! 5 > 4- 6010020' OSREDNJA KNJIŽNICA PRIIviukSKI DNEVNIK Poštnin; Abb, a plačana v gotovini nAA i. i gmppo C-ena oUU lir Leto XXXV. Št. 184 (10.403) TRST, sobota, 11. avgusta 1979 Postale I gruppo ^«13 3UU lir AAA V. OU lut y*v.TW/____________________________________________________^ * *_______________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v ^^rTe Sl^zSa^tevilka3 mne edini ^kTnfparrizLn^kfpNEVNI^ v^zasužnjeni EvTopi, ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945^pa^vosvobojenemTrstu, kj~r je izšla zad j _ , ■— POSEG Dl GIULIA (KPI) MED RAZPRAVO 0 ZAUPNICI COSSIGOV1 VLADI KOMUNISTI SE NISO PROSTOVOLJNO ODLOČILI ZA PREHOD V OPOZICIJO Medel poseg Piccolija (KD) - Danes glasovanje o zaupnici lil I Časnikarji voščili Nilde Jotti J«M — Kakšna bo opozicija Cossigovi vladi, kot si jo zamišlja “sednik komunistične poslanske skupine Di Giulio? Mimo slovnične-I Pomena besede opozicija, s kakšnim duhom se komunisti priprav-nanjo in katero bo njihovo mesto «v parlamentu in v državi*? GiuUo je hotel predvsem odgovoriti tistim, ki menijo, da se KPI ®*notono ponavlja* ko uporablja geslo: «Ali v vladi, ali v opoziciji*. *«rajal je torej pri trditvi, da komunisti niso izbrali opozicije ampak . va"j° prisiljeni, po odgovornosti drugih. •Vladi bomo odrekli zaupnico, je Hill bi.Giulio, ne zato, ker bi skle-'' “a je to edina alternativa naše-vy. DePosrednemu sodelovanju v in h ,atnPak za*« ker v tej politični oružbeni situaciji, ki je tako zelo ta vlada nikakor ne ustreza dal h® države«. Di Giulio je do- kate ' 23 man^insk0 vIa(I°' ok l""*1 se bodo socialisti in republi-. Cl vzdržali in je tudi socialde-fokrati vzdržab in jj^vti ne cenijo, kljub temu, da !ta^k' njej enajst svojih V^v. »^f^no z namenom, da bi opustil (,Jo «Vlada ali opozicija* je Di r“° Poudaril, da KPI ne zanika, Je mogoče vladati brez njenega delovanja. «Vladati je mogcče, in ni naša krivda, če to ne uspe, je še poudaril Di Giulio, ki je v nadaljevanju ostro kritiziral sestavo vlade, predvsem zaradi notranjih razprtij v krščansko - demokratski stranki in njen program. Še najbolj pa je očital demokristjanom, da niso bili spo?.obni odločno nadaljevati s poskusom državne solidarnosti. Od tu torej opozicija KPI, ki ne bo strpna in katere namen je, da spodbuja predvsem k novim političnim poga-janjim, o katerih pa sedaj ni ne duha ne sluha. Di Giulio se je tako izognil vsaki polemiki s socialisti in je opozoril na odprtost KPI do Craxi-jeVega poskusa, za bodeče pa je poudaril pomen enotnosti levice, ki ""'Ulil,,,,,,,,..Himni.im......... V PRIMERJAVI Z LETOŠNJIM JUNIJEM Julija zmeren porast življenjskih stroškov Največ so se podražili petrolej, električna energija, pravična stanarina, jestvine in oblačila !Wv ~ Julija so se življenjski k js., i za družine delavcev in - ™kov povišali za 0,9 od sto u-v junijem. Širjavi z letošnjim junijem. sdkT -te.mu Pa Padatek bistveno ne 7 min ja srednjeročnega poteka iulh .Inflacijskega relevatorja. Z braiSriPi «skokom» so se letne o- AeP ____z lanskim Justo) beleži skorajda Z (ir «skokom* so se letne o-Ust»r, Poviška življenjskih stroškov na 14,9 odstotka, medtem ^ ™ bile junija 14,7 odstotka. ^®1Ji povišek je [»vezan s tem. lij*5 v primerjavi De!? 1+0,8 od sto) *naten povišek. ie julija letos še najbolj po-draVi0 Inflacijski «skok», so po-Dj ltve elektrike in goriva. Ob tem omeniti tudi podražitev pra-^ stanarine, jestvin in oblačil. O&i inštitut za gospodarsko t^rtevanje «IFO» pa je priobčil L^devanja, po katerih bo v te-ski6tn letu v Italiji močan ekonom-ncfhorast. Po analizah vplhne ^rsl- ustanoVe Pa ^ 150 "f?03!*?" ttopi P^^pnrnb* nekoliko zaustavil, jajtoj narodnega bruto dohodka bo % na 3,5 odstotka, v naspro-Itgj;? Predvidevanim 4,5 odstotka. to4.Ja računa letos z večjo tiVe ^r*jsko produkcijo in na pozi-bjj. Petek komercialne bilance kot Pri računih s tujino. Inflacija bi pf I30 znatno povečala, Bistve-^stj j ent Pri močni gospodarski y Italije bo vsekakor izvoz, le j Rpvl polovici letošnjega leta se lj . npstrijska proizvodnja poveča-od sto v primerjavi z istim 1%, ,Jern lani, ta razvoj pa je za-torjp1 skoraj vse industrijske sek-Inflacija pa je kljub temu 'etno stopnjo 14.5 od sto. ■i- M inštitut s presenečenjem u- skusa za sestavo vlade (bil je e dini, ki je glasoval proti dokumen tu KD), pa je dejal, da tega ni mogoče politično uokvirjati na des no ali na levo, ampak «je jasno le, da sem glasoval proti*. Po For-lanijevem mnenju je edino jasno, da KD ni bila pripravljena izpustiti iz rok vodstva države v sedanjih ravnovesjih ,«če pa je tako, pravi bivši zunanji minister, je treba priznati, da je bilo narejenih nekaj velikih napak. Nobenega dvoma namreč ni, da je bil Pertini prepričan, da smo pripravljeni sprejeti laika za predsednika vlade pod pogojem, da vanjo vstopijo socialisti*. O bodočem kongresu KD pa je Forlani dejal, da je potrebno, da «predstavi vodstvo jasne in razumljive predloge*. pa ne sme ostati zaprta sama vase. Niti z besedico pa se ni dotaknil poskusa obnovitve leve sredine, ki se, hočeš nočeš dejansko obnavlja. Nasprotno pa je bil socialist Vin-cenzo Balzamo v posegu, s katerim je napovedal vzdržanje PSI, polemičen prav do komunistov, katerim je očital, da namerno zmanjšujejo vlogo socialistične stranke kot vmesne stranke in pomen socialističnega vodstva v državi. Medtem ko je torej Di Giulio dejansko napovedoval ničkaj prepričljivo opozicijo in skorajšnjo obnovitev politike državne solidarnosti, je Balzamo osredotočil svoj poseg predvsem na gradnjo zavezništva, ki je bliže liberalcem kot komunistom. Di Giulio je nato govoril o programu. Dejal je, da bo opozicija njegove stranke osredotočena na vprašanja energetske krize in da bo KPI zahtevala «pametnejšo» uporabo jedrske energije. Opozoril je tudi vlado naj ne podraži kruha, ni pa nakazal alternativnega programa KPI, torej izbir, ki bi jih sprejeli komunisti, če bi stopili v vlado. Že iz tega je mogoče razbrati, da bo opozicija KPI verjetno namenjena predvsem nekaterim konkretnim rešitvam, ne pa političnim izbiram. Morda je to odvisno tudi od dejstva, da je Cossigova vlada, vsaj uradno, Zciočisrici Izvajanja Di Giulia je poslušalo izredno veliko število poslancev in to s precejšnjim zanimanjem. Isto lahko rečemo le še o enem posegu in sicer o posegu demokristjana Piccolija, ki je spregovoril popoldne. Picccli je govoril o «čutu odgovornosti* političnih sil, ki so vstopile v vlado, o požrtvovalnosti KD, ki je antiteza geslom o njeni aroganci,/o «komunističnem vprašanju*, ki po mnenju predsednika KD zadeva ne le državo, ampak tudi same komuniste in ves delavski razred. Za nameček je predsednik KD polemiziral z radikalci, ob koncu pa se je z nekaj besedami spomnil Alda Mora. Skratka, popolnoma klišejski poseg, ki verjetno ni zadovoljil nikogar, še najmanj tistih, ki so od Piccolija pričakovali tudi nekaj političnih perspektiv. Ta njegov govor pa predstavlja dejansko tudi v parlamentu odprtje debate pred kongresom KD Medtem ko bo Cossigova vlada, ki bo danes prejela zaupnico, «upravljala», bod0 vsi demokrščan-ski veljaki napeli svoje sile izključno za kongres, ki predstavlja za njih in v veliki meri tudi za vso državo najpomembnejši politični dogodek prihodnjih mesecev. PO POGOVORIH S PREDSEDNIKOM CARTERJEM Zahodnonemški minister zanikal stike s PLO Liberalni parlamentarec Mollemann pa se je pred kratkim sestal z Arafatom in mu predložil nemški načrt o reševanju bližajevzbodne krize Časnikarji, ki so zadolženi za poročanje iz parlamenta, so včeraj, kot je to že vrsto let običaj, zaželeli predsedniku poslanske zbornice Nilde Jottijevi, srečne poletne počitnice, ki se bodo začele takoj po glasovanju o zaupnici novi vladi, časnikarji so podarili Jottijevi knjigo «Rimski sprehodi* (ANSA) •iliiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHMiiiiiiiiimiii..................... PREDLOGI POPRAVKOV H KUBANSKEMU OSNUTKU Intlokitajska v ospredju pogovorov pred vrhom neuvrščenih v Havani Misija Demokratične Kampučije zahteva obsodbo vietnamske agresije NEW YORK — Na sedežu OZN v New Yorku so se včeraj sestali veleposlaniki vseh držav gibanja neuvrščenih, da pred 6. vrhom v Havani odobrijo metodo odločanja v gibanju in da ojačijo solidarnost v gibanju neuvrščenih. S tem bodo končali obširno delo, ki so ga začeli na ministrski konferenci v Beogradu, nadaljevali na sestanku koordinacijskega biroja v Colombu in razvijali na številnih delovnih sre čanjih na sedežu OZN. Med drugim veleposlaniki raz pravljajo o bodočem delu koordinacijskega odbora, o njegovi sestavi, o metodi odločanja in posvetovanja v biroju samem in na sestankih šefov držav. Izreči bodo morali tudi končno besedo o zamisli, da se organizirajo redne letne konference ministrov za zunanje iiiiiiitHHiitiiiiiMiiiiiimtiiiiiimiiiniiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiii....................... SINDONI GROZI SMRT? - . da niti komercialna bilan-2 plačilna in niti tečaj lire >i [jLUtrf>eli negativnih posledic, ki | hiorala povzročiti podražitev iakfia in drugih surovin. Komer-48 a Pasiva, ki je bila lani samo /rilijard lir, pa bi se morala ii,. Ječati za skoraj desetkrat, C n°ve dobave rezerv, podra-Jitve J^roleja in tudi zaradi utr-ije. dolarja v prvi polovici letoš-iir- *eta. Po mnenju «IFO» pa bi Wdf*Va v znesku 3.500-4.009 mi-►°Ujd lir pomenila «več kot zadeta.1! rezultat*. Kar pa zadeva ori-iwte letd, nemški inštitut «IFO* da bi na italijanski gospo-htj 1 P°rast znalo negativno vpli- Pa je Forlani mnenja ■'je Jn "umetno ustvarjeno ločeva smerne in napredne pred V ,e znotraj KD*. Glede njego-»adržanja do Craxijevega po- NEW YORK — cMichele Sindona je še vedno naš ujetnik in bo odgovarjal proletarskemu sodišču.