Slovensko krava sepomišlja 'krava se goni'
O pozabljenem pomenskem odtenku v slovanski besedni družini *mysliti in njeni vlogi v tabuju
Metka Furlan
'T
o o
fS •
m
HH
Slovenski narečni glagol pomišljati se 'pojati se (o kravi)' je nastal z refleksi-vizacijo glagola * pomišljati, ki je v zgodnji slovenščini pomenil 'loviti' in tako
kot drugi členi slovanske besedne družine *mysliti v pomenu 'loviti/lovec'	N kaže na rabo besedne družine v lovu kot tabuiziranem pojavu pri Slovanih .
hH
Slovenian krava se pomišlja 'the cow is in heat': A forgotten shade of	Z
meaning in the Slavic word family *mysliti and its role in taboo	^
The Slovenian dialect verb pomišljati se 'to be in heat (referring to a cow)'	O
arose through reflexivization of the verb * pomišljati, which meant 'to hunt'	j
in early Slovenian and, like other members of the Slavic world family*mysliti	^
in the sense of 'to hunt / hunter', points to the use of the word family in hunt-	q ing as a taboo event among the Slavs .
1	Besedna družina slovanskega glagola *mysliti = sln. m^sliti^ v slovenščini tako kot v vseh drugih slovanskih jezikih pretežno služi za označevanje pojmov z območja človekovega mišljenja, namer in želja, toda v slovenščini se je refleksivni glagolpom^šljati se, ki sicer označuje tudi isto kot n . sich besinnen, agl . to hesitate, prim . nekateri so se dolgopomišljali, preden so se odločili, v narečni rabi uporabljal tudi za označevanje pojanja krave .
2	Slovensko narečno krava se pom^šlja 'krava se goni', pomišljaj/zamišljaj 'pojanje krav'
Narečna besedna zveza krava se pomišlja 'krava se goni' je bila zabeležena na območju Gorenjske in Notranjske2 ter kasneje v Horjulu,3 pred izidom Pleteršnikovega
H
V ESSJ: II, 185, navedeni sln . glagol misliti se 'izgubljati perje' ne obstaja . Zapis predstavlja tiskarsko napako, ki jo je treba popraviti v misiti se 'izgubljati perje' . Slednji glagol je na podlagi več slovenskih virov v svojem slovarju zabeležil Pleteršnik . Arealno široka oznaka Notranjsko, ki jo povzemam iz Pleteršnikovega slovarja, se nanaša na Štrekljev podatek, da se besedna zveza krava sepamišle govori pri Fari (Štrekelj 1889: 230) < sln . krava se pomišlja < *korva sq po-mysl'ajetb. Podatek o tej narečni besedni zvezi je podan tudi v SSKJ.
Podatek je iz OLA 2000: karta 67 goni se (o kravi) = str. 160: se pami.šle = se yö:n (Horjul) < *s^ gonitb . Prav tam na str. 161 na podlagi dveh točk na območju Rusije
Z
«H slovarja (1894-1895) pa jo je že leta 1860 dokumentiral Matej Cigale (Cigale 1860: 289) . Ob glagolu je bil na območju Gorenjske in Notranjske znan tudi glagolnik N pom^šljanje 'pojanje krav' (Pleteršnik), iz izgubljenega Miklošičevega slovarske-1 ga gradiva pa Pleteršnikov slovar navaja le enakopomensko pomišljdj, čeprav je Miklošič v svojem etimološkem slovarju slovanskih jezikov iz leta 1886 za sloven-O ščino navedel le zamišljaj 'brunst der kühe'.
S	Miklošič je besedo uvrstil v geslo mysli (Miklošič 1886: 208), ker je po nje-
L govem mnenju različna semantika v tej slovanski besedni družini posledica seman-
0	tičnega razvoja in ne morda homonimije, ki bi lahko nastala po konvergentnem v fonetičnem razvoju .
Čeprav je bila ta slovenska leksikalna posebnost v strokovni literaturi izpostavljena že na koncu 19 . stoletja, v Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika ni omenjena in verjetno prav zato ni prišla tudi v drugo (etimološko) literaturo .
