STRAN 2 21. MARCA — STE V. U Veliko predv^olilno zborovanje v Celju Vsi do zadnjega pokažimo v nedeljo svojo socialistično zavest (Nadaljevanje s 1. strani) ske razmere ljudi na svojem območju prvenstvena. Skrb za redno življenje delovnega človeka mora biti skrb za njegovo zdravje in boljše počutje., pa tudi za njegovo večjo storilnost in boljšo kva­ liteto njegovega dela. Tako je zaklju­ čila svoj govor tovarišica Milena Kor- žetova. nalogah organov samoupravljanja, ka­ terih delo je treba močno okrepiti. V njihovih rokah je tričetrt narodnega dohodka, zato morajo biti naši delav­ ci bolj zainteresirani ,kako se z razni­ mi skladi upravlja. V bodoče se mora vpliy delavcev bolj čutiti na vseh pod­ ročjih. Večkrat se ti skladi uporabljajo za stvari, ki ne vplivajo na standard, je dejal, pa čeprav so dolžnosti in pravice organov delavskega upravljanja jasno formulirane z zakonskim predpisom. Za pravilno uporabljanje teh skladov je treba postaviti jasno politiko, ki bo znana vsem, ki imajo pravico odločati, kaj se bo delalo, kaj se bo investiralo, kaj se najbolj mudi. Tu so naši politični in družbeni, kakor tudi organi samo­ upravljanja preveč počasni in dopušča­ jo, da se napake ponavljajo, ne reagi­ rajo pravočasno, čeprav jim uredbe in zakoni, ki so jih sami sprejeli in jim to dolžnost nalagajo, dajejo možnost za sankcije. Ko je govoril o bodočem političnem delu, je izrazil željo, da bi se aktivno politično delo, ki se je v predvolilnih manifestacijah Itako stopnjevalo, na­ daljevalo in večalo. Dejal je, da je nov politični in gosipodarski sistem čvrst in jasen. Danes se ljudje lahko borijo za svoje pravice naravnost preko samo­ upravnih organov in se zoprstavijo bi­ rokratskim in drugim antisocialističnim tendencam. Poudaril je potrebo kon­ struktivne kritike, nujnost razkrinka­ vanja egoistov, demagogov in frazerjev, ki vidijo samo sebe. Opredelil je razliko kritike, ki je konstruktivna in dema- goško kritiziranje, ki škoduje. Vselej ni mogoče vsega storiti, ker so kje še večje potrebe, zato je treba pri kritiki tudi pametno presoditi. Delovni ljudje, je poudaril, so dobili v roke velike pravice. Od njih samih je odvisno, kako jih bodo uporabili za na­ predek in dobrobit komune in vsakega posameznika. Naš sistem je dal v roke komunam večino vseh odločilnih sred­ stev za nadaljnje razvijanje naše go­ spodarske rasti in dviganja življenj­ skih pogojev. Zato je dandanes od dela občin, njenih organov družbenega upravljanja, od organov samoupravlja­ nja in od pozitivnega vpliva množic na te organe odvisno skoraj vse. Za razvoj je dandanes odgovorna predvsem ko­ muna in za njo okraj, je dejal med dru­ gim tovariš Leskošek in na koncu po­ zval prisotne zborovalce, da naj na ne­ deljskih volitvah dokažejo svojo pri­ vrženost stvari socializma in s svojo enotnostjo potrdijo naše dosedanje skupno delo in naše skupne cilje v bo­ dočnosti. Celfsfif ohraf ima velike moznosii za se večji napredek Ko je pred govorniški oder stopil na­ rodni heroj in poslanski kandidat to­ variš Franc Leskošek-Luka, je med množico znova završalo. Bučno so po­ zdravili svojega rojaka in dolgoletnega borca za pravice delavskega razreda ter poslanca iz celjskega okraja v Zvezni ljudski skupščini. Tovariš Leskošek je med drugim de­ jal, da so delovni ljudje celjskega okra­ ja v predvolilnem času ogromno raz­ pravljali o uspehih naše povojne gra­ ditve in da so na teh zborovanjih, se­ stankih in zborih volivcev razpravljali o tekočih nalogah, načrtovali za bodoč­ nost ter da bo spričo tega težko pove­ dal kaj novega. Nasprotno s tem pomislekom, je to­ variš Leskošek v svojem govoru pove­ dal veliko takega, kar nas je ponovno prepričalo, da smo v Jugoslaviji po voj­ ni dosegli domala neverjetne uspehe. Nanizal je vrsto podatkov, ki govorijo o tem, da se je Jugoslavija iz zaostale, polkolonialne in kmetijsko zaostale de­ žele razvila v Indvistrijsko državo. No­ bena država doslej ni v tako kratkem času tako močno napredovala, v krat­ kih dvanajstih letih. V tem času smo zgradili talco industrijo, ki nam omo­ goča nadaljnji razvoj drugih panog našega gospodarstva, predvsem pa pro­ meta in kmetijstva, ki za našo prehra­ no in izvoz ogromno pomeni. Precejšen del svojega govora je to­ variš Leskošek posvetil obravnavanju vprašanj razvoja celjskega okraja. Po­ udaril je, da smo v okraj udosegli lepe uspehe. Industrijska proizvodnja se je povečala za 17%, kmetijska pa za 13%. To je lev uspeh, je dejal, zlasti za kme­ tijstvo, ki ga je spomladanski mraz ob­ čutno prizadel. Nato je govoril o perspektivnem pla­ nu celjskega okraja in se pohvalno iz­ razil o predvidenem dvigu proizvod­ nje v industriji za 9 in pol odstotka in v kmetijstvu za 7 odstotkov. Dejal je, da bi lahko nekatera podjetja v okraju dosegla še večjo proizvodnjo, predvsem železarna, ker meni, da bo letos elek­ trične energije dovolj. Tudi kemična in usnjarska industrija bi lahko močno povečali svojo storilnost. Z boljšo orga­ nizacijo bi tudi rudniki rjavega premo­ ga lahko dosegli večjo proizvodnjo, medtem ko je za Tovarno emajlirane posode dejal, da bi večja skrb za su­ rovine lahko pripomogla k večjim uspe­ hom. Tudi industrija gradbenega ma­ teriala bi' z boljšo organizacijo mogla bolje ustreči potrebam. Posebno pozor­ nost bomo morali posvetiti zlasti tisti industriji, ki svoje izdelke izvaža. Tovariš Leskošek je govoril tudi o velikih možnostih razvoja kmetijstva v našem okraju. Tudi v tej panogi bi bilo mogoče dvigniti proizvodnjo iznad pred­ videnih 7 odstotkov. Tu bi morale naj­ več storiti zadruge in kmetijska gospo­ darstva. Zadruge bi morale dokončno- prenehati z nekmetijskimi dejavnostmi in se posvetiti proizvodnji ter s sodelo­ vanjem med kmeti in zadrugo doseči boljšo kvaliteto pridelkov in večje ko­ ličine. Kmetijska gospodarstva še ved­ no ne dajo tistega, kar bi lahko. Pred­ vsem bi se morala zavzeti za proizvod­ njo industrijskih rastlin (hmelj, lan, sortna semena) in za živinorejo. Občine bodo morale vlagati več sredstev za kooperacijo med zadrugami in kmeti, povečati je treba porabo umetnih gno­ jil, saditi- in sejati kvalitetno seme, vzrejati dobro živino, izkoristiti vso zemljo, urediti plantaže, zemljo kar se da arondirati itd. Nato je tovariš Leskošek govoril o Petletni načrt za enakomeren in vsklajen razvoj vseh proizvodnih nalog Množica je navdušeno zaploskala, ko se je v ospredju tribune pojavil član Izvršnega sveta FLRJ, tovariš Peko Dapčevič. Izrazili je svoje veselje, da lahko govori v Celju, v mestu, ki je med prvimi v borbi za socialistični raz­ voj vse naše domovine. V svojem govoru je, kot oba predgo- vomiika, v kratkih besedah orisal ves naš povojni razvoj,, nato pa prešel na razčlenjevanje našega velikega načrta za nadaljnjih pet let. Petletni načrt bo odpravil sedanje neenakomemosti razvoja in bo Istočas­ no rešil nekatera politična vpreišanja ter zagotovil nadaljnji razmah gospo­ darskega razvoja države na širšem pod­ ročju. Med najvažnejše pogoje je uvrstil na­ logo, da bi v letih od 1957 do 1961 zago­ tovili čim enakomernejši in vsklajen razvoj vseh proizvodnih panog. Pri tej nalogi, ki bo dala temelje za nagel razvoj vseh drugih panog gospodarstva, največ pričakuje skupnost od delavske­ ga razreda, ki je najbolj zaveden, naj­ naprednejši, najbolje organiziran in močan. Kot drugi osnovni element je nave­ del napredek kmetijstva in razvoj so­ cialističnih odnosov na vasi. Kmetij­ stvo je eden od osnovnih členov eko­ nomike v državi, ki pa krije še velike rezerve. Te rezerve so sedaj točno ugo­ tovljene in izdelani so konkretni načrti, kako bi te rezerve čim hitreje mobilizi­ rali v skupno korist. V teku nekaj let bomo lahko rešili vse velike probleme kmetijstva, da bo lahko nudilo gospo­ darstvu in prebivalstvu države vse, kar potrebujemo. Tretji element, je po besedah tovariša Dapčeviča, nadaljnji in še širši razvoj delavskega in družbenega upravljanja. Da bi lahko pri tem naredili čim večje korake naprej, so zagotovljene nove ma­ terialne osnove, ki bodo ta razvoj po­ tiskale v hitrejša tek. Od delavskega razreda, od nadaljnjega izpopolnjeva­ nja proizvodnosti, od vključitve vseh delovnih ljudi k racionalnejšemu iz­ koriščanju in ustvarjanju novih dobrin je odvisno, koliko bo v^ega ustvarje­ nega in proizvedenega. V načrtu je re­ čeno, da se bo realna plača dvigala od 7 do 8 odstotkov letno. Kot četrti element je omenil nujnost stabilizacije gospodarstva in tržišča in rešitev plačnega debalansa v državi. Vse to pa ni izredno važno samo za naše delovne ljudi, za naš notranji trg, temveč tudi za našo zunanjo trgovino, od katere pričakujemo v bodočnosti še veliko več. Kot i>eto načelo petletnega načrta je omenil nujnost izenačitve razvitih in nerazvitih predelov v državi. To je ve­ lik skupen problem, ki ga pri graditvi socialistične bodočnosti ne moremo ob­ iti. Da bi jasneje predočil sliko teh veli­ kih razlik, je navedel primer Cetinja, kjer kandidira za poslanca v Zvezno skupščino. V tem mestu je 12.000 ljudi, ki živijo težko in brez dovoljne per­ spektive. Komuna nima nobenih sred­ stev za stanovanjske gradnje, niti za popravilo hiš, ki propadajo. Ljudje so precej revni in skoraj ne vidijo izhoda iz tega položaja. Toda tem ljudem je jasno, da brez nadaljnjega razvoja raz­ vitih krajev in mest ne moremo zami­ sliti celotnega razvoja v državi. Zave­ dajo se, da bi vsak lokalizem šel na škodo splošnemu razvoju. To je velika stvar, ki pa nalaga na drugi strani raz­ vitim krajem še večjo dolžnost, da mobilizirajo vse sile in sredstva,, da čimprej pride do reševanja težkih pro­ blemov v takih zaostalih krajih. Le na tak način lahko postane Jugoslavija ekonomsko močna in politično enotna. V svojem govoru je navedel nekaj ta­ kih nerazvitih področij, ki jim mora vsa naša skupnost pomagati, da se bodo čez čas vključila v enakovredno fronto splošnega napredka. Na koncu svojega govora je omenil tudi promet, ki se bo v okviru petlet­ nega načrta močno izboljšal in razvil. Tudi v tem pogledu se nerazvitost Ju- gloslavije močno kaže. Investicije za promet bodo v petletnem načrtu znaša­ le 20 odstotkov, ali v povprečju 125 mi­ lijard letno. Na koncu se je predsednik občinskega odbora SZDL, tovariš Pelko zahvalil govornikom in v imenu volivcev izrazil željo, da bi tudi v bodoče pogosto pri­ hajali med nas. Hkrati pa se je za­ hvalil udeležencem za tako množičen obisk zborovanja in jih še enkrat po­ zval, da naj vsi v nedeljo pokažejo svo­ jo socialistično zavest z udeležbo pri vo­ litvah. Tako je bil zaključen eden izmed naj­ bolj veličastnih zborov v zadnjih letih v Celju. V pričakovanju volitev... Povsod v okraju te dni zaključujejo volilne priprave, ki so bile zlasti zadnje tedne zelo živahne. Razen številnih predvolilnih zborovanj in drugih stikov poslanskih kandidatov z volivci, so ljud­ je razpravljali na sestankih množičnih organizacij o doseženih uspehih, po­ manjkljivostih in perspektiva