Janko Car, Francka Varl
Pedagoška akademija Maribor
SLOVNIČNO ZNANJE ABSOLVENTOV SREDNJIH ŠOL
III
v istih stavkih' so morali študenti določiti besedne vrste- Obdelali smo rešitve po besednih vrstah.
Glagol
A skupina je morala določiti naslednje glagole: se je naslonil, so ubogale, je bilo, ni prišla;
* A; Nato se je Polde naslonil na drva, trudne noge so ga le za silo ubogale.
Tako jo je bilo sram, da pet dni sploh ni prišla iz svoje nove hiše.
B: Bil je ošaben, zato ga nekateri starši iz okolice že od vsega začetka niso marali.
Čeprav še pred dvema urama nihče ni opazil niti oblačka, se je ulil močan dež. (JiS XV, 230)
2S
B skupina je določala glagole: bil je, niso marali, ni opazil, se je u lil.
Studenti so morali določiti: vid, prehodnost, osebo, število, čas, naklon, način. Nekateri so določili tudi glagolsko vrsto glede na nedoločniško osnovo; če je bila pravilno določena, smo šteli ta odgovor med pozitivne, če je bila nepravilno določena ali pa če ie sploh niso določili, teaa nismo upoštevali.
Pravilni izidi (število pravilnih določitev in odstotek):
Razpredelnica kaže, da je poznavanje glagola in njegovih značilnosti pri absolventih srednjih šol zelo pomanjkljivo. Osnovna napaka je, da študenti ne poznajo strukture glagolov v preteklem času. Večina je namreč posebej določala pomožni glagol biti in posebej opisni deležnik pomenskega glagola, obema je določila osebo, število, čas, naklon in način. Takšnih primerov je bilo pri glagolu se je naslonil v vseh štirih študijskih letih 87 (74,9%), pri glagolu so ubogale 45 (50,5%). Kar 10 študentov je določilo pomožni glagol so za osebni zaimek. Pri glagolu je bilo je 20 študentov (22,9 %) posebej določalo osebno obliko je in posebej opisni deležnik; nekaj jih je obravnavalo kot en oblikovni pojem je bilo sram, nekateri študenti so določili je za osebni zaimek.
Pri glagolu ni prišla v letu 1966/67 samo 3 slušatelji niso posebej določili ni in posebej opisni deležnik prišla z vsemi kategorijami glagolske oblike, tudi v letu 1967/68 so samo 4 pravilno obravnavali to oblikoslovno enoto, v naslednjih šolskih letih pa je stanje nekoliko boljše, leta 1968/69 13, leta 1969/70 pa 12 pravilnih odgovorov.
Sestavine glagola bil je je ločeno določalo 25 slušateljev (31,4%); samo z ugotovitvijo, da je ta oblikoslovna enota pomožni glagol, se je zadovoljilo 17 te-stirancev (20,3%).
Glagol niso marali je bil relativno najbolje določen, vendar je ločeno obravnavalo oba sestavna dela 26 študentov (31,3%); glagolska oblika niso je bila nekaterim študentom osebni zaimek, predlog ali veznik.
Glagol se je ulil je ločeno obravnavan kar v 57 primerih (68,6%); pri tem dinamičnem povratniku so obravnavali kot pomensko samostojen morfem tudi povratni zaimek se, in to v 45 primerih (54,3 %).
26
Pri glagolu ni opazil je bila v mnogih primerih nikalna oblika glagola biti samostojna, opazil pa osebna glagolska oblika (38,5%), poleg tega je bil ni nekoli-kokrat določen kot veznik in predlog-
Velike težave sta povzročala študentom tudi glagolski vid in 'prehodnost. Več kot polovica testirancev ju je napačno določila ali je določanje opustila. Največ težav je bilo seveda pri glagolu biti.
Nekoliko bolje poznajo absolventi srednjih šol pri glagolu kategorijo osebe, števila in časa. Kljub temu je bilo v vseh štirih letih 174 testirancev (25,6%), ki niso pravilno določili osebe, 186 (28,7%) je določilo napačno število, 214 (31,4%) napačno čas. Všteti so tudi tisti, ki teh kategorij glagola sploh niso določali. Nekaj testirancev je določilo osebnim glagolskim oblikam spol.
Mnogo šibkejše je bilo ugotavljanje naklonov in načinov.
Kot je razvidno iz stavkov, so vsi glagoli v povednem naklonu, vendar je to pomembno glagolsko kategorijo v vseh štirih letnikih ugotovilo le 288 študentov (42,3%). Ostali povečini naklona niso določili.