Z A
p 3 Slovansko *myslivtjb/myslivbCb/promysl'enikt 'lovec' : slovensko
1	pomišljati se 'goniti se' < 'loviti se' kot del besedne družine *mysliti
S
K V poljščini, češčini, ukrajinščini in v ruščini v arhangelskem okrožju se nekate-1 ri členi besedne družine uporabljajo tudi v lovski terminologiji . Medtem ko sta v 5 poljščini termina misliwiec 'lovec' in misliwy (m. ) 'isto' ^ adj. *myslivh del stan-
•	dardne in narečne leksike in sta del standardne leksike tudi č . myslivec 'lovec' in o ukr . myslyvecb, je iz gradiva v OLA 20034 razvidno, da je samostalnik *myslivbcb
•	'lovec' tudi del narečne lovske terminologije na češkem in ukrajinskem območju, — samostalnik *pro-mysl'-en-ik-h pa se v istem pomenu uporablja v arhangelskem
okrožju Rusije: promyšl'e'n'ik (Valdokurte, Valttevo, Kerlova), pro'myšl'en':ik (Sura), pro'myšl'in':ik (Njuchča) . 5 Samo v dveh ukrajinskih točkah, in sicer v krajih Goryškivka in Krasnopilka pa samostalnik *myslivbstvo pomeni 'lov (na divjad in ptice)' (OLA 2003) .6 Po podatkih iz ESSJ: 21, 47, sta bila refleksa *myslivhjb (m . ) in *myslivbcb v pomenu 'lovec' evidentirana tudi v narečni beloruščini .7
3.1 Areal terminov *myslivtjb/myslivbCb/promysl'enikt 'lovec'
Čeprav se v ESSJ: 21, 47, Brücknerjeva razlaga, da so bili vzhodnoslovanski lovski termini prevzeti iz poljščine, sprejema,8 zaradi areala ukrajinske narečne rabe in
(Sanino: za'dumala gu'l'at' poleg gu'l'ajet; Sekerino: za'dumala yu'l'at' poleg yu'l'ait' in a'yul 'd'el3ii) rekonstruirana leksikalna enota *za-dum-a-l-a je neustrezna in v kontekstu sln . primera, ki v legendi ni predstavljen, celo zavajajoča, ker sproža lažen vtis, da odraža enako pomensko motiviranost . V obeh ruskih primerih s strukturo ptc . zadumala + infinitiv guljatb je ptc . glagola zadumatb uporabljen v pomenu 'začeti se/nameniti se/ pripraviti se', torej '(krava) se je začela/namenila/pripravila goniti' . Karta 56 . OLA 2003: 144. Karta 57 .
Tam navedena beloruska slovarja mi žal nista bila dostopna . Razlaga se sprejema tudi v ESUM: 3, 465 .
4
6
8
tudi zaradi ruskega narečnega gradiva, ki ga prinaša OLA 2003, ne prepričuje, ker ^^ je ukr. myslyvecb 'lovec' del narečne leksike tudi v osrednjem in vzhodnem ukrajinskem območju . Zgoščenost teh lovskih terminov na zahodnoslovanskem območju v poljščini in češčini je ob redkejših vzhodnoslovanskih potrditvah in neizpričanosti v južnoslovanskih jezikih morda le znak, da je sodobni areal lovskih terminov v okviru besedne družine *mysliti zožan in da predstavlja preostanek nekdaj širšega . Nje- ^ govo zožanje je lahko posledica predominiranja sinonimnih terminov, predvsem *ochvota 'lov' in *ochvotbnikh,'' saj se po podatkih iz OLA 2003 lovski termini s korenom *mysl- v vzhodnoslovanskih jezikih večinoma pojavljajo v alternaciji z *ochvotbnikh 'lovec', npr. r. dial . o'xotn'ik/promyšl'e'n'ik 'lovec' (Valdokurte v arhangelskem okrožju), ukr . dial . o'xotn9k/mysl'i'vec' 'isto' (Kergyčivka v harkov-skem okrožju),10 oziroma z *ochvota 'lov', npr. ukr. dial. o'xota/mys'lyustwo 'lov' (Goryškivka v viniškem okrožju)	^
hH
3.1.1 Pomenski razvoj 'loviti se' ^ 'goniti se'	^
>
O
hJ m O
9	Rekonstrukcijo s konzonantno skupino *-chv-, ki se je skoraj povsod delabializirala, zahteva gradivo iz OLA 2003: 144, 146, kot je npr. r. ox'vota 'lov' poleg o'xota 'isto' (Podborovte v Rusiji), br. ax'votn'ik 'lovec' (Tumaliny v Litvi), r. ox'votn'ik 'isto' poleg o'xotn'ik (Podborovte v Rusiji), ax'votn'ik poleg o'xotn'ik (Pervomajskoe v Rusiji) .