nadalj­ njega razvoja naše ožje in širše domo­ vine. Temeljito so se povsod pogovorili tudi o problemih na svojem terenu in kam bo treba usmeriti zalaganja in na­ pore delovnih ljudi, da bodo uspehi še večji, da bo naš delovni človek bolje živel. Tako sedaj volivci z razčiščenimi poj­ mi in z vedrim obrazom pričakujejo nedelje, ko bodo oddali svoj glas za svo­ je kandidate in s tem še enkrat potrdili pripravljenost, da bodo svoje sile in sposobnosti vlagali v skupne napore na­ še socialistične domovine, katere edini cilj je — lepše in boljše življenje naših delovnih ljudi v mestih in na vasi. TRI PREDVOLILNA ZBOROVANJA V nedeljo so bila na območju mozir- ske občine kar tri predvolilna zborova­ nja. V Nazarju sta govorila poslanska kandidata za Zvezni in Republiški zbor proizvajalcev, tov. Peter Šprajc in ing. Desanka Kozič. Oba kandidata sta go­ vorila o naših gospodarskih uspehih in o nalogah ki čakajo delovne kolektive pri njihovem bodočem delu. Obširno sta govorila tudi o našem delavskem samo­ upravljanju. Na zborovanju v Solčavi je govoril poslanski kandidat za Repub­ liški zbor, tov. Tone Kropušek. Na zbo­ rovanju v Ljubnem ob Savinji je govo­ ril poslanski kandidat za Zvezni zbor proizvajalcev, tov. Franc Simonič, ki je večji del svojega govora posvetil razvoju našega kmetijstva. VOLILNO ZBOROVANJE V VELENJU Preteklo soboto se je preko 400 voliv­ cev zbralo na velikem predvolilnem zbo­ rovanju v kino dvorani Velenje, na ka­ terem sta govorila kandidat za reputoli- ški zbor proizvajalcev industrijske sku­ pine, tovariš Ivan Krofi in kandidat za zvezni zbor, sekretar Okrajnega komi­ teja ZKS tov. Franc Simonič. Prvi je govoril o delavskem samoupravljanju (ki ga je treba okrepiti predvsem v manj­ ših podjetjih) in o trgovini, ki jo bo treba zaradi nenehnega naraščanja pre­ bivalstva v Velenju stalno širiti. To bo mogoče le na ta način, da bodo v pri­ tličjih novih stanovanjskih zgradb ure­ jevali trgovske lokale. Tovariš Simonič pa je govoril o ve­ likih gospodarskih uspehih naše države v zadnjih 12 letih, o izravnavanju naše plačilne bilance in o decentralizaciji, ki se odraža tudi v tem, da v celjskem okraju ostane letos od celotnega druž­ benega bruto dohodka kar 77 %. Nagla- sil je potrebo po usposabljanju kadrov in pohvalil velenjski rudnik, ki je pri tem dosegel najlei>še rezultate v okraju. Ko je govoril o razvoju Velenja, je nakazal problematiko, ki se p>oraja vzpo­ redno s kapitalno izgradnjo. Sole, igri­ šča in zdravstvene ustanove bodo mora­ le biti ix)sebna skrb ljudi, ki delajo v Velenju. Govoril je še o stanovanjskih skupnostih in poudaril velik pomen pro­ stovoljnih del, ki .posebno v Velenju člo­ veka oblikujejo in mu izboljšujejo živ­ ljenjski standard. Ob zaključku je tov. Simonič želel, da bi v merilu jugoslo­ vanske skupnosti izvrševali naloge, ki so pred nami, pri tem pa ne pozabili na človeka, ki je v socializmu prvo in naj­ dražje. SLOVENSKE KONJICE V predvolilnih pripravah je bilo na področju konjiške občine 50 zborov vo­ livcev po vaseh in preko 20 v industrij­ skih podjetjih, obrtnih obratih in kme­ tijskih zadrugah. Vsi zbori razen enega so bili prvikrat sklepčni. Vsak volivec je sodeloval vsaj na enem izmed teh sestankov. Zadnje dni je bilo v večjih krajih konjiške občine več zborovanj, na ka­ terih so se volivci seznanili s svojimi kandidati. Volivci gospodarskih organi­ zacij so na svoje zbore še posebej po­ vabili kandidate za zvezni in republiški zbor proizvajalcev. Tak zbor je bil v tovarni usnja KONUS, na katerem je o našem gospodarskem razvoju in ne­ posrednih nalogah govoril kanddiat za Zvezni zbor proizvajalcev, tov