Glagolske načine je pravilno določilo le 173 slušateljev (23,9 %). Drugi so način napačno določili, ali ga sploh niso.
Posebej se moramo ustaviti ob glagolih: se je naslonil in se je ulil. Pri prvem smo upoštevali kot pravilen odgovor tvornik, če je bil obravnavan povratni osebni zaimek se kot mortem s samostojnim pomenom, srednjik pa, če je bil se vključen v oblikoslovno enoto se je naslonil. Takšnih, pravilnih določitev je bilo malo; pri srednjiku so namreč testiranci posebej določali mortem se, pri tvorniku pa so ga vključevali v skupno oblikoslovno enoto. Paudarjamo pa, da se je v študijskih letih 1968/69 in 1969/70 zelo povečalo število pravilnih označitev s tvornikom.
Najmanj pravilnih ugotovitev načina je bilo pri glagolu se je ulil (le 15) j kar 15 kandidatov je prisodilo srednji način, 4 pa trpnega. Drugi študenti načina niso določili.
Navedene ugotovitve dokazujejo, da so značilnosti tako pomembne besedne vrste, kot je glagol, absolventom srednjih šol malo znane. Zanimiv je še podatek: 58 testirancev (8,5 %) ni ničesar določilo pri glagolih.
Samostalnik
V stavkih skupine A so bili naslednji samostalniki: Polde, drva, noge, sram, dni, silo, hišej v stavkih skupine B: starši, okolice, začetka, urama, oblačka, dež.
Slušatelji so morali določiti pri samostalnikih spol, sklon, število in sklanjatev.
Pravilno ugotovitev vrste samostalnika smo upoštevali, vendar se je večina slušateljev določanju vrste izognila.
27
Pravilne določitve:
Samostalnik 1966/67      1967/68       1968/69       1969/70       Skupaj
Iz razpredelnice je razvidno, da je bilo določanje samostalniških kategorij sorazmerno uspešno, vendar še vedno nezadovoljivo. Največ preglavic je povzročal samostalnik sram, ki je v tem položaju (jo je bilo sram) res dokaj težko ugotovljiv. Študenti so ga pustili nedoločenega ali pa so ga obravnavali kot oblikoslovno enoto z glagolom, določili za prislov, prilastek, predmet, pridevnik itd.
Samostalnik silo je postal tudi načinovni prislov, prislovno določilo načina, vzročni prislov, prilastek in načinovni odvisnik.
Drugih samostalnikov 51 slušateljev (10%) ni določilo ali so jih imeli za neustrezne besedne vrste, največkrat pa za stavčne člene. Spet dokaz, da je razločevanje med besednimi vrstami in stavčnimi členi zamegljeno.
Spoj je povzročal posebne preglavice pri samostalniku drva. V vseh štirih letnikih je bilo le 29 pravilnih ugotovitev (33,3%); da so drva ženskega spola, je določilo 40 slušateljev (45,9 %), drugi spola niso določili.
Pri samostalniku sram je bil tudi spol pravilno določen, če so testiranci pravilno ugotovili besedno vrsto.
Sorazmerno malo pravilnih določitev spola je bilo pri samostalniku starši, v vseh štirih letih le 45 (54,2%). Pri ostalih samostalnikih tudi precej testirancev ni pravilno ugotovilo spola, vendar so to po večini tisti, ki so opustili določanje samostalnika.
Med skloni se je seveda najbolje odrezal imenovalnik, že s tožilnikom so bile težave, zlasti pri samostalniku silo, katerega sklonsko obliko so nekateri zame-
28
njali z orodnikiOm, in pri samostalniku drva, pri katerem sta najbolj zastopana imenovalnik in mestnik.
Največ napak smo ugotovili pri samostalniku dni, v štirih letih 50 napačnih določitev (57,5%), največkrat imenovalnik in tožilnik.
Pri samostalniku urama je prav tako 50 napak (57,5%); večinoma dajalnik, nekajkrat rodilnik in mestnik.
Pri samostalniku oblačlia je mnogo zamenjav rodilnika s tožilnikom; vzrok zamenjave smo ugotovili pri obravnavi stavčne funkcije te besede.
Pri določanju števila samostalnikov je bilo sorazmerno malo napak. Za čuda malo jih je bilo celo. pri samostalniku drva; čeprav je bil ta mnogim ženskega spola, niso določili ednine. Nekaj preglavic je povzročal samostalnik dni, vendar je v primerjavi z drugimi kategorijami število dobro določano.
Pri določanju sklanjatve je povzročal študentom veliko težav samostalnik drva. V šolskem letu 1966/67 je samo ena pravilna rešitev, v letu 1967/68 9, 1968/69 3, 1969/70 12, skupaj 25 (28,7%). Večinoma pri tem samostalniku sklanjatve niso določili ali so ga uvrstili v prvo sklanjatev. Nekateri so ga uvrstili v drugo.
Dokaj slabo so določali tudi sklanjatev samostalnika dni: v letu 1966/67 2 pravilna odgovora, 1967/68 11, 1968/69 16, 1969/70 20, skupaj 49 (56,3%).
Ugotavljajoč sklanjatev ostalih samostalnikov, so študentje sicer naredili nekaj napak, vendar so pokazali pri določanju te kategorije sorazmerno solidno znanje.
Pridevnik
Vsaka skupina je morala določiti po dva pridevnika; skupina A: trudne, nove, skupina B: ošaben, močan.
Študenti naj bi določili vrsto, spol, sklon, število, stopnjo in obliko. V štirih letih v skupini A ni nihče v celoti pravilno določil obeh pridevnikov, v skupini B pa le v šolskem letu 1968/69 en študent pridevnik ošaben in en študent pridevnik močan. Delali so različne napake, a najbolj pomanjkljivo je bilo ugotavljanje oblike pridevnika.
2e pri osnovnem določanju besedne vrste je bilo precej napak. Predvsem so mnogi zamenjavali besedno vrsto s stavčnim členom, 32 študentov (9,4%) v vseh štirih letih pa se določanja pridevnika sploh ni lotilo. Posebej moramo omeniti pridevnik ošaben, kar devetkrat so ga obravnavali z glagolom bil je kot oblikoslovno enoto.
Vrsta pridevnika:
Vsi pridevniki so kakovostni, kar je ugotovilo v štirih letih le 107 študentov (31,4%).
2»
Poglejmo pravilne določitve spola, sklona, števila, stopnje in oblike pridevnika.
Torej je le 215 študentov (66,7%) pravilno določilo pridevnikom spol, ostali so določili napačen spol ali ga niso določili.
Sklon je pravilno določilo 163 študentov ali 50,2 %. Študenti so se določanju sklonov izognili, le nekaj je bilo napačnih določitev- Pravilnih določitev števila pridevnikov je v štirih letih 178 ali 52,2 %. Ostali študenti (razen enega) števila niso določevali.
Vsi pridevniki so osnovni, a kljub temu (morda zaradi tega) je stopnjo pravilno določilo le 155 študentov (46,1 %).
Najtrši oreh je bilo vsem študentom določiti obliko pridevnika, saj je pravilnih odgovorov v štirih letih skupno 9 (2,5 %). Večina oblike pridevnika sploh ni ugotavljala, trije so jo napačno določili. Upamo si trditi, da je to neznanje krivo napačne rabe pridevniške oblike v ustnem in pismenem izražanju naših študentov.
Dodajmo, da je nekaj kandidatov ugotavljalo pri pridevnikih način, spregatev, osebo, glagolsko vrsto, predvsem pa sklanjatev.
Zaimek
Skupina A je morala določiti: osebna zaimka ga, jo in povratni svojilni zaimek svoje;
skupina B je določala: osebni zaimek g a in nedoločne zaimke nekateri, vsega, nihče.
Ugotoviti so morali: pri osebnih zaimkih osebo, število, spol, sklon; pri svojilnih in nedoločnih zaimkih spol, sklon, število.
Osebni zaimki Pravilne določitve:
30
Vidimo, da so v štirih letih pravilno določili vse kategorije osebnih zaimkov 4 testiranci (1,5 %). Nekaj težav je bilo že pri določanju vrste zaimka. V skupini B je pri zaimku ga nepravilnih in opuščenih določitev v štirih letih 11 (13,2%), samo »zaimek« so določili to besedo 4 slušatelji (4,8%). V skupini A sploh ni določilo zaimka ga 6 slušateljev (6,6%), napačno ga je določilo 13 slušateljev (14,9%), in sicer kot svojilni zaimek, povratni osebni zaimek, oziralni zaimek, glagol, predmet itd.
Osebnega zaimka jo ni določilo 12 kandidatov (13,7 %), napačnih določitev je 12 (13,7%), npr.: povratni osebni zaimek, svojilni zaimek, samostalnik, glagol itd.
Pravilne določitve osebe, števila, spola in sklona:
Specifično kategorijo osebe pri osebnih zaimkih absolventi gimnazije prav malo poznajo, saj jo je pravilno ugotovilo le 62 slušateljev (24,1 %), drugi osebe sploh niso določili.
Pri številu je rezultat nekoliko boljši, pravilnih odgovorov je 149 (57,6 %).
Slabši je uspeh pri določanju spola, pravilno ga je določilo 94 študentov (36,5 %). Za malenkost boljše je ugotavljanje sklona. Pravilnih označitev je 99 (38,5 "/o). Največ napak smo našli pri določanju rodilnika osebnega zaimka ga (skupina B): 26 (31,3%) zamenjav s tožilnikom. Ravnali so se po obliki, ne po iunkciji v stavku, botrovala pa je tudi napačna raba tožilnika v nikalnem stavku.
Besedo svoje je v štirih letih le 17 študentov (19,5%) določilo za povratni svojilni zaimek. Drugim je bila svojilni zaimek, svojilni pridevnik, prilastek.
Sklon je pravilno določilo v štirih letih le 26 študentov (29,9 %), od tega v letih 1966/67, 1967/68 le 5.
Tudi števila in spola niso navajeni določati absolventi srednjih šol pri tej besedni vrsti. Število je določilo skupaj 32 študentov (36,7%), ostali ga niso ugotavljali. Se slabši je rezultat določanja spola: pravilnih določitev je le 39 (33,3 %), od tega v letih 1966/67 in 1967/68 le 5.
Nedoločni zaimki
Kategorij te besedne vrste ni nihče popolno in pravilno določil. Velike preglavice je povzročalo študentom že samo določanje besedne vrste. Besedo nekaterih je napačno določilo 26 študentov (31,3%), sploh ni 14 študentov (16,8%). Besedo vsega je napačno določilo 21 študentov (25,3%), ni je 40 študentov (48,1 %)•
Nekoliko bolje je bilo z besedo nihče: 11 študentov (13,2 7o) jo je napačno določilo, 32 (38,5 %) pa je ni določalo.
Nedoločne zaimke so zamenjavali s pridevniki, prislovi, števniki, oziralnimi zaimki, samostalniki itd.
SI
Določanja ostalih kategorij nedoločnih zaimkov se je bolj ali manj uspešno lotilo 48 testirancev (19,2 "Jo), vsi drugi so ostali le pri osnovni oznaki te besedne vrste.
Navedeni rezultati dokazujejo, da absolventi srednjih šol slabo poznajo bogato razvejano besedno vrsto, kot so zaimki.
5 t e v n i k
V poštev sta prišla samo glavna števnika: v skupini A pet, v skupini B dvema.
Studenti so morali določiti vrsto, sklon, število; spol le pri števniku dvema.
Prvemu števniku sta vse pravilno ugotovila le 2 študenta (2,3 %) v štirih letih, števniku dvema pa 5 študentov (6,02 %).
Pri števniku pet ugotavljanje besedne vrste ni povzročalo dosti preglavic (samo
6 slušateljev je ni določilo, eden za vrstilnega). Slabše je bilo določanje sklona in števila. Sklon je v štirih letih pravilno določilo le 6 testirancev (6,8 %), število pa 7 testirancev (6,9 "'o). Večina teh kategorij ni določala, nekaj jih je določilo imenovalnik namesto tožilnika, v dveh primerih je rodilnik.
Glavni števnik dvema je v celoti določilo v štirih letih 5 študentov (6,02 %). Precej težav je povzročala ugotovitev vrste te besede: 10 študentov (12,0%) je ni določilo, 9 študentov (10,8%) jo je obravnavalo kot pridevnik, časovni prislov ali prislovno določilo časa, 19 študentov (22,7 %) se je zadovoljilo samo z oznako števnik. Sklon je le 8 krat (9,6 %) pravilno določen, največ testirancev je imelo 1o sklonsko obliko za dajalnik (spet v ospredju samo oblikovna stran besede!), nekaj tudi za rodilnik in mestnik. Večina študentov pa se sploh ni trudila ugotoviti sklon.
Število je določilo 25 študentov (30,1 "/o) in to pravilno-
Pravilno je določilo spol 24 študentov (28,9 °/o), drugi spola in števila niso določili.
Prislov
V stavkih vsake skupine so po štirje prislovi.
Skupina A: časovni prislov nato, načinovni prislov tako in poudarna prislova le in sploh;
skupma B: vzročni prislov zato in poudarni prislovi že, še, niti. Časovni prislov nato so pravilno določili:
Nedoločen je ostal ta prislov 13-krat (14 9%), dvakrat je samo oznaka prislov, drugi testiranci ga imajo za prislovno določilo časa, prislovno določilo načina.
^2
prilastek, vezalni veznik, deležnik, časovni naklon, časovni odvisnik — vsekakor zelo pestro.
Besedo tako je pravilno spoznalo za načinovni prislov naslednje število študentov:
Samo določitev »prislov« imajo 4 študenti (45 %), 28 (32,2 %) ga ni določilo, drugim je bila ta beseda vzročni prislov, poudarni prislov, trdilni prislov, prislovno določilo načina, prislovno določilo vzroka, načinovni prilastek, načinovni naklon, kakovostni prilastek itd.
Vzročni prislov zato je pravilno določilo malo študentov:
20 študentov (24%) je določitev opustilo, v ostalih primerih se je močno izrazila povezovalna funkcija tega prislova, saj ga je 40 študentov (48,1 %) določilo za veznik, nekaj pa še za poudarni prislov, načinovni prislov, zaimek.
Poudarni prislovi Pravilne določitve:
Besedo le je določilo samo kot »prislov« 7 študentov (8,03%), 52 študentov (69,8 %) je ni določalo, drugim pa je: predlog, veznik, medmet, kakovostni prislov, členek, prislovno določilo načina, načinovni prislov itd.
Besedo sploh so študenti določili samo kot prislov 6 krat (6,8%), kot načinovni prislov 10 krat (11,4%), 58 študentov (66,6%) ni ničesar napisalo, dvema pa je ta beseda prislovno določilo načina.
Ze ni določen 47 krat (56,6%); med napačnimi določitvami so največ: časovni in miselni prislov, predlog in veznik.
Samo »prislov« je še štirim študentom (4,8%), a kar 56 študentov (67,4%) ga ni določilo. Drugim je še predlog, veznik ali časovni prislov.
Poudarni prislov niti so le 3 študenti pravilno določili (3,6%). 47 študentov ga ni določalo (56,6%), ostali ga imajo za veznik, zaimek, predlog itd.
3S
Predlog
V stavkih skupine A so trije predlogi: n a , z a , i z ; v stavkih skupine B sta 2 predloga: iz, pred.
Te besedice je spoznalo za predloge 336 študentov (65,8 "o), od teh pa jih je samo 71 (13,9 %) ugotovilo, s katerim sklonom se v stavku vežejo. Naj navedemo še nekaj napačnih osnovnih določitev: krajevni, načinovni, časovni prislov, prislovno določilo časa, načina, vzroka, veznik, pomožni glagol itd. Spet mešanje stavčnih členov in besednih vrst.
Veznik
Samo dva veznika so morali določiti:
v skupini A da,
v skupini B čeprav.
Prvi ima precej zadovoljivih določitev, saj je 51 testirancev (58,4 %) ugotovilo, da je ta beseda veznik, med temi je 19 študentov (21,7 %) dodalo, da je to pod-redni veznik. Ostali te besede niso določili ali so jo zamenjali s predlogom, protivnim veznikom, prirednim veznikom itd.
Pri določanju besede čeprav je bilo več težav, saj je le 44 testirancev (53 %) ugotovilo, da je veznik, od teh pa je le 12 (14,4 %) dodalo oznako podrednosti. Precej testirancev (zlasti v prvih dveh letih) veznika čeprav ni določilo ali ga je zamenjalo s prislovom, vzročnim prislovom, miselnim prislovom, predlogom, veznikom itd.
Ugotovitve k posameznim podatkom smo zapisovali sproti, vendar bi želeli poudariti še enkrat, da je poznavanje stavčnih struktur in besednih vrst pri večini absolventov srednjih šol zelo šibko.
Preveč številne so zamenjave stavčnih členov z besednimi vrstami in obratno, premalo je logičnega mišljenja; ko določajo posamezne kategorije besednih vrst, zlasti sklone, so absolventi srednjih šol zelo negotovi; ne ločijo iunkcije besede od njene oblike. Nekateri primeri nakazujejo izboljšanje v zadnjih dveh študijskih letih, vendar je v celoti le malenkostno.
Se nekaj formalnih pripomb. Ko smo vrednotili izdelke posameznih študentov, smo imeli pravo težaško delo. Najprej zaradi velikega števila testirancev in sintaktičnih ter morfoloških dejstev. Se težje je bilo zaradi tega, ker je pri besednih vrstah velik nered v zaporedju določanja kategorij. Sodimo, da bi bilo potrebno vnesti v pouk materinščine več sistematičnosti in natančnosti, s tem bi prispevali tudi k splošni vzgoji mladine.
34