Cerkvene zadeve. Olepšanje hiše božje in sv. misijon v Slivnici pri Celji. Še le blizo dve leti bode, odkar so tukaj č. g. Janez Kozinc in že so storili veliko dobrega za našo župnijo. Omenim najprej olepšanje naše farne cerkve! Preskrbeli so nara krasno podobo Lurške Matere Božje z lepo krono na glavi, ter je ona res lepi kinč v cerkvi. Letos so vsled njihove neutrudljive pastirske skrbi, in po radodarnosti dobr^ih župljanov dali vpliki oltar in vse cerkvene posoHe krasno ponoviti, zatem nova okna, cela cerkev je z lepimi podobami vmes slikana. Za tem pa je pravo mojstersko delo sv. križev pot, katerega so nam koj v začetku sv. misijona blagoslovili prečastiti g. Janez Macur; vse to delo nam je zgotovil g. Ivan Brglez iz Podčetrtka, ter se je kot domači slikar s tem delom priporočil. Prav po eeni je računil, naslikal pa v občno zadovoljnost zvedencev in farmanov, ali kako se je za vse to potreben denar dobil? Ni bilo treba odveč nadlegovati, ker radodarni Slivničani so na prijazno prošnjo radi v žep segali, ko so videli, da je potreba, saj cerkve tako zapuščene ne boino imeli, prav po besedah sv. pisma: Ako imaš veliko, obilno dajaj; če imaš malo, daj tudi malo iz dobrega srca. Tudi gospoda nadučitelja tukaj javno pohvalim kot vernega kristijana in navdušenega Slovenca, prav po njega skrbi in radodarnosti, kakor tudi po radodarnosti raznih dobrotnikov se je postavil dne 25. avgusta 1893 rajnemu nepozabljivemu, mnogozaslužnemu, čast. g. župniku Jakobu Mastnaku, in lep dostojen spomenik, katerega so prečastiti g. Alojzij Kreft, župnik Kalobški s pomočjo domačega č. g. župnika blagoslovili in razložili pomen križev in spominkov na grobu rajnih, v tako lepih in ganljivih besedah, da so vsi pričujoči jokali in ihteli. Najlepše duhovno veselje so nam pa naklonili v prvi adventni teden, ko smo obhajali sv. misijon. Kakor blagodejna jutranja rosa oživi vso naravo, tako oživljajo navdušene, pretresljive, do srca segajoče pridige misijonske v ljubezni do svojega stvarnika. Kdor je imel priliko udeležiti se sv. misijona, prepričan mora biti o brezmernih koristih, katere nam podaja v vsakem oziru. Dne 2. decembra so prišli štirje častiti gg. misijonarji od Sv. Jožefa pri Celji, Janez Macur, A. Kovalik, Franc Kitak in Alojzij Pogorelc ter so začeli že prvi dan z ognjevito. do srca segajočo besedo oznanjevati pot pokore in poboljšanja. Udeležba pobožnosti je bila velika, pri vsaki pridigi cerkev do zadnjega kotička natlačena in pri spovednieah od zgodnjega jutra do 8. ure zvečer vse napolnjeno. Manjka mi besed dostojno opisati v srca segajoče pridige, katere so do solz ganile vsacega poslušalca. Dal Bog, da bi solze, katere smo točili pri oznanjevanji svetih resnic naše sv. vere, našle povsod rodovitno zemljo, da bi seme božje besede ne bilo padlo med trnje in skalovje, temveč v resnici na srca poboljšanih kristijanov. Le tako bode sv. misijon dosegel uspeh svoj in ako bodemo zvesti naukom sv. misijona, skazali se bodemo hvaležni tudi našemu gosp. župniku za njihov trud, da so nara naklonili sv. misijon. Posebno pa želim, da bi nadbratovščina sv. rožnega venca se krasno razcvetala, katera se je ob času sv. misijona ustanovila, da bi res ne bilo hiše v fari, ki bi ne bila vpisana v to prelepo bratovščino. Kako navdušenje je za to bratovščino, razvidi se iz tega, da se jih je ob raisijonskem času dalo vpisati blizo 700. Upanje je, da jih še bode več. Tudi organista, ob enem cerkvenika, Martina Zapušek po tem potu zahvalim po želji vseh faranov, ker skrbi za lepo ubrano petje, posebno pa za neumorno skrb, za lepi red in kinč v cerkvi. Završujoč spis svoj obračam se do vas, dragi rojaki, z milo prošnjo, da bi vam bil odprl sv. misijon oči, da bi jih obračali še rajši v dobrotno nebo, kakor po zemeljskih minljivih zakladih in če bodemo živeli po naukih, katere so nam z neumorljivim trudom veepljevali gg. misijonarji, dosegli bodemo enkrat ono rajsko veselje, o katerem piše sv. pismo: da ga ni videlo oko, ne slišalo uho in niti ni prišlo v srce človeško, kar je Bog tistim pripravil, ki ga ljubijo. — Vlč. gg. raisijonarjem in č. g. župniku Ivanu Kozincu, pa kličem še enkrat iz srca: Bog plati! F. L. Družbaza zidauje cerkve sv. Pangracija na Radln. Visoka c. kr. namestnija je z odlokom dne 24. septembra 1893 št. 14573 dovolila družbo za zidanje cerkve sv. Pankracija pravila potrdila in je vodstva prisrčna želja, da bi se hoteli dobrotniki oglašati in družbi pristopiti. § 6 pravi: Vsak redni ud se zaveže: a) Družbo in njeni namen po svoji moči z besedo in djanjem podpirati in si posebno prizadevati, da se družba razširi. b) Vsak mesec najmanje 10 kr. to je na leto 1-20 gld. za novo cerkev plačati. Kdor 500 gold. daruje, se imenuje ustanovnik, kdor da 250 gold., je temeljnik in kdor daruje 50 gold., postane dobrotnik cerkve sv. Pankracija. Imena ustanovnikov bodo na določenem očitnem mestu za vedni spomin zapisana; če hoče neznan ostati, pa se napis opusti. Kar se daruje, se ne povrne več. Na krasnem hribu, kjer je rajski razgled, bode tudi nova cerkev lepota, in bode romarje še bolj vabila na božji pot k sv. Pankraciju, ki je tukaj tudi vinski patron in se v raznih potrebah na pomoč kliče. Pri lepem vremenu bilo je že, posebno na Jakobovo nedeljo po 7 sto do tisoč ljudij na tem hribu. J. Žmavec. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Marko niže Ptuja 12 fl., Ormož 9 fl. 50 kr., Sv. Peter pri Mariboru 10 fl., preč. g. dr. Jožef Muršec v Gradcu 5 fl., Zibika 8 fl. 50 kr., Sv. Lovrenc na Dravskem polji 6 fl. 56 kr., Konjice 33 fl. 50 kr., Prihova 11 fl. 40 kr., Podgorje 8 fl., Sv. Štefan pri Celji 15 fl. 20 kr., Dobrna 6 fl. 50 kr., Buše 10 fl., Sv. Marjeta na Pesnici 8 fl., Stoprce 4 fl. 20 kr., Sv. Primon 1 fl. 50 kr., gospa Nou 2 fl., Velika Nedelja 16 fl. 42 kr.