ing. Vejo Djinovski. Kandidat za Republiški zbor proizvajalcev, tov. Bojan Leskovar pa je poudaril potrebo po čim večjem med­ sebojnem sodelovanju podjetij in ob­ čine. MOZIRJE Štab, ki vodi priprave za volitve pri občinskem odboiru SZDL Mozirje, je sklical po vseh krajih mozirske občine sestanke s predstavniki političnih in družbenih organizacij. Na njih so se po­ govorili o nalogah v zvezi z volitvami. Ureditev volišč so v glavnem prevzele mladinske organizacije. V nedeljo vsi na v^oliščal (Nadaljevanje s 1. strani) bolj kulturnega življenja delovnih ljudi Jugoslavije ni samo daljna per­ spektiva, to je prihodnost, ki jo že jasno vidimo pred seboj, to postopoma postaja stvarnost. DRŽAVLJANI JUGOSLAVIJE! Bratstvo in enotnost naših narodov sta ena največjih pridobitev ljudske revolucije. V pogojih polne narodne enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije to zgodovinsko pridobitev nadalje krepimo z izgradnjo si­ stema družbenega samoupravljanja in gospodarskega razvijanja zaostalih področij s prizadevanjem, da bi čimprej odstranili razdeljenost Jugosla­ vije na razvite in zaostale pokrajine. Dolžnost nas vseh je, da ko punčico očesa čuvamo in nadalje razvijamo bratstvo in enotnost narodov Jugosla­ vije. Volitve v Zvezno ljudsko skupščino in v skupščine ljudskih republik naj močno potrdilo politiko bratstva in enotnosti. Naj bodo še ena mani­ festacija enakpravnosti, ki jo uživajo vsi jugoslovanski narodi in vse na­ rodne manjšine v deželi, naj bodo manifestacija njihove trdne enotnosti v izgradnji nove, socialistične skupnosti narodov Jugoslavije. To bo pre­ pričljiv odgovor vsem sovražnikom, ki skušajo ovirati naš socialistični razvoj. VOLIVCI, DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Trajen in pravičen mir ustreza življenjskim potrebam vseh naro- rodov in koristim nemotenega razvoja socializma na svetu, kajti vojna — zlasti v pogojih atomske oborožitve — bi pomenila katastrofalno uničenje človeškega rodu in sodobne civilizacije. S svojim vztrajnim bojem za mir na svetu, za uresničenje načela aktivne in miroljubne koeksistence, za so­ delovanje z vscani narodi in državami si je naša socialistična domovina. Federativna ljudska republika Jugoslavija, pridobila velik mednarodni ugled. Zunanja politika FLRJ je bila vedno najpopolnejši izraz plemenitih, teženj narodov Jugoslavije, da okrepe neodvisnost svoje domovine, da v miru grade svojo boljšo prihodnost, da razvijajo vsestransko enakopravno sodelovanje z vsemi narodi in državami, predvsem pa z naprednimi silami na svetu. MLADI VOLIVCI, MLADINA JUGOSLAVIJE! Naša dežela je po pravici ponosna na svojo mladino in njena deja­ nja v revoluciji in v povojni izgradnji. V socialistični Jugoslaviji raste rod smelih, svobodnih, požrtvovalnih fantov in deklet, ki v čedalje večjem obsegu prevzemajo pomembne družbene odgovornosti na vseh toriščih našega življenja. Mladinci in mladinke Jugoslavije! Vaša mladost, zasta­ ve, okrog katerih se zbirate, radost, s katero prevzemate nove naloge iz­ gradnje, polet, s katerim greste novim zmagam naproti — to je najlepši okras jugoslovanske sedanjosti. Na volitvah v marcu strnite svoje vrste z milijonskimi vrstami svojih tovarišev — volivcev. Državljani in državljanke socialistične Jugoslavije! Vsi na volišča, vsi do zadnjega — naprej pod zastavo, okrog katere se zbirajo milijoni članov Socialistične zveze delovnega ljudstva z Zvezo komunistov na čelu. Za razcvet socialistične Jugoslavije, za našo sreč­ nejšo prihodnost, za neodvisnost naše domovine, za zmago socializma, za mir na svetu! ZVEZNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE