, čas, ki zbirko polagoma dviga, pa ute- ^iiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiinmiMiiiMitiinimiiiiiniiiiiiiiiiiinniiiiiiiiHaiiimiiiiiiniimiiiiiiiHiiiiiiiiuioiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiii* V starih, davnih časih j iiiioiiiuiirainimiiiiiiioiiiiiHiiiiuiiiiiiiuiiiniiiimiiiiiaiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiifliiiinjimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiE«:« SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. _ , Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. _____ ' Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._.. 83 No. 8.7 " Wed., May 2, 1951 Generala za predsednika? Dva ameriška generala, od katerih noben ne kaze zanimanja za politiko, bosta glavna faktorja pri izbiri pred- ^tbfemt’suIrs.a^'o-Xdabo eden izmed teh generalov predsedniški kandidat republikanske ah demokratske stranke. In ako smo že tako dalee, da preroku,emo ze da-rms n" bo eden izmed generalov predsedniški kanmdat ene ali druge stranke, lahko tudi sigurno stavimo da do eden izmed teh generalov prihodnji predsednik Zed- ^3 Pa si oglejmo od blizu ta dva generala in ju piet p mo iz kakšnega blaga da sta, da bomo videli, kakšen b naš prihodnji predsednik, če je že skoro gotovo, da, o general naš prihodnji predsednik. General Douglas MacArthur je star 71 let, imel bi mno go volivcev na svoji strani, ako bi se odiocil da b, s^reje^ predsedniško kandidaturo republikanske stranke. Kavno ob tem času ta general slavi kot narodni junak pri narodu To zlasti od časa ko je govoril znane nesmrtne besede pred kongresom “Nobenih političnih aspiracij nimam7n tud? upam! da moje ime ne bp nikoli rabljeno v P0U ToTpomlkafji vidijo v teh besedah dva izhoda: ge-reral ie izjavil da nima političnih ambicij, m pa rekel, da bfnomlna de za predsednika ne sprejel, če ga konvencija odobri "n drugič rekel je, da ‘upa,” da njegovo ime pe bo nikoli rabljeno v politiki. Samo “upa m se naravnost pre P0VeRepublikanski politiki so neznansko veseli teh generalovih besed. Posebno taki, ki imajo sami ambicije do oredsedništva Saj so gotovi, da bodo drugo leto pn volitvah republikanci zmagali in kogar bo nk0I^1jn'ra f kanska konvencija, ta bo tudi predsednik. Ti politiKarji ne bodo nikoli pustili, da bi jim kak general vzel predsedstvo pred^nosom ^ ^ genera| i.zjavil, da nima političnih ambicij in pa dejstvo, da je general že v visoki starosti — ga ze skoro jemlje iz političnih mahinacij. ^ Drugačne vrste tič je pa general Dwight D. Eisenhower. Star je 60 let, to je v najlepših letih, kar se tice Preds^' niškeaa kandidata. Popularen je med narodom da boljše ne bi mogel biti. Dozdaj ga niso prišteli še k nobeni stranki dočinf prištevajo MacArthurja izključno k republikanski Ako se bo general Eisenhower odločil sprejeti kandidaturo si lahko izbere katero koli stranko, pri vsaki bo dobil S Ako se bodo republikanci odločili imeti |ene[a;J za predsedniškega kandidata, morajo izbirati med MacArthur-jem in Eisenhowerjem. V mladih letih sta sl bila intimna prijatelja, zdaj imata pa različna mnenja glede zunanje politike. MacArthur propagira boj proti komunizmu in sicer da ga stremo v Aziji. Eisenhower je poveljnik Atlantske armade in je za to, da se oboroži Evropo. -nrprlpn Ko so izvedli poskusno glasovanje po deželi, se preden ie prišel domov gen. MacArthur, so državljani z veliko večino izbrali za kandidata Eisenhowerja in sicer tako republikanci kot demokrati in neodvisni. In pri demokratih je dobil Eisenhower celo večje navdušenje kot pri republikancih Tako so mu dali demokrati 43 odstotkov glasov, republikanci pa 38%. Med neodvisnimi je glasovalo za Eisenhowerja 44% glasov. To so veliki odstotki, če vzamemo v poštev, da je pri istem glasovanju volilo za Trumana samo 18%. Med republikanci je glasovalo dvakrat toliko oseb za Eisenhowerja za predsedniškega kandidata kot za senatorja Tafta. Za Eisenhowerja je oddalo 38'% glasov, za lalta 22%, za Deweya 14%., za Warrena iz Kalifornije 10% in za Stassena 9%. , , , • Še bolj značilni so glasovi neodvisnih volivcev, ki so se tudi v večini izjavili za Eisenhowerja. Sicer je ies, da glasovi v stranki pomenijo veliko, pa so le glasovi neodvisnih, ki potegnejo tehtnico zmage. V Ameriki lahko štejemo eno četrtino vseh vojivcev med neodvisne, ki glasujejo pri volitvah za kandidata in ne za stranko. Leta 1948 je glasovalo 42% neodvisnih volivcev z demokrati in jim dalo zmago. Republikanci so zelo razdeljeni glede teh dveh generalov. Mnogo politikarjev na vzhodu, ki sledijo gov. Deweyu, je za Eisenhowerja. Ti so namreč za to, da se oboroži Evropo, čemer načeljuje Eisenhower. MacArthur ima pa največ pristašev na Osrednjem zapadli in na zapadu. S tem pa seveda ni rečeno, da bi MacArthur ne imel prijateljev tudi na vzhodu. _ Republikanci so prepričani, da bodo zmagali. O tem so na'hrže prepričani tudi demokrati, ki vedo, da morajo dobiti najboljšega možnega kandidata, če hočejo zmagati v 1952. In najboljši med vsemi zanje je gotovo — general Eisenhower. nemo v stran. Nikomur se ni treba bati, da bi ga kaj prizade- J lo, če se potrudi čitati naslednje razmišljanje. Odkar sem zadnjič tipkal a Trstu, smo čitali objavo Mr. Antona Grdine, da se nabira za Dijaški Dom v Trstu. Torej nekaj odziva je le. Toda vsaka taka reč predpostavlja veliko propagando, preden je kaj otipljivega uspeha. Popolnoma na gldha ušesa pri nas malokaj naleti, ta‘ kredit si z vso pravico damo. Tudi klic Trsta ni ostal popolnoma neopažen. Če sem prav zasledoval stvar, je centralna osebnost v etj zadevi pri nas — Mr. Anton Grdina. iz Koroške, kjer je spoznal brid- me[j ^-em gj^odo tam večati, kosti Mohorjeve iz najbližje bli-|jn taj,0 jappo škoda popolnoma žine. Prišel je v Ameriko, ki 3° | odtehta korist. " "1 Annor-iUo 1 ^ Prav Trst je kričeč tak zgled. Če bomo še nadalje tako zbira- li kot doslej, bo morda v enem i letu prišlo do tisočaka. Med ko stari in novi. Eni od tu, drugi od tam. Agitiral je za neko|l ietu prisI0 ao tisocaKa. meu, reč, ki je ni bilo treba komu še-j ^em pa jg^j^o v Trstu ob vsakem i/-v vw»/-v%lc«f o\r1 i oT i srn n on! i -i • i • v* novem dolarju, ki pomnoži zbirko, izgubimo enega slovenskega Nikoli še ni nihče med vami: slišal ali bral, da bi iz mojih ust ali peresa prišlo kaj manj po-voljnega glede Mr. Grdine. Le predobro vem, da Mr. Grdina izpelje, česar se loti, če je le božja volja. Toda zakaj bi moral ravno Mr. Grdina toliko reči nase vzeti? Ai verjamete, da se mi dostikrat mož smili? Naj povem: Veliko prošenj prihaja na Ligo za najrazličnejše' reči. In iz koliko kotov tega ljubega sveta! Zmerom mi izvabi jo čudno občuten nasmešek besede, ki jih tolikokrat berem ob koncu teh prošenj: Če pa nikakor ne morete ustreči moji prošnji, bodite vsaj tako dobri, da me priporočite — gospodu Antonu Grdini v Clevelandu. Če bi človek vseh prejšnjih 25 ameriških let nič ne vedel d Mr. Grdini, samo iz pisem, ki jih dobivam, odkar sedim v Osrednji Ligini pisarni, bi si mogel nabrati dovolj informacij o tem kdo in kaj je Mr. Grdina! Saj Mr. Grdino vsi jemljemo “for granted” in nam pomeni že kar nekako ustanovo, ne le osebo. Še na misel nam ne pride, da je mož že —, hočem reči, da že mnogo let tlači travo. Nekoč se mora pa le naveličati in se bo odločil, da zamenja clevelandske cementne ceste z nebeškimi tratami. No — in? Tole mislim reči: Sam ljubi Bog daj, da bi Grdinov zavod še dolgo dolgo čakal na zaslužek ob Grdinovem pogrebu! Ampak tudi do tega mora priti ob svojem času. Pa to ne velja le za Mr. Grdino, velja za vsakega med nami. Ali ni ob tej misli lepa priložnost, da se zavemo: Poedinec lahko veliko stori, vendar bi ne bilo modro, če bi razne skupne narodne in verske zadeve prepuščali spet in spet iniciativi poedincev? Ali bi ne bilo veliko modre j-še, če bi res imeli kako USTANOVO, ki bi bila tako velika in veljavna, kot se iz Trsta sem VIDI — Liga!? Saj ste čitali tržaško pismo pred tednom, ne? le predstavljati. Saj smo ob; Mohorjevi vsi zrasli in ona z nami. Agitiral je zanjo ob njeni stoletnici. Vsak, ki je kaj daroval, je dal v mislih: Od tega daru je kolikor toliko odvisno, ali bom še kdaj bral Mohorske knjige ali ne . . . V tem primeru je bilo pač res' vse tako napeljano, da ni moglo1 bolje biti. Vse se je ujelo v ugod-! no razpoloženje. In vendar je moral p. Odilo pošteno zavihati rokave, da je izvedel stvar ko% jo je. Uspeh pa? Hvala Bogu,J videti dosti čeden. Pri tem je pa res tudi to, da se ni zbralo) prav nič — preveč! Nič takega' se ni zgodilo kot nekdaj v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam imajo v majhni vasici dve cerkvi, veliko nad cesto, manjšo) pod njo. Ko je bi sedanji župnik v Greaney, Minn., Rev. Sedej, za kaplana v Polhovem Gradcu, je! nekoč vprašal nekega Dvorca, čemu sta jim potrebni dve cerkvi. Mož je lepo pojasnil: H j a, najprej smo si namenili postaviti ta veliko. Pa je toliko materi-jala ostalo, da smo morali še eno postaviti. Sedaj imamo pač dve: Tako je bilo torej v Dvoru. Nič takega se ni zgodilo p. Odi-lu. fanta ali dekle, ki bi mogla postati steber slovenstva tam, če) bi jima kdo pokazal pot do tega in jima omogočil hojo po tisti spoti. Ko jemljemo pod drobnogled klic iz Trsta za pomoč pri ustanavljanju Dijaškega doma, se nehote spomnimo na neko drugo podjetje, ki je bila nedavno (če je bila res že) zbirka zanj zaključena. TISKARNA DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU! Tudi tista zbirka je visela skoraj na enih samih ramenih. Kolikor vem, je zadevo izvrstno izvedel Rev. Odilo Hajnšek iz Le-monta. Veliko delo si je bil nakopal, vsi smo veseli in srečni, da se mh je tako obneslo. Morda bi bil to ravno nasproten dokaz od tega, kar sem ravnokar zapisal: USTANOVA naj bi imela take reči na skrbi, ne poedinec! Wel, Odilo je Odilo! Prišel je Tam v Trstu so prepričani, da jim gre prav tako velika pozornost kot stražarjem slovenskih mej, kakor onim na Koroškem. Kdo bi mogel ovreči njihovo prepričanje’ Na drugi strani pa! Kdo med nami je sam? brez dobre organizacije, zmožen toliko napraviti za Trst kot je napravil p. Odilo za Celovec? Jaz ga ne poznam. Dvomim, da ga more imenovati kdo od vas. Saj pa tudi ni lahko tržaške zadeve tako popularizirati med nami kot se je dala popularizirati celovška. Poleg vsega tega je ta tržaška stvar spet le ena sama od mnogih narodnih in katoliških potreb, ki se od časa do časa pojavijo in pritisnejo na nas vse. Tako rado se zgodi, da se eden ali drug zavzame za kaj takega, velika množica ljudi pa stoji ob strani in si le težko da dopovedati. Treba je stvar tako predstaviti, da vsak čuti: to je moja zadeva! Šele potem res steče. '. / * * * Vrnem se torej nazaj k vprašanju: Ali bi ne bilo dobro, če’ bi imeli med seboj USTANOVO, organizacijo, ki bi take reči v roke jemala? Ustanovo, ki bi se ne samo videla kot nekaj velikega iz daljave, ampak bi taka tudi res bila. Naj bi se imenovala LIGA ali kako drugače, to nima nič v sebi. Naj bi bila sedanja LIGA tista ustanova, ki naj bi razširila svoj delokrog na take reči, ali pa kaj drugega. Tudi ni glovno vprašanje. Toda LIGA je v teh šestih letih svojega obstanka nekako uspela. Zapisal sem pred ted nom dni, da je Liga sicer šele POSKUS. Toda poskus se je obnesel tam, kjer je Liga zastavila svoje delo. Nastaja vprašanje, če naj zanaprej razširja svoj delokrog ali naj še ostaja v ozkih mejah dosedanjega poslovanja. Morda je pa le ravno v Ligi že postavljen temelj za nasvetovano in zaželeno USTANOVO, ki naj bi jo imeli. POSEBNA KAMPANJA ZA PRISPEVKE LIGI Od 15. maja do 30. junija 1951 CILJ: $10,000 Kampanja Lige za prispevke, oziroma ideja za to kampanjo, se je porodila naravnost iz takega razmišljanja. To naj bi bil prvi poskus, da vidimo, če se) bo Liga mogla dvigniti in bo postala nekaj več kot zgolj poskus. Ako bomo prišli količkaj blizu cilju: $10,000, sem prepričan, da bo pri tem Trst odrezal do-beršen kos. Nihče, ki ima kaj odločati pri Ligi, ne bo ugovarjal. To je moje mnenje, ki ga brez bojazni javno izrazim. Med tem pa naj gre zbirka Mr. Grdine naprej! Kdor se količkaj zaveda pomembnosti Trsta za ves narod, bo rad dal v ta namen. Mr. Grdina mi je glede neke druge zadeve nedavno pisal: Delajmo skupno in se obveščajmo! Tako je prav! Naj velja prav to tudi za Dijaški dom v Trstu. Kar boste poslali na Mr. Grdino, bo Liga zelo hvaležna. In prav tako obratno. Bog povrni! Moderno čebelarstvo Dva angleška zoologa sta odkrila način, kako je treba ravnati s čebelami, da zberejo čim več medu. Čebele je treba omamiti z ogljikovim dioksidom. Ko ozdravijo, so telesnno popolnoma zrave, zgodi st pa v njih važna duševna sprememba. Te čebele namreč ne skrbe več za zarod, ampak skrbijo le za nabiranje medu. Tako “predelane” čebele so pri poizkusu nabrale štirikrat več medu kot navadne čebele. Taki USTANOVI naj bi i bilo treba, da bi za vsak slučaj posebej dvigala agitacijo med narodom. Marsikatera zadeva se pojavi kot nekaj nujnega, ki ____ Prebivalstvo Združenih držav se pomnoži vsak dan za 10,000 oseb. V božjem imenu začnimo . . . Naš oče niso nikdar pognali vprege ,da ne bil prej z bičem napravili znamenja križa na tleh pred živino. In se ne spominjam, da bi kdaj zvrnili, ali daj bi se kolo strlo. Oče že ne. Meni se je bilo nekoč pokrotvičilo, da se mi je zvrnil naložen voz. Bukove goli sem bil po nekem čudodelnem načinu naložil in se mi je prevrnilo v Črnem vrhu v tistih škalah, kjer je bilo čudno, da se mi nista vola1 ubila na sredi poti. Star sem bil komaj petnajst let in kaj vem, kako sem očeta prepričal, da so me samega spustih v gozd. Strašno sem bil ponosen in skozi vas sem se oziral v vsa! okna, če me ljudje vidijo. Krajnča Rezika me je gotovo) videla, kaj ti zdelo se mi je, da slišim njen glas iz hiše, kjer je ježešetala, enčeš da ga je škoda, Grmkovega Japčka, ki bo) za gospoda, pa ga samega spustijo v gozd, kjer se ga lahko kak medved ali pa