10	OLA 2003: 144.
11	OLA 2003: 499.
12	Cigale 1860: 289.
13	Dvom o pomenskem razvoju 'mislec'^ 'lovec', izražen v Loma 2007: 319, op. 27, je odveč .
Razlago o predhistorično širšem arealu lovskih terminov s korenom *mysl- lahko potrjuje tudi slovensko narečno gradivo . Slovenski specifični in v slovanskem svetu osamljen pomen 'pojati se (o kravi)' se je v okviru besedne družine *mysl- namreč lahko prek refleksivizacije glagola razvil iz prvotnega 'loviti se' . Na tak pomenski razvoj je mogoče sklepati iz semantične paralele v sln . lov^ti se 'pojati se (o kravi)'12 k lov^ti 'capere = venari'. Sln. dial. pom^šljati se 'goniti se (o kravi)' in zamišljaj 'gonitev krave' zato posredno lahko kažeta na obstoj tranzitivno-iterativnih glago- ^ lov *po-mysl'ati in *za-mysl'ati, ki sta se tako kot *myslivhjb (m . ), *myslivbcb in ^ *promysl'enikh (vse v pomenu 'lovec') uporabljala v lovski terminologiji in zato ^ najverjetneje pomenila 'loviti = capere = venari' . To pa pomeni, da terminologiza- ^ cija na območje lova v tej besedni družini ni mlada, kot se je zaradi dosedanje iden- ^ tifikacije le v vzhodnoslovanskih jezikih sklepalo v ESSJ: 21, 47, ampak je možno, da je zaradi potrjenosti v vseh treh slovanskih skupinah starejša, že praslovanska .13
3.2 Pomenski razvoj 'misliti/mislec' ^ 'loviti/lovec'
Neposredna raba besedne družine *mysl- v lovski terminologiji v zahodno- in vzhodnoslovanskih jezikih ter posredna v slovenščini navaja k domnevi, da je termino-logizacija že praslovanska, čeprav tvorba terminov v vseh jezikih ni enaka, ampak v zahodno- in vzhodnoslovanskih jezikih v vlogi lovskega termina nastopata ničto substantiviziran pridevnik v določni obliki *myslivhjb ali s sufiksom *-bCb substa-niviziran pridevnik *myslivh, tj . *myslivbcb, v ruskih narečjih pa je substantiv *pro-mysl'-en-ik^ posamostaljen iz ptc . pf. pas . *pro-mysl'-enh glagola *pro-mysliti, v
Z
predhistorični slovenščini pa sta obstajala vsaj prefigirana glagola *po-mysl'ati in W *za-mysl'ati v pomenu 'loviti'.
N	Ker sta besedotvorna in pomenska invariantnost poimenovanj ob bolj ali
1 manj širokem arealu dokaj zanesljivo merilo za večjo starost terminov,14 bi iz besedotvorne variantnosti teh lovskih terminov lahko izvedli tudi povsem nasproten O sklep: da termini ne odražajo praslovanske terminologizacije, ampak da so paras lelne tvorbe, ki so nastale v posameznih slovanskih jezikih . Vendar bi taka razla-L ga ne bila prepričljiva ne samo zaradi širokega areala besedotvorno sicer varian-
0	tnih terminov, ampak tudi zato, ker je pomenski razvoj, ki ga implicira pripadnost v lovskih terminov k besedni družini *mysliti, tj. cogitare, intelligere ^ capere, ve-
nari, v slovanskem in tudi v širšem indoevropskem jezikovnem prostoru izjemno slabo potrjen in zato gotovo odraz stare, ne več aktualne pomenske motivacije . Ob tem slovanskem primeru namreč popolnoma enak pomenski razvoj potrjuje le še Z sti . izpeljanka dhivara- (m. ) 'ribič', ki je prek pridevnika dhivan(t)- 'preudaren, A razsoden, vešč' nastala iz dhi- (f. ) 'misel', kot je pokazal Zubaty 1907: 504, op . 1, p in Zubaty 1945: 155, op . 2 . 15
1
s 3.3 Motiv za pomenski razvoj 'misliti/mislec' ^ 'loviti/lovec' v besedni K	družini *mysliti
1 Svojčas je Machek 1968: 385, sledeč Zubatemu,16 ta pomenski razvoj tudi na podla-5 gi skladenjskih zvez, kot je npr. stč . v loviech velmi mysliv bieše, razložil, da odraža
•	starodavni lov, ko je moral biti lovec, da bi bil uspešen, pri pripravi različnih pasti o zelo iznajdljiv in pameten in je bil zato v očeh poimenovalca mislec .17 Taka pomen-
•	ska motivacija je v primerjavi s tisto, ki je bila kasneje podana samo za sti . primer, — češ da je s sti . dhivara- označen ribič, ki lovi s harpuno in tako kot čaplja dalj časa
nepremično stoji na bregu, kot da bi bil zatopljen v globoke misli, preden nenadoma zabode (Thieme 1985: 251, 257, op . 47), vsekakor bolj sprejemljiva . Sama pa se nagibam k razlagi, da pomenski razvoj mislec ^ lovec odraža rabo besedne družine *mysliti v tabuju, kot je nakazal že Vasmer: III, 176 . Ker je bil lov tabuiran pojav, je bil lovec vse stopnje svojih opravil od odhoda od svojega doma primoran ne le tehtno premisliti, ampak tudi premišljeno poimenovati, če je želel, da mu zle sile uspešnega lova ne bi preprečile . 18 Tudi ta lovčeva premišljenost in preudarnost
Prim . npr. invariantnost in bolj ali manj širok areal sorodstvenih terminov *bratr^, *mati, *sestra . . . , sirarskega *tvoridlo, anatomskega *tyl^, pravnega *voliti itd . Povezavo dhivara- (m.) 'ribič' ^ dhi- (f.) 'misel' sprejemajo Wackernagel 1954: 908, Thieme 1985: 251, 257, op . 47, in Mayrhofer 1992: 793 .