* To je v skopih besedah sporočilo nese domnevne proletarske organizacije, ki so ga naslovili Sindonovim svojcem. O tem je novinarje včeraj obvestil Sindonov odvetnik Mar-vin Frankel, ki pa se ni hotel spustiti, predvsem po navodilih FBI, v podrobnosti, časnikarji so tako ostali praznih rok, ker so bili tudi policijski funkcionarji skrivnostni in predvsem molčeči. cVsebino pisma, naslovljenega na urad Michelc Sin-done, je predmet natančnega proučevanja,* je izjavil glasnik FBI William Hotop, ki na vprašanje, če se lahko Sindonovo izginotja poveže z ugrabitvijo, lakonično odgovoril, da še vedno skušajo ugotoviti, če gre za kršenje zveznih zakonov. Nič bolj zgovoren ni bil pomočnik zveznega državnega pravdnika John Kenney, ki je ob koncu sodne preiskave naprtil Sindoni v zvezi s stečajem «Franklin National Bank* 99 obtožb, zaradi česar bi moral bivši italijanski bančnik 10. septembra na zatožno klop. «Nadaljuje-mo s preiskavo,* je rekel novinarjem, in nimamo navade komentirati izjave odvetnikov.* S pripombo, da je »njegovo stališče nespremenjeno* je mogoč dal razumeti, da je še vedno prepričan, da se je Sindona z begom hotel izogniti sodni obravnavi. In končno še ena vest: zvečer je moški glas narekoval newyorškemu uradu italijanske tiskovne agencije ANSA sporočilo, ki je ponov .j spravilo na noge ameriške preiskovalce. «Tu proletarska pravica. Michele Sindona bo jutri ob zori ustreljen,* je narekoval neznani moški presenečenemu uradniku in takoj nato 0-dložil slušalko. zadeve držav članic gibanja neuvrščenih, kar bi dajalo gibanju novega elana in bi zglajevalo marsikateri problem. Glede koordinacijskega odbora samega razpravljajo tudi o možnosti, da se številčno razširi na vse neuvrščene države, med. drugim, naj bi zasedanjem pri; sostvovale tudi taste države, ki so posredno prizadete pri problemu na dnevnem redu.. S tom bi se povečala demokratičnost koordinacijskega odbora. Še vedno pa ni stekla dokončna sodba o osnutku sklepne listine za vrh v Havani, ki ga .je pripravila Kuba kot gostiteljica. Države članice gibanja neuvrščenih podrobno analizirajo osnutek, da bi lahko predlagale popravke in dopolnila. Nedvomno bo največ težav povzročilo kubansko stališče o krizi na azijskem jugovzhodu. Stalna misija Pol Potove Demokratične Kampučije v OZN je od Kube uradno zahtevala, naj šefu države Kieju Sampanu in članom njegove delegacije izdajo vstopne vizume. Obenem je s posebnim dokumentom zahtevala korenite spremembe tistega dela kubanskega osnutka sklepne deklaracije šestega vrha, ki se nanaša na azijski jugovzhod. Predlog popravka so dobile tudi vse države gibanja neuvrščenih. Demokratična Kampučija trdi. da bi »takšna deklaracija uzakonila vietnamsko agresijo, invazijo in zasedbo Demokratične Kamrmčije, s tem pa bi predstavljala resen izziv kampučijskemu narodu, ki dan za dnem preliva kri, in to ne samo za svojo svobodo in rešitev, temveč za ohranitev in okrepitev temeljnih načel gibanja neuvrščenih in ustanove listine OZN*. V analizi kubanskega predloga Demokratična Kampučija ugotavlja, da bi ohranitev prvotnega teksta »Vzpodbujala k širjenju vojne v jugovzhodni Aziji in preprečevala nastajanje območja miru, svobode in nevtralnosti.* Misija Demokratične Kampučije pri OZN s svojim popravkom predlaga. naj bi s sklepno listino šestega vrha v Havani poslali Vietnamu poziv, ki bi med drugim vseboval tudi naslednja stališča: — obsodbo invazije in zahtevo po popolnem umiku vietnamskih čet iz Kampučije; 't — spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in Ozemeljske celovitosti ter pravico kampučijskega naroda. da sam, brez tujega vmešavanja, odloča o svoji usodi; — podporo pravičnemu boju kampučijskega naroda proti vietnamski vojaški navzočnosti v Kampučiji in — podporo narodom jugovzhodne Azije pri ustvarjanju območja miru, svobode in nevtralnosti. Samo po sebi umevno Kuba ne more sprejeti tako drastičnih popravkov, celo kompromisna rešitev bi pomenila prehudo žrtev za njen koncept »bolj in manj naprednih neuvrščenih držav*. Ta koncept, je Havana že delno umaknila, glede tistega dela osnutka deklaracije, ki govori o «vplivnih sferah* pa prevladuje prepričanje, da bi morali šefi držav in vlad v Havani sprejeti tako oceno, po kateri «vplivne sfere* iščejo in določajo le kolonialistične in imperialistične sile. WASHINGTON — Zunanji minister Zvezne republike Nemčije Hans Dietrich Genscher je včeraj zanikal, da bi njegova vlada nameravala priznati PLO in da bi predlagala popravek k resoluciji 242 varnostnega sveta OZN, ki bi omogočal Palestincem ustanovitev lastne države. Genscher, ki je na uradnem obisku v ZDA se je predvčerajšnjim pogovarjal z ameriškim predsednikom Carterjem in z državnim tajnikom Vanceom o Bližnjem vzhodu. Vest o priznanju PLO pa je zanikal na tiskovni konferenci po uradnih pogovorih. Prav tako je izjavil, da je neosnovana vest o njegovem srečanju z Jaserom Arafatom, ko bo obiskal Bejrut 28. avgusta. Vlada Zvezne republike Nemčije je torej potrdila svojo staro politiko do bližnjevzhodne krize. Sedanji «demanti* pa ne prepriča v celoti. Pred kratkim se je sestal z Jaserom Arafatom predsednik liberalnega zuunanjepolitičnega urada poslanske zbornice Mollemann, ki je palestinskemu voditelju predložil načrt o rešitvi bližnjevzhodne krize. Nemškr predloge naj bi odobril sam zunanji minister Genscher in med drugim predvidevajo podporo ZRN Palestincem v zameno, da slednji priznajo obstoj izraelske države in se odpovejo terorizmu. Genscher je včeraj zanikal, da bi poznal ta načrt: «Mollemann mora prevzeti nase vso svojo odgovornost.* Vse skupaj čudno zveni, saj je Mollemann dober Genscher-jev prijatelj in je skoraj neverjetno, da ga ne bi seznanil s tako pomembnim načrtom. Carterjeva administracija se je bržkone na vse kriplje potrudila, da je Genscher ja prepričala v nevarnost takih pobud. Tudi ZDA so namreč zavzele dvoumno stališče do palestinskega vprašanja, kar je skega interesnega območja. Bonn torej igra dvojno politiko: uradno še vedno medlo podpira Izrael, neuradno išče dialog s Palestinci, predvsem pa skuša navezati dobre gospodarske in politične odnose z arabskimi državami proizvajalkami nafte. (voc) Septembra novi energetski vrh TOKIO — Japonsko ministrstvo z* industrijo je včeraj sporočilo, da se bodo ministri za energijo sedmih držav udeleženk tokijskega vrha ponovno sestali v Parizu ali Tokiu že konec septembra. - Ministri za energijo sedmih držav (Japonske, Velike Britanije, ZDA, ZRN, Italije, Kanade in Francije) bodo razpravljali p uresničitvi ukrepov za omejevanje uvoza nafte, ki so jih sprejeli na junijskem vrhu. RIM — Predsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad RAI TV demokristjan Mauro Bubbico se je včeraj dopoldne sestal s predsednikom RAI Paolom Grassijem, podpredsednikom Orsellom in generalnim direktorjem Bertejem. Najvišji predstavniki RAI so novoizvoljenemu predsedniku komisije 0-risali glavne probleme javne radiotelevizijske službe. V Franciji odkrili ležišča petroleja PARIZ — V prvi polovici letošnjega leta so v Franciji odkrili tri nova ležišča netroleja. Vest je včeraj sporočila družba «Elf - Aquitaine», ki je označila ležišča za zelo važna. Tudi letos Mlada brijeza palestinskega vprašanja, kar je pa čeprav še do jeseni ne bo mogo- sprožilo histerične reakcije izraelske_____________ . vlade, Carter je moral kloniti pred - pritiski mogočnih ameriških židovskih organizacij in je spremenil svoje zadržanje do problema avtonomije za Cisjordanijo in Gazo. ZRN torej uradno zanika stike s PLO, njeni parlamentarci pa se 1 s Palestinci na široko dogovarjajo, j Tel Aviv z zaskrbljenostjo sledi raz- ! voju dogodkov, saj je marsikateri parlamentarec ZRN izjavil, da so predolgo zanemarjali palestinsko vprašanje. Nemčija je med drugim, seveda neuradno, podprla francoski načrt o uresničitvi evropsko - arah- VČERAJ NA BRIONIH Prijateljsko srečanje med Titom in Carillom Predsednik SFRJ seznanil španskega gosta z zadnjimi uspehi politike neuvrščenosti BRIONI — Predsednik republike in ZKJ Josip "-oz Tito je včeraj sprejel generalnega sekretarja KP Španije Santiaga Carilla, ki je na oddihu v Jugoslaviji. Po daljšem prisrčnem in prijatelj '-em pogovoru sta proučila žgoča vprašanja razmer v svetu in delavskem gibanju in-o politiki obeh partij. Ca-rillo je govoril o prizadevanjih KP Španije, da ob sodelovanju z drugimi demokratskimi silami okrepi začeto demokratsko preobrazbo in neodvisnost svoje države. Predsednik Tito j- opozoril na glavne usmeritve dejavnosti Jugoslavije pri doslednem uresničevanju politike neuvrščenosti in njenih temeljnih načel skupaj z drugimi neuvrščenimi državami. Tito je podčrtal, da sta neodvisnost in izven-blokovski položaj gibanja in politike neuvrščenosti njuno ’ *stvo in nezamenljiva značilnost. Pre''-ednik Bančnik Michele Sindona. Je bil res ugrabljen? ,«a,.w .,—o- KRITIČEN DOKUMENT CURCIA IN PAJDAŠEV IZ »TABORIŠČA V ASINAR1* Rdeče brigade - edine in nezmotljive TEHERAN — Teheranski radio je sporočil da bodo v kratkem znani rezultati nedavnih volitev v »svet strokovnjakov* (ustavodajna skupščina). Že sedaj pa jo povsem jasno, da bo kar dve tretjini vseh 73 članov tega sveta pristašev Homeinijeve stranke. WASHINGTON — Ameriški predsednik Carter je podpisal zakonski predlog, ki predvideva, da se ameriška vesoljska družba NASA zavaruje pred morebitno škodo, ki bi jo povzročil padec njenih satelitov ali drugih vesoljskih naprav. RIM — «Ni ne razdora in še manj razkola v vrstah Rdečih bri-gad», se začenja dokument, ki ga je Curcio s 16 pajdaši, to je celotno zgodovinsko jedro teroristične organizacije, poslal iz superza-pora na Asinari v objavo tedniku Panorama, dnevniku Lotta continua in tcelotnemu revolucionarnemu gibanju» v vednost. tValerio Moruc-ci in Adriana Faranda sta samo začetnika psihološke protigverile, ijboga prosjaka v službi protirevolucije, ki so ju nekateri časnikarji «oblekli v brigadistas in hoteli tako dokazati, da so Rdeče brigade v razsulu», je nadalje rečeno v uvodu'dokumenta s 17 podpisi ((pri- padnikov komunistične organizacije Rdečih brigad, priprtih v taborišču Asinarat in sicer Abatangela, Az-zolinija, Basoneja, Bartolazzija, Bo-nisolija, Curcia, Diane, Ferrarija. Franceschinija, Ise, Lintranija, O-gnibeneja, Parolija, Panizzarija, Savina, Semerie in Zuffade. V dokumentu pripadniki zgodovinskega jedra ostro napadajo Moruc-cijevo stališče o vlogi proletariata s kategoričnim »se bomo uprli provokacijam gospodiča Moruccija in gospodične Farande, megalomanskim načrtom barona Pipema in njihovim svetnikom v raju Manciniju, Signoriieju m Craiiju, ki že od spomladanske kampanje vlečejo niti te bedne akcije». Dobršen del dokumenta je posvečen avtonomistom, in čeprav jih nikoli poimensko ne imenuje, Ne-griju, Scalzoneju in Pipemu, «jokajočimi vzgojitelji, ki so hoteli izvesti revolucijo prek časnikov, sedaj pa hočejo z gladovno stavko dokazati njihovo nedolžnost». aKdor je nedolžen za buržoazijo», je še rečeno v dokumentu, «je gotovo kriv za proletarce». Brigadisti v «ujetništvu» nadalje ostro zavračajo predlog Piperna in Paceja po amnestiji za politične pripornike. «Swo šele v začetku vojne*, pripominjajo pi tpadniki zgodovinskega jedra RB, «n že prosite za premirje. Mi nismo pripravljeni vas pomilostiti, ,kvečjemu vam lahko zadamo smrtni udarec». V drugem, ideološkem delu dokumenta kar mrgoli citatov, predvsem Mana in Lenina, pa tudi te Armee Fraction, kjer brigadisti ponovno potrjujejo, da je njihov Baaderja. ustanovitelja nemške R0-cilj napad na osrčje države, zaradi česar se morajo komunistične sile postaviti na čelo organizacije in vodili eborožena gibanja v napad. Končno Curcio in pajdaši poudarjajo, da soglašajo s sklepi strateškega vodstva Rdečih brigad v zvezi z ugrabitvijo Mora. Tito je govoril o nenehnem širjenju kroga držav in gibanj, ki se odločajo za politiko neuvrščenosti, oziroma vidijo v njej skladnost z lastnimi usmeritvami. Ta pojav še posebej govori o vsestranskem značaju politike neuvrščenosti kot priznanega dejavnika v mednarodnih odnosih. To je bila tudi priložnost za poudarek pomena, Ki ga obe strani pripisujeta vse širšemu razvoju jugoslovansko - španskih stikov ter sodelovanja in krepitve prijateljstva med narodi obeh držav. Pogovora med predsednikom Titom in Santiagom Carillom sta se udeležila tudi član predsedstva CK ZKJ Fadil Hodža in sekretar predsedstva CK ZKJ dr. Dušan Dragoša vac. Predsednik Tito je gosta iz Španije po pogovora zadržal na kosilu. (dd) «Ij>račkanje» na Črnem morju WASHINGTON — Pred tednom dni so na Črnem morju sovjetska, vojna letala, med katerimi tudi sporni bombnik Tupolev TU 26 (v ZDA Backfire), simulirala napad na ameriška rušilca. Sovjetska vojska se je do nedavnega zadovoljila s tem, da je le nadzorovala ameriške enote, sedaj pa si dovoljuje nevarno »igračkanje* simuliranih nanadov. V okviru kulturnih prireditev, ki jih prirejajo slovenske kulturne organizacije iz Beneške Slovenije, se je začel predvčerajšnjim v Dolenjem Trbilju šesti tečaj Mlade brijeze »Barčica moja*, ki jo prireja študijski center Nediža s pomočjo dežele Furlanije - Julijske krajine in s psihopedagoškim zdravniškim centrom iz Vidma ter s slovenskim Rdečim križem. Na letošnji tečaj, kot nam je rekel odgovoren študijskega centra Nediža, Petričig, se je vpisalo več >.ot 100 otrok in tako veliko število daje veliko zadoščenje vsem organizatorjem, ki so se veliko trudili, da bi tudi letošnji tečaj uspel. Petričig je tudi rekel, da bo letošnji poletni center potekal, kot ponavadi, v dveh delih. Prvi del bo od 9. d> 18. avgusta v Dolenjem Trbilju, drugi pa od 18. do 1. septembra na Debelem rtiču pri Kopru. »Naša želja je, da otroci spoznajo slovenski jezik. Samo tako bo mogoče ohraniti že vnaprej še tiste kulturne dobrine, ki jih i-mamo v Beneški Sloveniji,* je dejal Petričig. Otroci v Trbilju bivajo po raznih krajih, v zasebnih hišah in rulotkah, najmlajši pa v prenočišču Bella-vista. Program je kot ponavadi zelo bogat: spoznavanje okolja in kulture, učenja slovenskega jezika, petje, telovadba, ekskurzije itd. Štiri učitelji bodo dnevno učili slovenščino, en učitelj, Anton Qualizza, vodja pevskega zbora Rečan, pa bo učil petje. V Dolenjem Trbilju se zdi, da so prišli znova stari časi, saj toliko mladine že dolgo ne pomnijo. MARKO PREDAN če ugotoviti, kakšna bogastva zaenkrat skrivajo odkrita ležišča. Dve ležišči se nahajata v jugozahodni Franciji pri Bearnu, medtem ko je tretje v pariški regiji, v Mearnu. RIM — Včeraj so karabinjerji a-retirali bivšega občinskega svetovalca KD Paola Emilija Nistrija. Namestnik državnega pravdnika I Franco Marroiu je Nistrija obtožil, 1 da ni prijavil delnic pri raznih družbah in premoženja v tujini. RIM — Pred dnevi je poslanska zbornica izvolila člane parlamentarne komisije za kazenske postopke. Včeraj se je komisija zbrala, da bi izvolila svojega predsednika; do izvolitve pa ni prišlo, saj m kandidat Reggiani (PSDI) dosegel zadostnega števila glasov. Zato se bodo morali člani komisije danes zjutraj ponovno zbrati in nadaljevati z volitvami. Na Dunaju umrl slikar Decleva DUNAJ — V starosti 49. let je na Dunaju nepričakovano umrl slikar in grafik prof. Mario Decleva, po rodu iz Lošinja. Decleva je najprej študiral v Gradcu, nato pa na Dunaju, kjer je živel od leta 1965 naprej. Slikarjevo zadnje delo je oprema velikega steklenega pročelja novega centra OZN v avstrijskem glavnem mestu. Veliko Declevovih del pa prikazuje istrsko krajino in dalmatinsko obalo. / ZADNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA FURLANIJE-MUSKE KRAJINE Finančna nakazila deželne uprave za razvoj tržaškega pristanišča Dežela bo jamčila za najem posojila (v višini 17 milijard lir), ki ga bo avtonomna pristaniška ustanova najela na osnovi določil zakona o ratifikaciji osimskih sporazumov Na svoji zadnji seji je deželni odbor, na predlog odbornika za finance Tripanija, odobril osnutek novega zakonskega instrumenta v korist tržaške avtonomne pristaniške ustanove. Na osnovi sprejetega osnutka bo deželna uprava jamčila za najem posojila, ki ga bo pristaniška ustanova najela v smislu 4. člena dekreta štev. 714 iz leta 1978; dekret je bil sprejet na osnovi predpisov o izvajanju osimskih sporazumov in sicer za kritje primanjkljaja pri u-pravljanju ustanove iz prejšnjih let. Pristaniška ustanova se namreč pogaja z dvema državnima kreditnima inštitutoma za najem posojila v višini 17 milijard lir, s katerimi bo krila izgube do vključno letošnjega leta. Da bi operacijo izpeljala na najboljši način, za katero na vsak način jamči tudi država z vsakoletnimi prispevki, je pristaniška ustanova zaprosila tudi za jamstvo deželne uprave. Kot je poudaril odbornik za trgovino in industrijo Rinaldi, ki je zadolžen za vprašanja pristaniškega sektorja, je dežela v zadnjem času izpeljala vrsto ukrepov v korist tržaške pristaniške ustanove; izpelja- Od 1. septembra podražitev železniških vozovnic S prvim septembrom se bodo zvišale cene železniških vozovnic. Sklep je odobrilo ministrstvo za prevoze. Po izjavah ministra Pretija bo omenjeno povišanje le začasno, saj se bodo železniške vozovnice konec leta še podražile. Predvidevajo, da bo povišanje znašalo približno 10 odst. Vozovnice prvega razreda bodo torej stale: Trst -Bologna 15.000 lir (prejšnja cena 10.400), Neapelj - Trst 32.800 (29.800) , Rim - Trst 27.000 (24.800) , Bari - Trst 33.300 (30.300), Reggio C. - Trst 37.300 (33.900). Vozovnice drugega razreda pa bodo stale: Bologna -Trst 6.400 (5.800), Rim - Trst 15.000 (13.800), Neapelj - Trst 18.000 (16.400), Bari - Trst 18.300 (16.600), Reggio C. - Trst 20 tisoč (18.200). Poleg tega se bodo podražili tudi dodatki pri vozovnicah za ležalnike in brzce. la jih je, da bo omogočila realizacijo novih struktur, s katerimi bi se pristaniške storitve vsekakor izboljšale ter z namenom, da bi ustanovi zagotovila boljše finančno ravnovesje. Skupne naiožbe deželne uprave v korist pristaniške ustanove dosegajo 27 milijard lir. 20 milijard lir bo deželna uprava prispevala v obliki večletnih prispevkov, ki bodo porazdeljeni v 20-letnem razdobju. S to vsoto bo pristaniška ustanova najela posojila v višini 15 milijard lir; namenjena pa bodo za gradnjo novih struktur v pristaniškem komprenzo-riju. Investicije, ki jih bo pristaniška ustanova vložila na osnovi deželnega posega, pa bodo lahko presegle višino 15 milijard lir, v primeru da bi v operaciji finančno sodeloval tudi Evropski investicijski sklad, ki ga upravlja evropski svet s se V dežem v Parizu. Deželna zakona štev. 19/77 in 29/79 predvidevata namreč podelitev dveh prispevkov po 500 milijonov lir — od finančnih let 1979 in 1980 dalje — za dobo 20 let. Z 20 milijardami bo tako pristaniška ustanova lahko krila najeta posojila, tako glede povračila najete vsote kakor povračila obresti. Novim investicijam za približno 15 milijard lir iz deželnega sklada, se bo pridružilo več kot 50 milijard lir, ki jih je dala na razpolago država z refinansiranjem zakona štev. 366, ter nadaljnih 650 milijard lir, ki jih predvideva triletni načrt 1978 - 81 za pristaniške storitve. Deželna uprava bo tudi prispevala za kritje stroškov upravljanja in vodenja ustanove. Od tekočega leta bo vsako leto prispevala avtonomni pristaniški ustanovi 2,5 milijarde lir, čeprav je medtem država zvišala svoj vsakoletni prispevek na 4 milijarde in 600 milijonov lir. S posebnim ukrepom je pristaniški ustanovi tudi nakazala predujem v dveh o-brokih, vsote 15 milijard lir, s katero bodo na osnovi dekreta štev. 714, ki je bil izdan na osnovi določil zakona o rafitikaciji osimskih sporazumov, ustanovili dotacijski sklad v ustanovi sami. Deželna uprava je nakazala predujem, da bi pristaniški ustanovi zagotovila čim večjo razpoložljivost finančnih sredstev za tekoče stroške upravljanja in vodenja ustanove. Za ustanovitev dotacijskega sklada je namreč država določila, da je treba avtonomni pristaniški ustanovi podeliti dva prispevka: 4,5 milijarde lir za leto 1979, ki jih je dežela že anticipirala pristaniški ustanovi, ter 10,5 milijarde lir za leto 1980, ki jih bo dežela nakazala v začetku prihodnjega leta. Velika finančna nakazila, ki jih je dežela prispevala, da bi podprla tržaško pristanišče, je dejal odbornik Rinaldi, so povezana z važnimi posegi za realizacijo neobhodno potrebnih komunikacijskih železniških in cestnih infrastruktur. Istočasno so finančni napori deželne uprave povezani s programom o novih notranjih strukturah, ki so potrebne za razvoj prometa in kvalitetno izboljšanje storitev. Vsekakor pa se bo treba spoprijeti z vprašanjem notranjega upravljanja, je dodal odbornik Rinaldi, ki pogojuje izkoriščanje celotnega notranjega sistema, če bomo hoteli valorizirati mednarodno vlogo, ki jo ima tržaško pristanišče. V okviru realizacije novih pristaniških struktur, je zaključil deželni odbornik, je treba posvetiti posebno pozornost podvojitvi sedmega pomola, katere se je treba takoj lotiti. Promet s kontejnerji se čedalje veča, delo pa bo zgrajeno s prispevki, ki jih je država nakazala s triletnim načrtom. Natečaj INAM Neznani roparji so v kratkem času že drugič oropali agencijo «A» bančnega zavoda «Banca d'Ameri ca e d'Italia» v Ul. Riva Grumula 2: prvič so vdrli zlikovci v njene prostore in odnesli 18 milijonov 600 tisoč lir dne 30. maja letos, drugič so jo obiskali včeraj ob 8.40 ter pograbili iz glavne blagajne približno 20 milijonov lir. Oba ropa sta si po poteku precej podobna, čeprav je bil včerajšnji v nekaterih trenutkih bolj dramatičen in presunljiv. Pri obeh ropih so namreč sodelovali po trije roparji, ki so izvedli svoje zločinsko dejanje bliskovito, v obeh primerih pa so pobegnili po isti poti (Ul. Belpog-gio) in se izmuznili policijskemu obroču kljub temu, da so prišli a-genti tržaškega letečega oddelka na kraj le nekaj minut po ropu. Ob 8.40 je bilo v agenciji le pet ljudi: ravnatelj agencije, 49-lelni Giordano Sterni iz Ul. Fabio Seve-ro 118/1, 35-letni blagajnik Claudio Ballicora iz Ul. S. Pellegrino 11, 32-letni uradnik Adalberto Brumat iz Štarancana ter dve stranki. Banko so odprli šele deset minut prej, delo se je komaj začelo, zato ni bilo v prostorih več ljudi, več živžava. V takem mirnem vzdušju so vstopili v agencijo trije roparji. Eden se je takoj približal pultu in postavil ravnatelju Stemiju pištolo z dolgo cevjo pod nos. Slednji je in- TISKOVNO POROČILO O SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI SSk o nedavnem obisku ministra Traxlerja: poslušati bi moral tudi zastopnike manjšine Zakonski osnutek o zaščiti Krasa ocenjuje SSk kot politični manever KD - Novo meščansko zavezništvo med KD in LpT? Pokrajinski sedež INAM iz Trsta razpisuje dva javna natečaja za 54 mest za diplomirane bolničarje TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo od 13. do 20. avgusta zaprta zaradi dopusta. in 5 mest za tehnika radiologije. Prošnje je treba nasloviti na «Di-rezione generale delTINAM — Ser-vizio Personale — Ufficio Coneor-si e Assunzioni* Ul. Cristoforo Co-lombo 210 Rim. Za vsa ostala navodila, se zainteresirani, lahko obrnejo direktno na sedež INAM. Prošnje za sprejem k natečaju .je treba predložiti v teku 30 dni po objavi razpisa. Do 6. septembra prijaviti zalogo vina Glede na odlok z dne 24. julija 1976, ki določa pravila za prijavo vinskega pridelka, obvešča tržaška občina, da morajo kmetovalci, trgovci in drugi prijaviti do vključno 6. septembra količino vina, ki ga bodo imeli na zalogi opolnoči. 31. avgusta letos. Zainteresirani lahko dvignejo potrebne obrazce na občinskem uradu, Largo Granatieri štev. 2. Za tiste, ki ne bodo upoštevali teh določil, so predvidene globe od 100 tisoč lir do 1 milijona in objava obsodbe v dveh časopisih. MINIANKETA V POTOVALNIH URADIH Tržačani in veliki šmaren Letos največ zanimanja za počitniške kraje na Jugu Italije Bliža se veliki šmaren, v Italiji še vedno tradicionalni čas dopustov. V tem času je mnogo trgovin, tovarn in industrijskih obratov zaprtih, zato smo se pozanimali, kako bodo Tržačani preživeli ta praznik. Obrnili smo se na razne potovalne urade, ki delujejo v Trstu in sicer Utat, Cit, Aurora, Paterniti Viaggi in Etli, kjer so nam povedali, da bodo Tržačani letos potovali največ po Italiji. Največ rezervacij je za turistična naselja na Siciliji, Sardiniji, v Umbriji in Laciju ter za San Marino. Kljub energetski krizi, ki je povzročila podražitev bencina, se bodo nekateri podali na izlete z lastnimi avtomobili ali z letali v Grčijo, Francijo, Nemčijo pa tudi za Irsko je mnogo zanimanja. Potovanja po Evropi bodo trajala teden ali dva. Skoraj vsi bodo odpotovali 13. avgusta, tako da bo marsikateri Tržačan praznoval veliki šmaren v drugačnem, zanimivejšem vzdušju in okolju. Potovanj po Jugoslaviji je letos manj, največ popraševanj je za o-toke Krk, Lošinj, Rab. Organizirali so tudi nekaj izletov z avtobusi po Dalmaciji, večinoma pa bodo ljudje potovali z lastnimi vozili. Ljubitelji hribov in narave so se vpisali na razne dvodnevne izlete z avtobusi v Ravascleto, Iavarone, Montello v Italiji ter Pohorje v Sloveniji. Mesta so že zdavnaj oddana, saj so se vpisovanja za- ključila še meseca julija. Skupno je bilo na razpolago ^a tovrstne izlete okrog 600 mest. Drugi so se spet odločili za daljše bivanje v hribih, največ na Pokljuki, Bledu, v Kranjski gori in Bohinju. Iz tega lahko sklepamo, da bo marsikateri Tržačan za nekaj časa pozabil na domači kraj in vsakdanje skrbi, ter se odpočil ob morju ali v hribih. Potovalni uradi imajo torej te dni veliko dela. Kljub temu so bili vsi zelo ljubeznivi in so nam rade volje postregli z odgovori na zastavljena vprašanja, le agencija Dan Viaggi je pozabila na vsa organizirana potovanja in izlete, ko je zvedela, da se za to zanima Primorski dnevnik. E. R. Majhni morski psi v Tržaškem zalivu V Tržaškem zalivu so pred nekaj dnevi opazili veliko majhnih morskih psov, dolgih od 70 centimetrov do enega metra. Nenavaden obisk je prvi opozoril ribič Giorgio Ga-speri, saj jih je v teh dneh ulovil že šest in to nedaleč od barkovljanske obale. Seveda ima ta čuden pojav tudi svoj vzrok; menijo, da so prav v tem času nekatere samice morskih psov imele mladiče in da so ti zaradi nebogljenosti še nesposobni, da bi se podali na odprto morje. PROUČUJE FLORO IN FAVNO V TRŽAŠKEM ZALIVU Zanimiva dejavnost nabrežinskego laboratorija za morsko biologijo Pogovor z direktorjem prof. Mariom Specchijem - Tesno sodelovanje s tovrstnimi jugoslovanskimi in avstrijskimi ustanovami KOMAJ DVA MESECA PO PRVEM ROPARSKEM PODVIGU V UL. RIVA GRUMULA 2 Drugi rop v agenciji «Banca d'America e d ltalia Trije nezakrinkani roparji odnesli 20 milijonov lir V banki so grozili tudi z ročno bombo - Dramatičen beg v pričevanju očividca Preiskava agentov letečega oddelka: so pobegnili peš ali z avtomobilom? Ena izmed številnih naprav nabrežinskega laboratorija morske biologije, ki služi pri raziskovanju morske v0fl fiir Fischkunde, ki ga vodi sor Griinberg in zoološka faka ^ ta iz Salzburga, katere predstav^ je profesor Goldschmidt. V okW*j teh kulturnih izmenjav so letos P redili tečaj, ki se ga je udel«. osem univerzitetnih študentov. b| na tema tečaj-, je bila morska '10,. V četrtek, 9. t.m., se .je sestal Izvršni odbor SSk, da prouči sedanji politični položaj na Tržaškem. Najprej se je odbor zaustavil pri nedavnem obisku v Trstu opolno močenega ministra Traxler.ja, ki mora pripraviti stvarne predloge za izvedbo ekonomskega dela o-simskih sporazumov. Minister — je rečeno v tiskovnem poročilu SSk — se je sestal izključno z nekate rimi predstavniki KD in LpT ter z edino sindikalno organizacijo ULL, ki od vsega začetka nasprotuje o-simskim sporazumom, prezrl pa je ostale demokratične stranke, med katerimi tudi edino slovensko stranko, ki brani interese domačega prebivalstva, ki ga bo načrtovana prosta industrijska cona na Krasu naj bolj oškodovala. SSk se s takim postopkom predstavnika vlade ne more strinjati, zlasti ko tudi tokrat niso zaslišali nobenega pripadnika naše manjšine. Odbor SSk ponovno poudarja, da je za takojšnjo izved bo obvez, ki izhajajo iz podpisanih sporazumov, t.j. za globalno zaščito celotne slovenske manjšine v deželi F-JK. medtem ko nasprotuje ubikaciji industrijske proste cone na Krasu, ki bi prizadejala slovenski manjšini veliko materialno in narodnostno škodo. Izvršni odbor SSk, se nadaljuje poročilo, je nato vzel na znanje, da je deželni odbor pripravil tik pred nedavnimi volitvami nov za kon za zaščito Krasa, ki se nanaša na kraške rezervate. SSk vidi v tem politični manever KD, ki si je s tako enostransko politično odločit vi.jo hotela pridobiti naklonjenost tako imenovanih «prijateljev» Krasa, kar pa se je v resnici izka zalo za brezuspešno. Izvršni odbor SSk odločno odklanja tak način priprave zakonov, ki nas neposredno zadevajo. O vsebini sami se bo SSk izrekla, ko bo komisija njenih strokovnjakov natančno proučila deželni zakonski predlog. Končno je odbor SSk proučil položaj v Pokrajinskem konzorciju za prevoze in v Zdravstvenem konzorciju. V omenjenih upravnih telesih, kot ugotavlja poročilo SSk, že nad leto dni vlada popolno mrtvilo, za kar so odgovorne največje stranke, ki predpostavljajo splošnim svoje strankarske interese, saj si drugače ne bi znali razlagati odložitve zasedanja Skupščine za prevoze in namernega preprečenja delovanja Zdravstvenega konzorcija, s tem da so predstavniki KD in LpT za pustili skupščino. Prav ti dve stranki nosita največjo odgovornost in v njunem zadržanju se neprikrito kaže zarodek novega meščanskega zavezništva na škodo slovenske manjšine in vseh naprednih sil v Trstu. SSk je še enkrat jasno prevzela svojo odgovornost, s tem da je bila pripravljena podpreti odbor. ki naj bi ga vodil socialist Carbone in v katerem bi sodelovali še KPI, PSI. PSDI, SSk in meša na neodvisna skupina PSI - PR. Ta koalicija bi lahko vodila Zdravstveni konzorcij vse do njegove razpustitve, ki jo predvideva zakon o zdravstveni reformi. Ta namera pa se na žalost ni uresničila tudi zaradi odsotnosti nekaterih predstav f Čestitke Dne, 6. .glista jn praznoval svoj 85. rojstni dan IVAN STRAIN. čestita mu hčerka Nerina z možem. nikov KPI in PSI. SSk je prepričana, da bodo volivci znali pravilno razlikovati med demagoškimi izjavami in resničnimi dejanji tistih strank, ki so neposredno odgovorne za sedanji politični položaj, se zaključuje tiskovno noročilo SSk. «Šagra sardele» od danes na pomolu Pescheria Na pomolu Pescheria se danes začne običajna «šagra sardele*, ki jo vsako leto ob velikem šmarnu organizira avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Ljubitelji rib in vina se bodo lahko pogostili s sardoni, sardelami, klapavicami (pedočmi) in polento ter vse skupaj zalili s sivim pinotom. Za pripravo ribjih .jedil so bili tudi letos zadolženi brata Baldini, brata De-grassi in družina Manna. Zabave in glasbe tudi ne bo manjkalo. Danes bo za glasbo poskrbel ansambel »Franco*, za zabavo pa tržaški pevec Toni Pastrovicchio in posnemovalec Stelio Zori. V naslednjih dneh bodo nastopili tudi godbi na pihala »Triestinissi-ma» in »Refolo*. komika Ciccillo in Galdino ter znani tržaški pevec Lo-renzo Pilat. Danes zvečer ob 21. uri bo na Trgu Cavana ponovitev komedijo v tržaškem narečju »No go sposado miga mia suocera*, ki jo je režiral Bruno Montalto. Vstop bo prost. Mestna godba »Giuseppe Verdi*, pod vodstvom Lidiana Azzoparda, bo imela kot vsako leto večerne koncerte na Trgu Unita. »Šagra sardele* se bo zaključila v sredo, 15. avgusta. stinktivno dvignil roke, ropar pa mu je velel, naj jih povesi, da ne bi od zunaj opazili, kaj se dogaja v banki. Medtem ko je en ropar ostal pri vhodu v banko iz Ul. Belpoggio, je drugi obkrožil pult, se približal blagajniku in mu ukazal: »Odpri mi blagajno!* Ballicora, ki j'e bil že pri prvem ropu primoran izročiti denar roparjem, je nekoliko okleval in tedaj se je dogajanje v banki zaostrilo. Zlikovec je potegnil iz najlonske vrečke ročno bombo rdeče, barve, podobno tistim, ] ki jih uporablja italijanska vojska, i ter mu zagrozil, da bodo vsi »zle1 I teli V zrak*, če ne bo takoj odprl glavne blagajne. Ko je bila blagajna odprta, je ropar zmetal ves denar, ki je bil v njej (približno 20 milijonov lir), v nekaj plastičnih vrečk, ki jih je imel že pri sebi, nakar so trije ro- , parji nekajkrat zažugali prisotnim, j naj se ne premaknejo in naj bodo mirni ter so nato zapustili banko. Njihov beg je bil v mnogočem dramatičen. Takole nam ga je o-pisal eden od očividcev, ki je bil ravno namenjen v agencijo, da bi opravil nekaj bančnih operacij. »Prišel sem ravno, ko so roparji zapuščali banko. Iz nje je bilo slišati kričanje, pešce pa .je takrat zajela panika; razbežali so se, nekaj žensk se je celo vrglo na tla, i v mlakuže. Roparji so zbežali po * Ul. Belpoggio, zaradi česar sem jih videl le od zadaj. Eno minuto zatem .je pritulil že avtomobil policije, nato so prišli še drugi avtomobili agentov javne varnosti. Za nekaj časa, približno 15 minut so povsem ustavili promet, nato pa so banko zaprli, tako da sploh nisem mogel zaključiti svojih opravkov.* Kljub takojšnjemu posegu torej ni uspelo agentom letečega oddelka izslediti roparjev. Potem ko so nekajkrat s pištolami v roki prečesali bližnje ulice, so se spet vrnili v agencijo, da bi od prisotnih zvedel; čimveč podrobnosti o ropu. Po pričevanju zaposlenih in strank (53-letne Marie Nesach por. Busda-chin iz Ul. Belpoggio 4 ter 42-letne Marie Bordon od Krmenke 303) roparji niso bili zakrinkani ter so bili vsi zelo mirni. Tisti, ki je grozil ravnatelju, je bil oblečen v jopič vojaškega tipa. visok je bil približno 1 meter 70, plavolas ter je imel na desnem licu obliž. Ropar, ki je pazil pri vhodu, je bil oblečen v modro obleko, imel je temne brke in je nosil naočnike za sonce, zlikovec, ki je grozil blagajniku Ballicori z bombo (blagajnika je po ropu obšla slabost in so ga morali z rešilcem Rdečega križa prepeljati v bolnišnico), pa je bil oblečen v svetlo obleko. Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so takoj uvedli preiskavo, pri čemer jim pomagajo izvedenci znanstvene policije. Doslej še ni povsem jasno, kako so roparji zbežali: peš, z avtomobilom, ali so se pa mogoče skrili v okolici? Načelnik letečega oddelka dr. Pe-trosino nam ni vedel včeraj ničesar povedati o preiskavi. Na vprašanja je odgovarjal megleno ter ponavljal, da se pač delo preiskovalcev nadaljuje. Po njegovih izjavah bi lahko sklepali, da tava policija v temi, čisto možno pa je tudi. da so preiskovalci že na dobri poti. V takem primeru bi lahko prav kmalu zvedeli za kako novost, (šč) Agencija . ru« $1 nje je večkrat nemogoče žaram nih ovir birokratskega značaja ,^ laboratoriju deluje še meteoro^ postaja, ki sodeluje z meteorolog zavodom iz Trsta. .m V skopih besedah stno tu li orisati delovanje ene izm®o pomembnejših ustanov, ki se uK^cf jajo z raziskovanjem morja- ^ jetno smo nekatere pomembn® 5e ke izpustili. Cilj pa je bil. J f.IlHi nnia clm/onclra voj takih ali podobnih ustanov v krat nujna in koristna, (vb) premalo osebja, saj trije raziš ' ^ ci ne morejo zadostiti vsem za je vam in potrebam, ki bi jih drU8^, lahko premostili. Nemoteno delo,,. tudi naša slovenska javnost * . fjJ' tem, saj sta ohranitev in uspe*111 > Vsem, ki so ga poznali sporočamo žalostno vest, da je v Melbournu umrl GUERRINO CERKVENIK Kruta usoda mu je preprečila skorajšnjo vrnitev v njegev Trst, za kar je živel in delal. Žena Paola, hči Vilma, vnukinja Deborah, sestra Nadalina in ostali sorodniki Melbourne, Trst, Trebče, Koper, 11. avgusta 1979 1 VČERAJŠNJE TISKOVNt KONFERENCE NA VIDEMSKEM ŽUPANSTVU Vrsta pomembnih dosežkov s prispevkom švicarskega odbora za obnovo Furlanije Odbor je zbrana sredstva naložil v objekte širšega družbenega pomena Od včeraj se mudi na obisku v »rlanijj . Julijski krajini delegaci-1 farskega odbora za obnovo ®»nije (comitato Pro Friuli), s gtežem v Bernu. Kot smo že poro-*'■ s« je švicarski odbor za obno-JJ* *lanije, ki mu predseduje ita-janski veleposlanik V Bernu in ki ^ sestavljen iz petih različnih orga-štu C^’ katere spada tudi Drn-Ravenskih emigrantov iz Be-^‘je, ustanovil neposredno po ka-^strofalnem potresu,, ki je pred e*i leti prizadel Furlanijo. !|Vr?dni začetek tridnevnega biva švicarske delegacije se je pri j ,!ja videmskem županstvu, kjer sta&1 ■ ,^s*covna konferenca s pred-Vn'ki deželnega tiska in sredstev obveščanja. Med . prjsotni-n*°*fi je bil predsednik deželnega dj®ta. Mario Colli, predsednik koor-nj.acfdskega odbora Dassi, predstav-č . kalijanskega veleposlanika v Bonarita in drugi predstavniki in pokrajinskih'oblasti: ' GORIŠKI DNEVNIK NA SEJI V ČETRTEK, 9. T. M. j ®f^en te konference je bil se-širšo javnost z nekaterimi pitati, oziroma z izvršenimi deli presnem območju, za katera je Jj81 potrebna finančna sredstva 8V švicarski odbor Pro Friuli. dokončanimi deli je prav go no bistvene važnosti, kakor je pou-«rn* ^m župan iz Trasaghisa, do-dbm t-ev zadružnega hleva na tem V to stavbo je švicarski _°or investiral skoraj 200 milijonov Polovico zbranih finančnih sred-l v-. Uradna otvoritev tega hleva shi}SlCer iutri, živina pa se ga po-^uje že tri mesece. Z zadružnim Mi ■ ’ bo torej dobilo zaposlitev domačinov, ki jim tako ne bo l Da zapustiti svoje zemlje, za de- J.^iini. . . . jiskoinio konferenco je otvoril vi-nkski župan Candolini, ki je pri-tUm želel dobrodošlico in izrazil a°voljstvo med tem obiskom. sti, ki so prispevali za zadružni hlev v Trasaghisu. Švicarska delegacija bo svoj o-bisk zaključila v nedeljo, v kraju Arta Terme, kjer bo prisostvovala otvoritvi šolskega in kulturnega cen-(zt) Gledališča R0SS2TT1 Danes, 11. t.m., ob 20.30 šesta predstava operete «Scugnizza». Glasba Mario Costa. Jutri, 12. avgusta, zadnja. Vstopnice so v prodaji v Pasaži Protti. Sledil je pozdrav predsednika koordinacijskega odbora Dassija, ki se je zahvalil organizatorju, da je prišlo do tega srečahja. Dassi je v svojem govoru poudaril razpoložljivost švicarskih oblasti, prebivalstva samega in seveda furlanskih in slo- tra venskih emigrantov, ki so takoj po ' ustanovitvi odbora bili pripravljeni daj»ti finančna sredstva. Predstavnik italijanskega veleposlanika v Švici Bonarita je v svojem posegu poudaril dejstvo, da je odbor skušal investirati zbrana finančna sredstva le za širše družbene in javne potrebe in ne za potrebe posameznih prizadetih ljudi. Poudaril je tudi važnost, da so bila izbrana dela vedno v soglasju s furlanskim prebivalstvom. Obenem se je zahvalil vsem petim organizacijam in njihovim članom za izjemno sodelovanje. Sledil je govor predsednika deželnega sveta Maria Collija, ki se je zahvalil za vabilo na to srečanje s prijatelji iz Švice in s slovenskimi in furlanskimi emigranti, ki so ob potresu pokazali veliko navezanost na rodno zemljo. Colli je tudi pohvalil koordinacijsko delo tega odbora. V imenu predsednika deželnega odbora Comellija je na konferenci spregovoril odbornik Tome, ki je o-risal originalnost zbiranja finančnih sredstev tega odbora, saj so ljudje, ki so denar prispevali, točno vedeli, v kakšno stavbo dajejo svoj doprinos. Po končanem delu bodo ti (>. Prepovedana ljudje vsekakor imel, določeno zadev mladjni pod lg fetom Deželni odbor sklenil poveriti izdelavo načrta povezovalne ceste / Za dela je bilo predvidenih pet milijard lir - Deljena mnenja glede trase omenjene infrastrukture Ariston 21.30 «Nosferatu». K. .Kin-ski, I. Aajant, B-. Ganz. , Ritz 16.00 «S.O.S. Miami airport». Barvni film za vsakogar. Eden 16.00 »Ceravnm tanto ama-ti». Nino Manfredi, V. Gassman, Stefania Sandrelli. Barvni film. Excelsior 16.30 «Assassinio sul tre-no». Kriminalka Agate Christie. Grattacielo 17.00-22.20 «In diretta: la fine del mondo, eecezionale dal vero». Barvni film. Mignon 16.30 «La pantera rosa*. Peter Sellers, David Niven, Claudia Cardinale. Filodrammatico 14.45—22.00 «1 por-no desideri di una studentessa» ščenje, kot ga bodo imeli jutri ti- Cenjene gos*'' obveščamo, da bo v ponedeljek, 13. avgusta, zopet začela obratovati obnovljena gostilna «ALLA GROT-TA» v KRIŽU. VZPI — ANPI SEKCIJA KRIŽ Danes, 11., in jutri, 12. avgusta PARTIZANSKI PRAZNIK SPORED: DANES, 11. t.m.: ob 16.30 polaganje venca na spomenik padlim ob 17. uri odprtje kioskov ob 20.30 nastop moškega zbora Vesna JUTRI, 12. t.m.: ob 10. uri odprtje kibgkov ‘m-aj; e*- '*m : ob 19.45 pozdravna govora bosta imela poslanec Mario Lizzero 1 Andrea, bivši komisar garibaldinskih divizij in Dušan Košutaj' pokrajinski' tajhik;u,,n ob 20.15 nastop baletne skupine ŠD Mladina in recitatorjev TPPZ Predsedoval bo GIGI BOGATEČ, predsednik kriške sekcije VZPI-ANPi _ Oba večera bo od 21. do 1. ure ples z ansamblom »Aster Novass>. — Delovali bodo dobro založeni kioski s hladno in toplo jedačo in pristnim vinom VLJUDNO VABLJENI! ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA BAZOVICA prireja 11., 12., 13., 14. in 15. avgusta 1979 ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici SPORED: &ANES, 11. avgusta tekmovanje v valčku JUTR|, 12. avgusta ob 8.00 — orientacijski pohod mednarodni balinarski turnir Ponedeljek, 13. avgusta ob 18.00 — mednarodni balinarski turnir tekmovanje v polki T°REK, 14. avgusta ob 18.00 — mednarodni balinarski turnir tekmovanje v tangu SREDA, 15. avgusta . ob 18.00 — finale mednarodnega balinarskega turnirja Vsak večer od 20. do 24. ure ples ob zvokih ansambla «THE LORDS» Včeraj-danes Cristallo 17.00 ' «01iver’s 'story». Moderno 16.00 «1 supereroi di Su-pergulp*. Barvn risani film. Aurora 16.30 «Cosa avete fatto a Solange*.'Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 «Terrori dallo spazio profondo». Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 17.00 «Le colline hanno gli occhi». Prepovedan mladini pod l-A. letom. Povezovalna hitra cesta med loč-niškim mostom in solkanskim mejnim prehodom ter med ločniškim mostom in industrijsko cono pri Štandrežu bo v kratkem času postala stvarnost. Deželni odbor je namreč na seji v četrtek, 9. t.m., sprejel sklep, da se družbi Autovie Servizi, ki ima sedež v Trstu, poveri izdelava izvršilnega načrta za omenjeno cestno povezavo severnega področja Gorice z južnim, kjer industrijska cona in kjer naj bi prihodnjih letih, poleg obmejnega postajališča, ki je že v gradnji, zgradili tudi tovorno postajališče. Kakor smo že večkrat poročali, gre za gradnjo cestne infrastrukture, glede umestnosti katere, predvsem pa glede trase, so se v go-riških političnih krogih razširile precejšnje polemike in menda še ni bila niti izrečena zadnja beseda. Tako ali drugače za to infrastrukturo je bilo predvidenih pet milijard lir, ki pa ne bodo zadostova-za dokončanje del, spričo velike inflacijske stopnje. S počasnim birokratskim postopkom bo predvideni strošek narasel morda na 8, ali pa celo na deset milijard lir. Sklep o pripravi izvršilnega načrta je v zvezi z nedavnim obiskom podpredsednika deželnega odbora Colonija ter odbornika za finance Tripanija, na goriškem županstvu, kjer je bil govor o konkretnih posegih dežele glede gradnje cestnih in. obmejnih. infrastruktur na področju goriške občine, kar naj bi ugodno vplivalo na nastajanje novih proizvodnih obratov. 'Coloni in' Tripani sta se mudila v Goriči 23. julija. Prosveta PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo-črne ali barvne, formšt minimum 20 za 25) sprejemam i od 20. 8 do vključno 23. 8. v ljudskem domu v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavljene na društvenem prazniku 25 in 26. avgusta. Izleti SPOT prireja od 25. a »glista do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julije v. Rezije L Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne ne ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304). PD Ivan Grbec iz Skednja prireja 26. avgusta izlet v Metliko - Bela krajina. Vpisovanje "sak dan od 18. do 20. ure v društvenih prostorih. Združenje Union javlja, da bo izlet v Pleve di Cadore, ki bi moral biti 29. julija, v sredo, 15. avgusta. Isti dan bo po možnosti tudi enodnevni izlet v Marano Lagunare. Informacije na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30 tel. 64459. Odhod avtobusov bo izpred sedeža Dežele na Trgu Oberdan ob .6.30. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica sporoča obiskovalcem, da bo zopet odprta v ponedeljek, 3. septembra 1979. Pisarna TPPZ 'no do k.nca tega meseca zaprta. Deklice in dečki iz kolonije v Šempolaju, kličejo staršem nasvidenje jutri, 12. avgusta, ob 16. uri za domenjeni obisk. Zakonski osnutek o posegih v korist obrtništva Deželni odbor je te dni izdelal osnutek novega zakona,, ki predvideva finančne posege v korist o-brtništva v naši deželi. V prihodnjih petnajstih letih, naj bi dežela izdala' v ta namen 4500 milijonov lir, oziroma po 300 milijonov lir letno. O ukrepu je predsednika pokra-, inskega združenja obrtnikov. Luciana Sacchettija, obvestil deželni odbornik za finance Tripani. Sac-ehetti «}e namreč že večkrat opozoril pristojne deželne oblasti ma težaven položaj, v katerem so se zna-■šft-.obmrflfpHfotem ko so bila izčrpana vsa razpoložljiva sredstva na podlagi zakona št. 17 iz leta 1970. O tem vprašanju so govorili tudi na nedavnem sestanku med deželnima odbornikoma Colonijem in Tripanijem ter Sacchettijem. Obrtništvo ima v goriškem gospodarstvu pomembno vlogo, saj zapo sluje okrog 7 tisoč oseb. »ti U^nes, SOBOTA, 11. avgusta ALEKSANDER <0.jf vzide ob 6.00 in zatone ob ^ v' .T" Dolžina dneva 14.21. — Lu->,‘de ob 22.23 i:i zatone ob 9.58. ,,rl. NEDELJA, 12. avgusta V KLARA Jš S? v*eraj: najvišja temperatu-*». t,; stopinje, najnižja 16,7, ob [šb n ^0 stopinj, zračni tlak 1007,5 ■f vTašča- vla8a 47-odstotna, veto jjtodnik - severovzhodnik, bur-r, na uro s posameznimi ih, 61 km na uro, nebo oblač to, ftin 7vine po 12- uri: 3 mm dež-t8bip«Je močno razgibano, tempe morja 23,3 stopinje. ROr K°jSTVA IN SMRTI ^rLii 1 so SE: VValler Boschin, a Nassutti, Valentina Začeto’ Caterin' Trojer, Eleonora »li Uabrizio De Vita. Nadia Vi-!Vr*Ura Zugna, Daniela Zugna, F $ti?n0a Piraignacco, Massimilia-rAbja'.e. Nieola Buttignon, Davide , Urancesra Seliš, Daniela llMti, ,^efan|) Palčič. (V'r SO: 78 letna Carla Živec 'smann, 71 -letni Renato Rut-F p.' '*6 lf>tnj vim-jo Tossi, (54-let *l^ir,!'lla Stefani vd. Zanier, 88 v*,usto Sancin, 83 letna Amelia Carraro vd. Da Fre, 81-letna Maria Relletich vd. Schiulz, 84-letni Fran-cesco Margon, 82-letna Angela Bar-letta vd. Valente, 79-letni Pietro Cattai, 83-letna Lucia Spadaro por. Fragiacomo, 70-letna Rosalia Zima-relli vd. Otta, 78-letni Ermanno Mordax de Dachsenfeld, 92-letni Pietro Dolenz. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. Fran-cesco) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg Oberdan, 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan, 2, Ul. T. Vecellio 24. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel 211 -001 Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef, štev. 732-627. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM j zelo ugodni ceni nove rulotke znamke «Romer - Mar-loreen». Tel. 0481-45460. PRODAM po zelo ugodni ceni VW kombi tuje registracije, Bazovica, Ul. Igo Gruden, 33. PRODAM za polovično ceno popolnoma novo peč na pije. Telefonirati v večernih urah na št. 420654. PRODAM dve otroški postelji v dobrem stanju. Telefon št. 200167. PRODAM avto giulia 1300 TI,. letnik 1970 v dobrem stanju. Telefon 228390. IŠČEM hišo z vrtom ali brez, ali zemljišče za zidavo. Telefon štev. 228390 ZAPOSLENO dekle ali mlada ženska dobi moderno opremljeno sobo z uporabo kopalnice samo 10 mi nut iz mesta, dano za nekadilke Ponudbe pod šifro: cPo.štena*. PRODAM motor jawa 350 kub. cm, s prevoženimi 9.000 km za 550.000 lir, za pojasnila obrnite se na Pierota Loviščka, Ul. S. Pellico 1, Gorica. PRODAM po ugodni ceni FIAT 124 special T. Telefon 727259 IŠČEMO stanovanje ali hišo po možnosti v okolici Trsta, lahko tudi v predmestju, v najem ali v primeru zmerne cene tudi za odkup. Telefonirati do 14. ure na štev 743888. OSM1CA — Miroslav Žigon — Zgo nik — toči s je domače črno in belo vino. PRODAM enoinpoltonski tovornjak «OM 40», leto izdelave 1975. Po kličite tel (04B1) 24-60, vsak dan med 9. in 12. uro. boljšo rešitev. Sestali so se tudi s predstavniki tržiške občinske u-prave, ki so obljubili svojo pomoč in posredovanje. Tako bo danes ob polenajstih na goriški prefekturi sestanek med tržiškim podžupanom Padovanom in podprefektom dr. La-vederjem. Bo prišlo do konkretnih odločitev glede sodnih izgonov? Po neuradnih informacijah naj bi bilo v Tržiču kar precej praznih stanovanj. Seveda gre predvsem za luksusna stanovanja, medtem ko močno primanjkuje ljudskih stanovanj. Kako je z gorivom ? «Gorivo je», tako so nam odgovorili več ali manj v vseh skladiščih. Kljub vsem zagotovilom, pa je stanje pri črpalkah še vedno kritično. Dolge vrste, mučno čakanje ... Nadaljuje se divji lov na vedno bolj dragoceno tekočino. «Dobava je redna», so nam za- Danes na prefekturi sestanek o sodnih izgonih v Tržiču Za okrog 40 družin iz Tržiča letošnji avgust ni mesec oddiha. Konec meseca jih bodo namreč, ko likor ne bodo medtem našli drugačne rešitve, izgnali iz stanovanj. Le redke družine so po prejemu obvestila o sodnem izgonu, ki zapade 30. avgusta, našle drugo, ali vsaj zasilno stanovanje. Za ve čino je vprašanje še zmeraj zelo dramatično, saj se bodo takore-koč znašle na cesti in to konec poletja. Te dni so se člani prizadetih družin že nekajkrat sešli na zborovanjih ter poskušali poiskati naj- Prispt>vaj le za DIJAŠKO MATICO gotavljali, «vendar premajhna, z ozirom na povpraševanje*. Družba ESSO je dobavo povečala za 10 odstotkov v primerjavi z isto dobo v lanskem letu, količino pa bi bilo treba vsaj podvojiti, da bi gorivo zadoščalo. Oskrba z bencinom in plinskim oljem je še kar zadovoljiva. Odprto pa ostaja vprašanje o gorivu za kmečko uporabo ter za kurjavo. Po podatkih, ki nam jih je posredovala kmečka zadruga iz Ločnika, so imeli v ponedeljek 129 stotov nafte, v sredo pa je že zmanjkala. Podobno je stanje v Krminu, Pierisu in Gradišču. Spričo takega stanja so kmetovalci in njihove strokovne organizacije upravičeno zaskrbljeni, Oe bodo lahko pravočasno pospravili pridelke ter opravili nujna jesenska dela na poljih. Javna prevozna sredstva v Gorici nimajo za sedaj težav z gori vom; potniki so lahko v tem oziru brez skrbi. 16. SEPTEMBRA V IDRIJI NA POBUDO OOZ ZB Množično srečanje borcev prekomorskih brigad Ob priložnosti tudi razstava o bojni poti 3. prekomorske -10. septembra izlet v Dalmacijo na odkritje spomenika komandantu B. Viskicu llltMiiiiiimimiiiiiiiilliiiiiiiiiMiiiiiiiiliilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiiliiilliiiliimiilillllliiiiiliiiuiiiiiimiiiiiiit IZ STATISTIČNIH PODATKOV GORIŠKE OBČINE Pravih Goričanov je le dobra polovica, ostali so priseljenci Nad šest tisoč je takih, ki so se rodili v Italiji, v krajih izven naše dežele Koliko je pravih Goričanov, takih, ki so se rodili v goriški občini, koliko ie priseljencev iz drugih krajev pokrajine in dežele ter koliko iz drugih krajev države. Taka vprašanja si največkrat zastavljamo, ko je govor o dodeljevanju ljudskih stanovanj, o zaposlovanju v javnih uradih, pa še ob takšnih ali drugačnih prilikah, ko domačini upravičeno ali neupravičeno ugotavljajo, da so nekako zapostavljeni. Pri ocenjevanju pojava priseljevanja, predvsem kar zadeva sodr žavijane iz južnih predelov države, Goričani največkrat nekoliko pretiravajo. Pojav res obstaja, vendar ni tako obsežen, kakor bi kazalo na prvi pogled. Na osnovi najnovejših statističnih podatkov, je v goriški občini nad šest tisoč ljudi, ki sb se ,ix>dili v krajih izven naše dežele. To pomeni, da je priseljencev iz notranjosti Italije približno ena sedmina celotnega prebivalstva. «Pravih Goričanov*, takih ki so se rodili v Gorici je nekaj nad 21 tisoč, iz drugih krajev pokrajine (v današnjem obsegu) se je priselilo okrog 4500 oseb, iz drugih krajev dežele pa nekaj nad 4200. Nad 6300 je občanov, ki so se rodili v tujini. Tako so jih namreč zabeležili na statističnem uradu županstva. V bistvu gre za ljudi, ki so se rodili v krajih, ki so po drugi svetovni vojni pripadli Jugoslaviji. Torej gre za Slovence rojene v krajih nekdanje goriške po krajine ter za begunce. Tudi pri »pravih Goričanih* bi bilo treba napraviti dodatno selekcijo. Med temi bo kar precej priseljencev iz druge generacije, takih, ki so se rodili v Gorici, njihovi starši pa izhajajo od drugod. Vsekakor ne razpolagamo s številčnimi podatki, vendar ne bo pretirano, če je takih 10 do 15 odstotkov, z drugimi besedami, okrog 3 tisoč. Prav tako, žal, ni točnih podatkov, na katerih področjih se priseljenci zaposlujejo. Na podlagi splošnih ugotovitev najbrž ne bi bilo napak, če bi rekli, da jih največ najde zaposlitev na področju javne u-prave, v zadnjem času pa je opaziti večje zaposlovanje v neposredni proizvodnji, predvsem v tovarnah. Če ni točnih podatkov o zaposlovanju, pa je znano, kje so ^ si ti ljudje ustvarili stalno bivališče. V samem središču jih je okrog 2500, okrog 1400 jih živi na območju Sv. Ane in Podturna (pritožbe domačinov glede dodeljevanja stanovanj so torej deloma upravičena!), nekaj nad 900 jih je na področju Placute in Svetogorske četrti, okrog 600 v Stra-žicah, nekaj nad 300 v Ločniku, prav toliko na Rojcah Manjše število ima stalno bivališče na območju drugih rajonov. Urejujejo okolico šempetrske bolnišnice Predvidoma bodo že letos končali s preurejanjem prostorov j>red šem-petrsko bolnišnico. Zgradili bodo odcep od glavne ceste in parkirni prostor. Do konca leta bodo tudi odprli prostore porodnišnice, centralnega operacijsega trakth, poliklinike in rentg(*-hske’ga oddelkir"'“' Komisija za prekomorce pri Občinskem odboru Združenja zveze borcev NOV Idrija se je sestala in razpravljala o organizaciji prvega srečanja borcev - prekornor-cev v idrijski občini, ki bo 16. septembra letos v Idriji. S proslavo in srečanjem borcev prekomorcev želijo tudi borci, ki so svojo borbeno pot pričeli pred 36 leti, prispevati k praznovanju letošnjih pomembnih 'partijskih jubilejev in tako predvsem mladim predstaviti pomemben prispevek, ki so ga prekomorske brigade dale za osvoboditev naše domovine. Iz idrijske občine je v teh enotah sodelovalo 450 borcev, V soboto, 15. septembra 1979, na predvečer proslave, bo v Idrijski galeriji otvoritev razstave «BOJNA POT III. PREKOMORSKE BRIGADE*, ki bo na-160 slikah prikazala pot brigade od ustanovitve do konca vojne. Avtor razstave je polkovnik v pokoju, Albert Klun. V nedeljo, 16. septembra 1979, pa bo ob 9.30 uri zborovanje borcev - prekomorcev v Rudniški dvorani v Idriji. Slavnostni govornik bo France Hočevar ali general Stane Bobnar, v imenu družbenopolitičnih organizacij idrijske občine bo zbrane borce pozdravil sekretar Občinskega komiteja ZKS I-drija Viktor Podobnik. V kulturnem programu proslave bodo sodelovali: pihalni orkester idrijskih rudarjev, ženski pevski zbor »Slovenijales* Sp. Idrija in recitatorji druga območja Goriške, bo treba tivnih ukrepov. Med slednjimi je tudi odločitev, da bodo uslužbencem pokrajine izplačali odškodnino v znesku 250 tisoč lir, na račun kolektivne delovne pogodbe, v dveh obrokih. Predsednik pokrajine, profesor Silvano Pagura, je nadalje seznanil člane odbora z razvojem položaja v goriškem podjetju Manifattura Tabacehi