vsaj volk polasti. Dobro se mi je zdelo in rekel sem si, da bo menda res škoda, če bo takle fest fant za gospoda, pa ki imamo take zauber dečve na naši Menišiji. Blažonova Mica je sicer uganila in povedala vsej vasi in še vsaki ženski posebej, da Grmkov najmlajši ne bo nove maše niti pel niti žvižgal, ker da je bilo to njej razodeto po notranjih razkritjih. V gozdu sem še dokaj hitro in srečno naložil, zapregel vo-lička in pognal. Oba zadnja kolesa sem zavrl, ko1 smo se spuščali po strminah dol s Črnega vrha. Voliča sta bila mlada in nekako take pameti kot jaz. Komaj da so ju zvadili z jarmom. Stopal sem za vozom, da sem pritegnil ali odjenjai zavoro, ki smo ji rekli na Menišiji po slovensko žlajf. Voliča sta sama izbirala pot in se ogibala velikih in nerodnih skal. In tako je naneslo, da je pod levim sprednjim kolesom zmanjkalo tal, voz se je nagnil, v akcijo je stopila ob ravno nepravem času privlačnost zemlje in moj voz z bukovimi goli se je tako lepo položil čez pot, da bi ga sam Martin Krpan, ki je bil, mimogrede reče no, od nas doma, to je s hribov nad Menišijo, ne mogel lepše položiti na pot. Da je bila tiste čase pot v naš gozd na črnem vrhu res taka, mi je lahko za živo pričo Joža iz Suhe, ki je bil ob neki priliki-ž menoj, da sem mu pokazal, kako se pri nas drvari. Pri njih je’ |Z SLOVENSKEGA pflMORJA Poveljnik v jugoslovanski co- neofašistov za priklučitev Trsta ni tržaškega ozemlja je bil tudi Italiji. V tej zvezi poudarja, “da zamenjan. - Za novega povelj- duh D’Annmmja m Mussolini-nika je imenovan nodpolkovnik j ja v nekaterih nikakor ne more Mirko Stamanovič. Dosedanji', umreti. “Tržaško vprašanje pa poveljnik polkovnik Mirko Le- izkoriščajo tudi gotovi italianski nič je bil premeščen na drugo službeno mesto. Občinske volitve na Goriškem. — Kakor smo nedavno poročali, so bile na Goriškem, ki je po! mirovni pogodbi ostalo pod Italijo, vzpostavljene tri čisto slovenske občine: Števrjan, Sovod-nje in Doberdob. V teh občinah se bodo vršile občinske volitve-konec maja. Ker nima nobena od imenovanih občin več kakor 10,000 prebivalcev, bo volila vsaka občina po 15 občinskih odbornikov. Po volilnem redu dobi večinska lista 12 odborniških mest, tri mesta pa si razdelijo’ ostale liste med seboj. Občinski svet izvoli izmed sebe župana in dva starešina. Po več kot 25 letih bodo v teh občinah zopet volitve na demokratični podla- gi- Inozemski tisk o Trstu. — Značilen članek o tržaškem vprašanju je objavil 16. marca ugledni angleški liberalni dnevnik “Manchester Guardian.” List omenja gonjo italijanskih konservativni krogi, ki skušajo s tem odvrniti pozornost ljudskih množic od drugih važnej ših vprašanj ter onemogočiti vladi, da bi vodila odločno gospodarsko politiko ter da bi začela z neizogibnimi socialnimi reformami. “Manchester Guardian” nato navaja, da se je vodilni jugoslovanski list “Borba” izjavil za Svobodno tržaško ozemlje. In ravno v tem vidi “Manchester Guardian” tisto pot, po kateri; bo najlaže najti sporazum in mir v tem delu sveta. “Nemogoče je nadaljevati z borbami med; nacij onalizmi v nedogled,” zaključuje list svoj članek. Celovški list “Klagenfurter Zeitung,” ki ima kot prilogo celovški uradni list, pa je prinesel 17. marca članek pod naslovom “Trst trajen provizorij?” Glavne misli članka so sledeče: Trst leži na obrobnem ozemlju Jugoslavije in Italije. Kot luka je večjega pomena za Srednjo Evropo kakor za Jugoslavijo in Italijo, ki imata sami dovolj pri- you want vitamini that af» Guaranteed full potency, as shown «m> the labeL Easy and Convenient to take. Economical—* Ask your druggist for One-A-Day (brand) ^Multiple Vitamin Cap-Miles. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day. Sack capsule contains the fu3 bask daily needs of the five vita-1 Mins whose requirements in human nutrition have been established. I MILES LABORATORIES, INC. L>—fattB Pokličite ED 1-3852. Čanju trgovinske z a m e n j a vel da bi preprečil nadaljne požiga-]_______________________ med Jugoslavijo in Trstom in nje. žal) so bm Lahi že daleč sj poTrstu med Jugoslavijo in dru-'svojim delom. Pred Klerno hi-1 gimi državami. Tako se glasi g0 se mu je pa je posrečilo usta-uradna izjava jugosovanske de- y^i in “pogasiti” nadalni ogenj legacije v Trstu, ki jo za sedaj z vinom. Na ta “sodnji dan” je! objavjamo^brez vsakega k6men-,bilo požganih in umčenih okoli tarja. Tržaški velesejem se bo vr- 200 hiš z gospodarskimi poslop-šil letos v mesecu juniju. jj_ jn bomu gre zahvala za to “srečo’? Vam, komunisti! Deportacija mož in fantov Ne samo da so komunisti po- povišico. — Povprečna letna plača ljudsko šolskega učitelja v Združenih državah je znašala "V prete-|bili nekaj najboljših ljudi v So-klem letu $2,985 vštevši zadnjo dražici, ne samo da so edino le komunisti krivi požiga Sodražice in drugih okoliških vasi, temveč komunisti so tudi krivi, dh so Lahi takoj po zavzetju Sodražice pobrali skoraj vse mož-ke in fante od 16 — 55 leta in jih odpeljali kot klavno živino' najprej v Kočevje ali Ribnico in! potem v zloglasna laška taborišča kot Gonars, Treviso, Rab MALI OGLASI Stanovanje iščejo Štiri do šest sobno stanovanje išče zakonski par brez otrok. Kdor ima kaj naj pokliče PO 1-1068. —(89) Naprodaj hiša Za dve družini, v izvrstnem stanju, v okolici Nottingham Rd., in Lake Shore Blvd. Vzamem tudi prvo vknjižbo, če želite. Lastnik prodaja sam. Pišite za pojasnila na Box 55 na Ameriško Domovino. (x) V krvi in pesku — Mehikanec Carlos Arruza in Portugalec Manolo Dos Santos sta postavila nov rekord v bikoborbi, ko sta nedavno usmrtila v enem dnevu vsak po deset bikov. Arruza je pravkar bika smrtno prebodel. Amerikanci hodimo gledat baseball in boks, Mehakanci in Španci pa se navdušujejo bolj za krvave bikoborbe. Avto naprodaj Naprodaj je 1951 Pontiac 2-door sedan, prav nov. Pokličite IV 1-3376. —(89) NOV DOM Tri ali štiri spalnice, kuhinja, je-Doma so ostale le žene, starčki dilnica, družinska soba. Dve spalni- in otroci. Ni bilo hiše, ki ne bi, umLiL/SSo^! žalovala za odpeljanim svojcem. ] ženi stropi, posebna soba za razve-Tudi iz sodraške občine so neka-: drilo, bakreni vodovod, plinska tori pomrli v teh zloglasnih ta;! ftl boriščih. Po prizadevanju do-, ure popoldne, brih ljudi, so laške oblasti le' Harper Marsh Realty | spustile nekaj možkih domov. 6672 Ridge Rd. Parma, O. ] Večina od njih pa je morala ča-j _______________(89) !kati kapitulacije Italije, da se je! SpirellaTkorzeti vrnila. j Korzet vam umerimo na va- Pokolj Kozinčeve družine v | šem domu. Samo pokličite Zapotoku i mi 1-9339 in prišla bo izvež- Da je bil komunistom trn v bana strežnica na vaš dom in peti ne samo Irance Kozina am-[Vam umerila korzet kot je tre-]pak cela družina, so vedeli vsi ba. okoličani. Komunisti so samo ____________________________ ] čakali ugodnega trenutka. Ko so se razmere nekoliko uredile po ] laški ofenzivi, so Kozinčevi ho-jteli imeti Franceta pokopanega ] doma pri Sv. Marku. Dan za pre-ikop in pokop je bil določen 19. avgust 1942. Ker so komunisti Ivedeli, da bo pogreb manifestacija proti njim, so hoteli' ljudi Kadar potrebujete zavarovalnino nrotl ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na L. Petrich - IV1-1874 18001 KILOFJEB A V*. ~~ AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 2, 1951 7 I Charles Dickens: Velika pričakovanja S----------- “Ali so vas—sodili—v Londonu?” “Kateri pot misliš?” je dejal in me ostro pogledal. “Zadnji pot.” Prikimal je. “Ob tej priliki sem prvič spoznal Mr. Jagger-sa. Bil je na moji strani.” Že sem imel na jeziku, da bi ga vprašal, česa so ga dolžili, pa je že prijel nož, se z njim poigral in dejal: “In kar sem zagrešil, je narejeno in tudi plačano!” Naskočil je zajtrk. Jedel je tako požrešno, da ga je bilo zares neprijetno gledati, vse ravnanje je bilo tako surovo, hrupno in pogoltno. Imel mize, vtaknil roko v prsni žep suknje, ki jo je imel na sebi ter privlekel ven kratko črno pipo in perišče zdrobljenega tobaka, ki mu pravijo zamorčeva glava. Nabasal je pipo in ostali tobak stresel nazaj v žep kakor v kak predal. S kleščami je z ognjišča pobral razbeljen ogel in si z njim prižgal pipo, se obrnil na preprogi pri ognjišču proti meni in spet sprožil' obe roki kakor je storil že sinoči krat. “Tole torej,” je dejal, guncal moje roke v svojih in puhal iz pipe, “tole torej je gentleman, ki sem ga jaz naredil! In še V V/, --- ----- je nQkaj zob manj ko tedaj na Pravi pristni gentleman! Kako močvirju; kadar Ije jed svaljkal dobro mi dene, ko te takole mo- po ustih ali pa nagibal glavo, da je popadal jed z najmočnejšimi čekani, je bil strašno podoben staremu lačnemu psu. Če bi jaz imel sploh kaj teka za jed, bi mi ga bil on gotovo pregnal; pa ga nisem imel in sem zgolj mrko gledal v namizni prt —tako silno mi je bil človek zoprn, da tega nisem mogel na noben način premagati. “Jaz precej hlastam, kadar žrem,” se je nekam prijazno o-praričil, ko se je najedel “pa bil sem vse življenje tak. Če bi mi bilo dano, da bi žrl malo bolj spodobno, bi tudi imel manj sitnosti, Tako tud; brez kaj e ne prebijem. Ko so me prvič najeli za pastirja tam na drugi strani sveta, bi bil najbrže znorel od osamelosti kakor ovce, če ne bi mogel kaditi.” Pr; teh besedah je vstal od| ^/''V: s? V;,;v,-';?v . 'V •> ' ' V’ ‘ ' . . ; i?>'V ■ rem gledati, Pip. Najrajši bi ostal kar vedno pri tebi in te gledal, dragi fant!” Jaz pa sem mu izpulil roki čimiprej sem mogel in obenem začutil, da bi zdaj že mogel za- je veselje. četi in svoj položaj kako urediti. H kakšni reči sem priklenjen in kako krepko priklehjen, sem razumel šele, ko je. spet jel govoriti s hreščečim glasom, jaz pa sem gledal njegovo razora-na plešasto glavo z železno sivimi lasmi ob straneh. “Ne smem gledati svojega gentlemana, da bi peš stopal po blatnih cestah, na njegovih škornjih ne sme biti blata. Moj gentleman mora imeti konje, Pip! Konje za ježo, konje za vožnjo, konje za svoje sluge, ki naj z njim jahajo ali se z njim vozijo. Ali naj imajo izseljenci konje (in še čistokrvne konje, prosim vas), pa bi jih ne imel londonski gentleman? Ne, ne, to ne gre! Pokazala jim bova šo vse drugačne konje, ne res, Pip?” Potegnil je iz žepa veliko de-več-i belo denarnico, ki so jo papirji kar razganjali, in jo treščil na mizo. “V tejle denarnici je nekaj, kar se da zapraviti, dragi fant. Tvoje bo. Karkoli sem pridobil, ni moje, ampak tvoje. Naj te to kar nič ne skrbi. Od koder je to