Toda v Zubaty 1945: 155sl . se kljub pomenski paraleli dhivara- (m.) 'ribič' ^ dhi- (f.) 'misel' premisli in na podlagi slovanskega, predvsem češkega gradiva, ki izkazuje pomen 'želeti/hoteti', sklepa, da z *mysliv^jb označeni lovec ni 'tisti, ki (rad/pogosto) misli', ampak 'tisti, ki je poželjiv, goreč, vnet', in ob tem navaja pomensko paralelo v r. ochota 'veselje do česa' poleg 'lov' . Lov kot veselje je bolj verjetno prav tako odraz lova kot tabuja (Vasmer: III, 176) in ne lova kot športa, kot je menil Schrader (RIA: I, 519) . Borys 2006: 345, pomenski razvoj utemeljuje z obrazložitvijo, da je lov opravilo, ki zahteva razum, premišljenost in iznajdljivost O lovu kot tabuju Zelenin 1929; Havers 1946: 28sl .
15
zaradi strahu pred nesrečo pri lovu sta lahko bila povod za pomenski razvoj mislec ^^ ^ lovec. Tako sti . dhivara- (m.) 'ribič' kot tudi slovanski lovski termini s korenom *mysl- so zato lahko tabuistična nadomestna poimenovanja (n . Deckwort) in ^^ verjetno se prav v taki rabi lovskih terminov s korenom *mysl- ohranja odgovor na vprašanje, zakaj ob razmeroma širokem arealu in osamljeni pomenski motivaciji, ki mora biti zaradi edine paralele iz stare indijščine verjetno precej stara,19 slovanski ^ lovski termini ne izkazujejo tudi besedotvorne stabilnosti .	^
3.3.1 Tabuistična nadomestna poimenovanja in tabuizirana poimenovanja v
odnosu do označenca	^
Za tabuistična nadomestna poimenovanja je značilno, da svojo funkcijo v jeziku lahko ohranjajo le, dokler je govorec prepričan, da identifikacijsko razmerje med besedo kot označevalcem in tabuiranim pojavom kot označenim pri naslovni- ^ ku (= zle sile) ni jasno vzpostavljeno . Ko pa se razmerje med označevalcem in ^ označencem vzpostavi, beseda kot tabuistični nadomestek svoje funkcije ne sme več opravljati, ker je zaradi jasne identifikacije z označenim tudi ni več sposobna opraviti in jo je zato potrebno vsaj spremeniti, če ne celo zamenjati . Pred jasno identifikacijo med označevalcem in označencem se tabuistični nadomestki tako kot nevtralna poimenovanja, ki so postala tabuirana (npr. praide. *dng'hueH2 'jezik' = stlat. dingua, toda lat. lingua in psl *qzy-kh, praide. *moruiH2-(keH2-) 'mravlja', toda sti . vamri- lat. formica), borijo s spreminjanjem . To se najpogosteje izvršuje s preoblikovanjem fonetične plati poimenovanj, kot nazorno kažejo tudi spo- ^ radične fonetične spremembe v okviru slov tabuističnega nadomestnega termina *medvedb 'ursus' (^ stč. nedved, stp . niedzwiedz, ukr. vedm^db) ali pa tabuiranega ^ poimenovanja *netopyr'b 'vespertilio' (^ sln. top^r, hrv. , srb. topir)Slovansko ^ *morčbnikh 'vespertilio' = sln. mračn^k, blg . mračn^k verjetno spada med slovanske tabuistične nadomestne termine za *netopyr'b, toda slovenščina ima v okviru iste besedne družine *mork- 'crepusculum' tudi besedotvorno variantna samostalnika pomračn^k in mrakulj,21 kar navaja k domnevi, da se jezik v primerih tabuja ob različnih fonetičnih posegih poslužuje tudi spreminjevalnih posegov, ki jih omogoča besedotvorje . Besedotvorna variantnost tabuističnega nadomestnega sln. termina mračn^k : pomračn^k : mrakulj ima zatorej lahko isto funkcijo kot fonetična variantnost v omenjenem tabuističnem nadomestnem terminu *medvedb ali pa tabuiranem terminu ^dng'hueH^ . Verjetno je prav zato staro tabuizirano poimenovanje za mravljo, ki je drugod predvsem fonetično spremenjeno (npr. sti . vamri-, lat. formica), v slovanskem svetu besedotvorno heterogeno: *morvb, *morvbjb, *morv'a . . . Čeprav v meni dostopni literaturi o jezikovnih sredstvih v primerih tabuja besedotvorje kot jezikovno sredstvo ni evidentirano ali izpostavljeno, menim, da je tudi besedotvorje pri preoblikovanju tabuiranih terminov in tabuističnih nadomestnih terminov imelo verjetno prav tako pomembno vlogo kot fonetika, saj tudi besedotvorje tako kot

19	Enako pomensko motivacijo pri tvorbi tabuističnih nadomestnih poimenovanj izkazuje tudi gr. I'Spig 'mravlja' < *'razumna, pametna' . Primer navaja Havers 1946: 31, op . 1 .
20	O različnih jezikovnih sredstvih v primerih tabuja gl. Havers 1946: 117sl.
21	Druga številna slovenska poimenovanja za netopirja navaja Bezlaj 2003: II, 866.
Z
fonetika omogoča spreminjanje na vzglasju in izglasju besed, torej položajev v besedi, ki je v tabuju spremembam praviloma največkrat podvrženo N	Besedotvorna variantnost lovskih terminov *myslivhjb/myslivbcb/promysl'e-
1 nikh 'lovec' je torej lahko argument v prid razlagi, da je besedna družina opravljala vlogo v tabuističnih nadomestnih poimenovanjih
O
S 3.4 Polisemija 'misliti : loviti' kot odraz rabe besedne družine *mysliti v L	lovskem tabuju
0	Zelenin, ki vseh tu prikazanih lovskih izrazov s slov . korenom *mysl- ni poznal ali v pa jih samo ni navedel, omenja, da se je na severnem območju Rusije kot tabuistični
nadomestek uporabljal dovršni glagol upromyslitb 'uloviti = ubiti (zver)' (Zelenin 1929: 125) . Podatek je pomemben, ker implicira, da govorec pri glagolu ni imel v zavesti le pomena 'uloviti = ubiti (zver)', ampak še enega, prvotnega. In kateri je Z bil ta prvotni pomen?
A	Rusko upromyslitb 'uloviti = ubiti (zver)' formalno ustreza standardnemu
p ruskemu glagolu upromyslitb 'z obrtjo pridobiti', zato bi iz tega pomenskega raz-
1	merja lahko sklepali, da je bil pri glagolu upromyslitb 'uloviti' kot tabuističnem S nadomestku uporabljen pomen 'pridobiti'. Taka razlaga pa v kontekstu drugih lek-K semov besedne družine *mysliti ni prepričljiva . Bolj je namreč verjetno, da je sem 1 'pridobivanje/pridobitev' v tej besedni družini tako kot slovenski 'goniti se' nastal 5 kasno in šele potem, ko so tabuistični nadomestki postali del nevtralne leksike . Mo-
•	žno je torej, da se je pomen 'pridobiti' razvil prav prek lovskega izrazja, saj 'uloviti' o istočasno pomeni tudi 'pridobiti plen'.
•	Zeleninova navedba glagola upromyslitb je dragocena tudi zato, ker ob po— srednem znaku v slovenščini (gl. zgoraj), edina izkazuje terminologizacijo v glagolu . Ruski arhangelski samostalnik promyšljen^k/promyšljenik 'lovec' pa le na videz nakazuje, da se je glagol *pro-mysliti morda uporabljal v pomenu 'loviti'. Samostalnikpromyšljenik 'lovec' s tvorjenostjo iz prefigirane glagolske podstave s pasivnim pomenom *pro-mysl'-en- lepo kaže, da do pomena 'lovec' v njem verjetno ni moglo priti prek pomena 'loviti/lovljen', ampak prek 'premisliti/premišljen = preudaren ipd .'.22 Razvidno je torej, da je bil samostalnik tvorjen iz *pro-mysliti v pomenu 'premisliti, preudariti ipd .' in ne 'loviti'. Toda ruski zastarel perfektivni glagolpromyslitb pomeni 'pridobiti (kaj)' (Ožegov) .
Ruskopromyšljatb 'ukvarjati se s kako pridobitno dejavnostjo/obrt izvrševati', ki v zvezi p. zverja pomeni 'ukvarjati se z lovom na zveri', tj . 'loviti', in ukr. promyšljaty 'loviti (o zvereh); skrbeti, ukvarjati se s čim (poklicem/obrtjo)'23 ob p . przemyslac 'premišljati, preudarjati', č. pfemyšleti 'premišljati' itd. z varirajočim pomenom 'loviti' in 'pridobivati/s pridobivanjem se ukvarjati/skrbeti za kaj' ob 'premišljati, preudarjati' prav tako kot *pro-mysliti ne kaže na stabilnost lovskih izrazov, kar tudi govori v prid aktivne vloge besedne družine *mysl- pri tvorbi tabui-stičnih nadomestnih poimenovanj, pri katerih do terminologizacije, ko se med ozna-
22 V BER: IV, 127, navedena slovanska izposojenka v mold. promi^lenie 'zaskrbljenost, skrb' kaže na pomen, ki ne izvira iz lovske terminologije
Glagol navajam iz ESUM: 4, 597.
čevalcem in označencem vzpostavi brezpogojno identifikacijsko razmerje, nikoli ^^ ne sme priti oziroma lahko pride šele takrat, ko tabuistično nadomestno poimenovanje zaradi različnih vzrokov, največkrat zaradi detabuizacije pojava, ni več v službi tabuja . Dokler je npr. glagol *pro-myslitb pri Slovanih opravljal vlogo tabuističnega nadomestka, je bila pomenska motivacija *'premisliti = loviti' enako jasna, kot je bila jasna pri *medvedb 'kdor je med = medved'. Ko je npr. pri *medvedb ta vlo- ^ ga minila in je beseda kot svojevrsten spomin na nekdanjo vlogo v tabuju postala ^ nevtralna oznaka za pojem 'ursus' in ne morda 'homo', saj nenazadnje tudi človek ^ je med, je tudi za lovske termine s korenom *mysl- mogoče ugotoviti, da so postali ^ nevtralna poimenovanja . So torej pozabljeni tabuistični nadomestki s področja lova, ^ ki so postali nevtralna poimenovanja kot npr. njihovi sinonimi *lovb, *lovbCb in *loviti.	^
24	O tem bolj podrobno Furlan v ESSJ: IV, 364.
25	Skokova razlaga, da se romunski pomen 'spočeti (otroka)' nanaša na željno pričakovano otrokovo rojstvo (Skok: II, 431), pomenske motivacije ne pojasnjuje .
3.4.1	Severnoslovansko *promysl^ 'pridobitna dejavnost' ^ 'lov'
Tu predstavljena razlaga sln . pom^šljati se 'goniti se (o kravi)', pom^šljanje 'pojanje krav', pomišljdj 'isto' in zamišljaj ponazarja, da je detabuizirana nevtralna oznaka s področja lova doživljala še nadaljnje spremembe . Tudi sslov . *pro-myslh (m . ) 'obrt, proizvodnja, dejavnost, s katero se kaj pridobiva ipd .', tj. 'pridobitna dejavnost' (r . promysel, ukr . promysel, br . prömysel) verjetno ne odraža pomenskega razvoja iz 'preudarnost, previdnost', kot se sklepa na podlagi homonima v stcsl . promyslh 'providentia', hrv. , srb . promisao 'previdnost' itd. (Machek 1968: 488, 384; Vas-mer: III, 375; ESUM: 4, 597), ampak se je pomen prek 'pridobivanje/pridobitna ^ dejavnost' lahko razvil iz prvotnega 'lov'. Deverbativ *pro-myslh 'premišljenost' ^ je zato vsaj pri delu Slovanov verjetno tudi služil kot tabuistično nadomestno po- ^ imenovanje, ki je najprej postalo nevtralna oznaka za 'lov'. Ker pa je 'lov' le ena ^ od pridobitnih dejavnosti, se je specializiranost na eno področje sčasoma izgubila, ^ tako kot se je izgubila npr. pri glagolu *vbršiti ^ *vbrchh, ki je sprva označeval natančno določeno kmečko opravilo, danes pa pomeni samo še 'delati, izvrševati'.24
3.4.2	Romunsko a zamisli 'spočeti (otroka)'
Slovenskemu pomenu 'goniti se (o kravi)' je razmeroma blizu pomen slovanske izposojenke v rom . azämisli 'spočeti (otroka)' (Tiktin: III, 1791; BER: IV, 127) . Ta romunski tranzitivni glagol je poznal Skok: II, 431, ki je opozoril, da pri Slovanih glagol *za-mysliti v takem pomenu ni znan .25 Tu prikazanega slovenskega gradiva tudi Skok l . c. , ni poznal, pomena 'pojati se (o kravi)' in 'spočeti (otroka)' pa sta, kot kaže, različno motivirana . Ker se v romanskem svetu pojavlja pomenski razvoj 'zamisliti' ^ 'spočeti (otroka)', kot npr . ponazarja it . concepire 'spočeti; zamisliti' iz lat. concipere 'skupaj vzeti, spočeti, dobiti, zamisliti' (^ cum 'z' + capere 'vzeti'), bi pomen romunskega glagola lahko nastal prek take motivacije v romunskem jezikovnem okolju. Ker pa izposojenke praviloma ne razširjajo pomenskega polja, je bolj verjetno, da se je pomen 'spočeti (otroka)' prek 'pridobiti (otroka)' pri do-
vršnem glagolu *za-mysliti razvil že v slovanskem jezikovnem okolju potem, ko je glagol *za-mysliti 'uloviti' po detabuizaciji dobil pomen 'pridobiti'. Posredni znak, N da se je glagol *za-mysliti uporabljal tudi v lovskem tabuju, je namreč prepoznaven 1 v sln . deverbativu zamišljaj 'pojanje (krav)' ^ sln . *zam^šljati se *'pojati se (o kravi)' <— sln. *zam^šljati 'loviti' <— pf. *za-mysliti 'uloviti' (<— 'zamisliti') —> 'prido-O biti'. Pomenski razvoj iz 'pridobiti', kjer se na eni strani lahko razvije pomen 'obrt, S proizvodnja, dejavnost, s katero se kaj pridobiva ipd.', na drugi strani pa 'spočeti', L ponazarjajo razmere v besedni družini *jqti, *jbmešb 'vzeti', kjer iz prefigiranega o *pod-jqti 'prevzeti = pridobiti' izvira sln . štajerska zveza krava je podjela 'krava je v postala breja' pa tudi novejši termin sln . podjetje (n . ), ki tako kot hrv . podzeče (n . ) ali pa r . predprijatie (n . ) predstavlja kalk po nvn . Unternehmen.
Z
Z 4 Členi besedne družine *mysliti kot tabuistična nadomestna A	poimenovanja pri lovu
P
1 V besedni družini *mysliti so samo nekateri samostalniki in glagoli opravlja-S li funkcijo tabuističnih nadomestkov. Samostalniki *myslivhjb, *myslivbcb in K *promysl'enikh kažejo na nomen agentis 'lovec', medtem ko je bilo *pro-myslh kot 1 nomen actionis 'lov' mogoče rekonstruirati na podlagi pomena 'pridobivanje', ki se 5 je po despecializaciji šele razvil iz prvotnega 'lov'. Medtem ko se pri samostalnikih
•	pojavljajo neprefigirane in prefigirane tvorbe, je rabo v lovski terminologiji nepo-o sredno ali posredno mogoče prepoznati samo pri prefigiranih glagolih *(u-)pro-
•	mysliti, *po-mysliti, *za-mysliti. Ali se je tudi simpleks *mysliti uporabljal v iste — namene? Gradivo take rabe ne potrjuje . Takega pomena *mysliti tudi ne moremo
predpostaviti iz verjetno izglagolskega pridevnika *myslivh, čeprav iz njega izvirata samostalnika *myslivhjb in *myslivbcb. Raba v staročeški zvezi mysliv byti, ki pomeni isto kot č . milovat lov26 namreč samo kaže na razvoj 'ki (rad/pogosto) misli' — 'ki (rad/pogosto) lovi'. Izgleda, da so se v slovanski besedni družini *mysliti za tabuistične nadomestke pri poimenovanjih za lov uporabljale le tvorjenke glagola *mysliti.
5 K formalnemu izhodišču besedne družine * mysliti
Kljub različnim poizkusom etimologija besedne družine iz korena *mysl- še danes ni jasna,27 čeprav so za njen izhodiščni pomen oziroma seme relevantni le tisti slovanski členi, ki označujejo pojme z območja človekovega mišljenja, namer in želja . S formalnega vidika pa psl. izhodišča besedne družine ne predstavlja ijevski
26	Navaja MSS 1978: 145 .
27	Največkrat navajana povezava z lit . mausti, maudžiu 'želeti' in sorodnim ni prepričljiva, ker ne pojasnjuje slovanskega dolgega vokala *y. Mnenje, da do sedaj predlagane etimologije niso dovolj prepričljive, je izrazil že Zubaty 1945: I, 158, v novejšem času pa Loma 2007: 318, op . 25 .
samostalnik *myslb, kot se od Miklošiča dalje meni (Miklošič 1886: 208), ampak ^^ je to bolj verjetno glagol *mysliti, saj se *myslb ob *myslh in *mysla kaže samo kot ^^^ arealno najširši deverbativ tega glagola .28
Skok: II, 431, je, sledeč Mareticu, pokazal, da bi bilo s to besedno družino treba povezati črnogorski glagol miskati se, mlskä se 'želeti si', npr . Gladnome se miska, kada nekoga vidi da jede, in hrvaškega misnuti se, misne se 'zaželeti si', npr . ^ misnulo joj se na jabuku (Boka Kotorska), in sklepal, da je bil izhodiščni pomen ^ te besedne družine 'želeti'. Formalno razmerje *mysliti : *mys-ka-ti : *mys-ng-ti je ^ primerljivo s slov. razmerjem *kyslh : *kysati : *kys-ng-ti, zato je bil denominativ *mysliti verjetno narejen iz pridevnika/deležnika *myslb,29 ob katerem je v psl . ob- ^ stajal samostalnik *mysh .
Viri in literatura
28	O tem gl . ESSJ: 21, 47sl .
29	Pri Pleteršniku omenjeno kajkavsko hrvaško besedo mislak, gen . -slaka 'ime volu', ki je navedena po Valjavcu 1878: 183, ohranja pa se verjetno v hrv. cgn. Mislek, bi bilo prek maskulinativa tipa *koza ^ *kozbl^, tj . *mysbl^, treba povezati z br. ekspresivnim izrazom mysja 'krava' (Nosovič 1870: 296) . V to slov. besedno družino verjetno spada tudi bosensko misonja 'ime volu' (Rečnik SANU: XII, 638) .
ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb, 1880-1976.
BER = Bhlgarski etimologičen rečnik I-, Sofija, 1971- .
Bezlaj 2003 = France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi I-II, ur . M . Furlan, Ljubljana, 2003
Borys 2006 = Wieslaw Borys, Slownik etymologiczny jqzyka polskiego, Krakow, 2006
Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch: Herausgegeben ^ auf Kosten des Hochwürdigsten Herrn Fürstbischofes von Laibach Anton ^ Alois Wolf I-II, Laibach, 1860.
ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, Ljubljana, ^ 1976-2007.
ESSJ = Etimologičeskij slovarb slavjanskich jazykov I-, Moskva, 1974- .
ESUM = Etymolohičnyj slovnyk ukrainbsko'i movy I-, ur. O . S . MelBnyčuk idr. , KyiV, 1982- .
Havers 1946 = Wilhelm Havers, Neuere Literatur zum Sprachtabu, Wien, 1946.
Loma 2007 = Aleksandar Loma, Dva srpska dijalekatska arhaizma na baltosloven-skom planu: trensla (i sl . ) »Prunus padus«, tremesla »dijafragma«, v: Slaven-ska etimologija danas: Zbornik simpozija održanog od 5. do 10. septembra 2006. godine, ur. A . Loma, Beograd, 2007, 307-323 .
Mayrhofer 1992 = Manfred Mayrhofer, Etymologisches Wörterbuch des Altindoa-rischen I, Lieferung 10, Heidelberg, 1992.
Machek 1968 = Vaclav Machek, Etymologicky slovn^kjazyka českeho, druhe, opra-vene a doplnene vydän^, Praha, 1968.
Z
Miklošič 1886 = Franc Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Spra-E	chen, Wien, 1886.
Z MSS 1978 = J . Belič - A . Kamiš - K. Kučera, Maly starocesky slovn^k, Praha, 1978. 1 Nosovič 1870 = I . I . Nosovič, Slovarb belorusskago narečija, Sanktpeterburgi, K	1870.
O OLA 2000 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: Serija leksiko-slovoobrazova-s	telbnaja 2: Životnovodstvo, Warszawa, 2000.
L OLA 2003 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: Serija leksiko-slovoobrazova-
0	telbnaja 8: Professii i obščestvennaja žiznb, Warszawa, 2003.
v Rečnik SANU = Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika XII, Beograd, 1984.
RIA 1917-1923 = Reallexikon der indogermanischen Altertumskunde I-II von O . Schrader, herausgegeben von A . Nehring, Berlin - Leipzig, 1917-1923. Z Skok = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV, Za-A	greb, 1971-1974.
p SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana, 1970-1991.
1	Štrekelj 1889 = Karel Štrekelj, Jezikoslovne mrvice, Ljubljanski zvon 9 (1889), s 97-103, 163-166, 228-295, 349-353.
K Thieme 1985 = Paul Thieme, Nennformen aus Anrede und Anruf im Sanskrit, Mün-
1	chener Studien zur Sprachwissenschaft 44 (1985), št . 1, 239-258.
5 Tiktin 1903-1925 = Heymann Tiktin, Rumänisch-deutsches Wörterbuch I-III, Bu-
2	karest, 1903-1925 .
o Valjavec 1878 = Matija Valjavec, Prinos k naglasu u novoj slovenštini 2: Naglas u •	substantiva mužkog roda, Preštampano iz knjige XLV . Rada jugoslovenske
—	akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1878 .
Vasmer = Maks Fasmer (= Max Vasmer), Etimologičeskij slovarb russkogo jazyka I-IV, perevod s nemeckogo i dopolnenija člena-korrespondenta AN SSSR O . N . Trubačeva, izdanie vtoroe, stereotipnoe, Moskva, 1986-1987.
Wackernagel 1954 = Jakob Wackernagel, Altindische Grammatik II, 2: Die Nominalsuffixe, von A . Debrunner, Göttingen, 1954.
Zelenin 1929 = Dmitrij Zelenin, Tabu slov u narodov Vostočnoj Evropy in Severnoj Azii I: Zaprety na ochote i inych promyslach, Sbornik muzeja antropologii i etnografii 9 (1929), 1-151.
Zubaty 1907 = Josef Zubaty, Die »man«-sätze, Zeitschriftfür vergleichende Sprachforschung auf dem Gebiete der indogermanischen Sprachen 40 (1907), 478520
Zubaty 1945 = Josef Zubaty, Studie a članky I/1: Vyklady etymologicke a lexikäln^ 1, Praha, 1945 .
Slovenian krava se pomišlja 'the cow is in heat'
A forgotten shade of meaning in the Slavic word family *mysliti
and its role in taboo	^
o 2
Summary

Certain members of the word family *mysliti had the function of taboo substitutions in hunting terminology and it is probably such use of hunting terms that preserves the answer to the question why, given the relatively wide range and isolated semantic motivation (which must be quite old due to the single parallel in Sanskrit), Slavic hunting terms do not also show stability in their word-formation patterns
The nouns *myslivhjb, *myslivbcb, and *promysl'enikh point to the nomen agentis 'hunter', whereas *pro-myslh could be reconstructed as the nomen actionis ^ 'hunt' based on the meaning 'acquiring', which only developed from the original ^ meaning 'hunt' following generalization. Its use in hunting terminology could be directly identified in the verb *u-pro-mysliti, whereas for *po-mysliti and *za-mysli-ti such use can be inferred indirectly from Slovenian material because the meaning in the Slovenian word family krava se pomišlja 'the cow is in heat', pomišljanje 'bovine estrus', pomišljaj 'idem' and zamišljaj arose through the reflexivization of the verbs *pomišljati and *zamišljati, which meant 'to hunt' in early Slovenian. This semantic development is confirmed by Sln . lov^ti se 'to be in heat (referring to a cow)' alongside lov^ti 'to take, hold = to hunt'.	^
Petar Skok's convincing connection of the word family *mysliti with Monte- ^ negrin miskati se, m^iskä se 'to want' and Croatian misnuti se, misne se 'to long for' ^ shows that the denominal *mysliti was not created from *myslb, as was assumed ^ from Franc Miklošič onwards, but from the unattested adjective/participle *myslh, ^ alongside which there existed the PSl . noun *mysh . A comparable word-formation-al relationship is seen in PSl. *kyslh : *kysh.