prišlo, je takega še dosti. Prišel sem nazaj v stari kraj samo zato, da vidim, kako zna moj gentleman porabljati denar kot gentleman. To bo mo-V veselje mi bo, ko ga bom gledal tako delati. Solit se pojdite vi vsi!” se je napihoval, pogledal po sobi in prezirljivo poknil s prsti, “solit se pojdite vi vsi, od sodnika z lasuljo pa do izseljenca, ki kolovrati po prahu, jaz vam bom pokazal boljšega gentlemena, kakor pa ga more spraviti skupaj vsa vaša sodrga!” “Stojte!” sem ga prekinil, že besen od strahu in gnusa. “Govoriti moram z vami. Vedeti moram, kaj se da narediti. Vedeti moram, kako naj vas skrijem pred nevarnostjo, kako dolgo mislite ostati tukaj, kakšne načrte imate. “Poglej semkaj, Pip,” je dejal, mi položil roko na laket in na mah postal čisto drugačen in vdan, “najprej poglej semkaj. Pravkar sem se malo spozabil. Kar sem rekel, je bilo nizkotno, da, bilo je »nizkotno. Tako je, vidiš, Pip. Moraš mi spregledati. Ne bom več nizkoten.” “Prvič,” sem dejal ali skoraj zarežal, ‘kaj naj ukreneva, da vas kdo ne spozna in da vas ne primejo?” “Ne, ljubi moj fant,” je odgovoril mirno kakor poprej, “to ni Zadnja prilika, da vidite ‘Triglavske Strmine” v četrtek zvečer 3. maja samo ob 8:30 Videli boste tudi John Carroll v "Surrender" Vrata odprta ob 6:15 samo za ta večer Predstava začne ob 6:45 NORWOOD THEATRE 6210 ST. CLAIR AVE. najvažnejše. Najvažnejše je, daj nisem nizkoten. Nisem zaman toliko let vzgajal gentlemana, da zdaj ne bi vedel, kaj mu gre. Poglej semkaj, dragi moj Pip. Bil sem nizkoten, da, nizkoten sem bil. Pa prosim te, da mi to spregledaš, dragi fant.” Bilo je v vsem nekaj tako bridko smešnega, da sem se moral živčno zasmejati, potem pa sem mu dejal: “Saj sem že spregledal. Nikar ne pretiravajte, prosim vas.” “Že dobro, hvala,” je gnal svojo naprej, “a jaz nisem prišel semkaj tako daleč zato, da bi uganjal nizkotne reči, da veš. Zdaj pa spet ti govori. Reči si hotel, da—” “Kako naj vas ščitim pred nevarnostjo, ki ste vanjo zabredli?” “Veš, fant, nevarnost ni tako huda. Kdo pa bi me mogel poznati? Samo Jaggers, Wem-mick in ti me poznate. Drugemu pa me nobenemu treba ni.” “Vas ne bi slučajno kaka o-seba spoznala na cesti?” (Dalje prihodnjič) ■o Kupujte Victory bonde! ^iiminiiiiiiiiiiiiiiVHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>ii= — — NAZNANILO I E I I 1 — E E E E E E = Cenjeni slovenski javnosti sporočava, da sva s 1. majem t.l. PREVZELA TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM OD MR. in MRS. JOHN MfHELICH na 1174 E. 74 St. in Donald A ve. Nadaljevati hočeva z vljudno postrežbo vsem prejš-nim kakor tudi novim odjemalcem z najboljšim blagom po zmerni ceni. Toplo se priporočava, da naju ob priliki obiščete. Oglejte si najino novo trgovino ter si nabavite, kar rabite. Vam udana, Mr. in Mrs. Joseph A. Okorn I — E 1 I 1 = = E i i I I I = E Posebno naznanilo! Tvrdka Kollander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim z kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je MOKA in HRANA Iz cenikov, ki so vam na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko, Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano! Pišite! Telefonirajte! Pridite! TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke AUGUST KOLLANDER 6419 Stt. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio T i • OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 1-2736 .............m......................... ■ ;;?7-• M'”':' r,'.ns..-- ■ j: .vv'V;'-'.i .