ter z ukrepi, ki jih je pokrajinska uprava napravila pri pristojnem ministrstvu, da bi v tem o-bratu začeli ponovno zaposlovati in nadomeščati delavce, ki odhajajo v pokoj. Glede tega vprašanja sta se zanimala tudi senatorja Bacic-ehi in Gerbčeva, ki sta poslala finančnemu ministru pismeno vprašan ie. Pokrajinski odbor je nadalje vzel v pretres interpelacijo, ki jo je že prejšnji teden v imenu komunistične skupine v 'pokrajinskem svetu predložil svetovalec Silvino Poletto. Poletto je pokrajinski odbor vprašal, kaj namerava storiti v zvezi s težavami, v katerih so se znašli kmetje zaradi suše ter zaradi dolgotrajnega pomanjkanja in težav pri nabavi goriva. Predsednik Pagura je dejal, da so mu odgovorni pri konzorciju za namakanje krminsko - gradiščanskega polja zagotovili, da je vode za namakanje dovolj. Občasne prekinitve pa so le posledica določenih tehničnih težav. Kar zadeva razširitev namakalnih kanalov tudi na Šolskega centra Idrija. Po konča ni proslavi bo v Mejci v Idriji tovariško srečanje borcev - prekomorcev, mladine in ostalih občanov idrijske občine. S programom proslave je komisija seznanila vse družbenopolitične organizacije v idrijski občini in od njih dobila tudi vso podporo. Prav tako pa bodo srečanje borcev - pre komorcev finančno podprle tudi OZD iz idrijske občine. Komisija za prekomorce je tudi izdelala program izleta borcev III. PUB v Dalmacijo, na proslavo ob odkritju spomenika komandantu brigade Bogdanu Viskiču, ki bo 10. septembra 1979 v Gradacu. Silvo Kovač Zadnja seja na pokrajini pred velikošmarnskim dopustom V četrtek zvečer se je na zadnji seji pred krajšim velikošmarnskim :om, sestal goriški. pokrajinski ' ter sprejel vrsto administra- ciiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiikoiiMiiiaaiiiiiiiiiiiaiiiiiKiiatiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiattiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiit PO DODELITVI NOVIH SREDSTEV Hitrejša obnova spomenikov ki jih je poškodoval potres Novogoriški zavod za spomeniško varstvo skrbi tudi za sanacijo drugih zgodovinsko pomembnih stavb in spomenikov NOB pripraviti temeliit načrt ter predvsem najti sredstva za finansiranje. Glede goriva za potrebe kme-tiistva pa je orofesor Pagura dejal, da je pokrajinska uprava že posredovala tri prefektu. V tej zvezi je družba AGIP zagotovila, da bo za 15 odstotkov povečala dobave plinskega olja. Pokrajinski odbor se je na zadnji seji ukvarjal še z nekaterimi šolskimi vprašanji. Redna dejavnost se bo na pokrajini obnovila proti koncu meseca, ali v začetku prihodnjega, ko se bo po vsej verjetnosti sestal tudi pokrajinski svet. Z nadaljevanjam obnove zgodovinskega jedra v Breginju je Zavod za spomeniško varstvo v N. Gorici zopet pričel s konservatorskimi deli na spomenikih, ki jih je prizadel potres leta 1976. Načrte za obnovo so pripravili že takoj po potresu, prve konkretne posege pa so opravili lani, nakar so morali zaradi pomanjkanja sredstev prekiniti obnovitvena dela. Letos je Zavod dobil potrebna sredstva in takoj nadaljeval z delom v Breginju. Potres je prizadel tudi nekaj pomembnejših objektov, ki jih novogoriški Zavod sedaj obnavlja. Tako terjajo temeljito obnovo trški dvorec v Gregorčičevi ulici v Kobaridu, iz 17. stoletja, domala porušeni cerkvici v Selu in v Kladju nad Breginjem, kjer bodo zaenkrat lahko sanirali le srednjeveške freske in pa cerkvica iz časa prve svetovne vojne na Javorici. Dobri, stari (in dražji) sladoled Vreme zadnjih dni kar precej spominja na jesenske mesece, vendar gre verjetno le za krajši premor v poletni vročini. Koledar namreč pravi, da smo sredi poletja, v dnevih, ki bi morali veljati za »pasje*. Pregreti Goričani si običajno v tem času kaj radi privoščijo košček sveže lubenice, ko zareč hladnega piva ali pa — najbolj priljubljen med vsemi — sla doled. V kavami De Rocco, ki je v mestu in bližnji okolici dobro znana predvsem po kvalitetnih sladoledih, sta o svojem poklicu rade volje spregovorila sladoledarja Tullio in Sergio. Oba opravljata poklic že celih 25 let, lokal pa neprestano deluje od leta 1928. Še prej, od pr vih let stoletja, pa so člani nji nove družine prodajali sladoled po mestnih ulicah. »Danes je postal sladoled specialiteta naše kavarne. Vsak dan pripravimo 9 različnih sort sladoleda. Ker nimamo strojev, da bi izdelovali več sort hkrati, jih menjuje mo iz dneva v dan,* je povedal Tullio. O klientih je spregovoril Sergic. »Nekoč so prihajali po eno ali dve kroglici sladoleda, sedaj pa se je povečala družinska uporaba: lien- ti kupujejo večje količine sladoleda, ki ga nato hranijo kar v dc mačem hladilniku. Odjemalci so vseh starosti, prevladujejo pa upokojenci in mladina. Največje povpraševanje imamo v poznih jutranjih urah in popoldne od 5. ure De Roccova sladoledarja sta tudi dejala, da pri svojem delu nimata nobene skrivnosti, ki .je ne bi mogla razkriti. «Skrivnost je v po stopku izdelave, ki je kljub uvedbi električnih strojev ostal isti, ka kršen je bil v začetku stoletja Uporabljamo samo pristne domačo snovi, kot so mleko (povprečno porabimo več kot hektoliter mleka na dan), jajca, sladkor, kakao in razne sadne sokove ali estrakte, s katerimi dajemo sladoledu različn,-okuse.* Kaj pa cene? Tudi te so za vse okuse, oz. žepe. Od kroglice, ki stane 100 lir, do srednje velikih sladoledov z višnjami ali ice-caf-feja, ki stanejo 500 lir, pa do tort in sladoledov p naročilu takšne velikosti, kot si pač nekdo zaželi. Pa preidimo od najbolj znane kavarne do nič manj znanega potujočega sladoledarja Romea. Kdn ga ni še videl na njemu najbolj priljubljenem mestu, tik ob Pevm skem mostu, ali na kaki šagri sli pa še, v zimskih mesecih, saj udi v tem času ne preneha z delom, pred kako šolo. ko se je okoli njegovega «potujočega hladilnika* kar trlo dijakov, ki bi radi pokusili njegov Sladi iv sladoled? Sladoledar Romeo je Slovenec in je izpod svojega sončnika rad odgovoril na vprašanja Primorskega dnevnika. «Letos sem moral podražiti sladoled, tako da stane kroglica 200 in ne več 100. lir. V zadnjih mesecih so namreč poskočile cene sa dja in drugih snovi, ki jih uporabljam za izdelavo sladoleda. Pro daja pa se kljub temu ni zmanjšala.* Po ugotovitvi, da so nekdaj bili glavni odjemalci starši, ki so kupovali sladoled otrokom in pa «mulerija*, je Romeo dejal, da inn danes veliko opravka tudi z odraslimi, med katerimi je v poletnem času precej turistov, zlasti iz Ju goslavije. »Delo je precej zahtevno*, je nadaljeval, «ne toliko kar se tiče pro daje, ampak ker sam izdelujem sladoled, ki ga prodajam Pri delu se poslužujem modemih strojev, ki precej poenostavijo izdelavo. Najprej je treba vzeti mleko, jajca in sladkor, to pa vse skupaj segre vati, dokler ne zavre. Nato dodam sadje ali druge snovi, ki dajo sladoledu okus, vse skupaj pa dam v mešalec, ki izdela sladoled pr: —30° C. Sladoled se nato hrani pri temperaturi —14° C.» Toliko o izdelavi sladoleda, oceno o kvaliteti pa naj vsakdo da kar sam! (mm) Obnovitvena dela Zavoda za spomeniško varstvo se ne omejujejo le na odpravljanje škode, ki jo je prizadel potres, ampak so izdelali obsežnejši načrt za obnovo in valorizacijo pomembnejših stavb in spomenikov na Primorskem. Tako so v Šmartnem v Brdih obnovili dva o-brambna stolpa z delom obzidja, sedaj pa obnavljajo gotsko hišo. Prav tako obnavljajo dobrovski grad dvorec na Vogrskem in štanjelski grad. Omembe vredno je tudi prizadevanje za ohranitev spomenikov NOB. Zavod je namreč že pripravil topografijo spomenikov na Sežanskem in Postojnskem, pripravlja pa jo že tudi za novogoriško občino. Pri tem delu hkrati ugotavlja stanje spomenikov in daje predloge za potrebne posege. Mladinska delegacija na taboru klubov OZN Delegacija Mladinskega odbora pri SKGZ je v četrtek obiskala tabor klubov Organizacije združenih narodov pri Ankaranu. Predsednik odbora Igor Komel je seznanil u-' deležence z življenjem zamejskih Slovencev v Italiji. V Sloveniji deluje kakih 400 klubov OZN s približno 10.000 člani. Največje število jih deluje na 0-snovnih in srednjih šolah, nekaj pa tudi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Zavedajo se namreč, da se morajo zaradi vse večje pomembnosti in soodvisnosti zunanje politike, z njo seznanjati tudi mladi. Tudi dosedanje izkušnje pri delovanju teh klubov so pokazale, da pridobijo člani z delovanjem v klubih veliko znanja. Prav s spoznavanjem zunanje politike se krepi njeno po-družabljanje. Po njihovem so namreč le osveščeni subjekti lahko oblikovalci konkretne zunanje politike. Prav načrtna dejavnost na tem področju je eden glavnih ciljev delovanja klubov OZN. Letos so se člani klubov OZN iz vse Slovenije že petič zbrali na izobraževalnem taboru v Ankaranu, Organizirali so dva tabora, s približno 100 udeleženci, na enem taboru so bili predvsem osnovnošolci, na drugem pa srednješolci. Na številnih predavanjih so se seznanili z aktualnimi mednarodnimi razmerami. Kot predavatelja sta' jih obiskala tudi Vida Tomšič in Jože Hartman. Padavin še zmeraj premalo Dežja, ki je prekinil več kakor dva meseca dolgo sušno in vroče obdobje, so najbolj veseli kmetovalci v ravninskem svetu, kjer je suša resno ogrozila pridelek koruze in živinske krme. Dež pa je dobrodošel tudi briškim vinogradnikom, saj na nekaterih področjih ni bilo obilnejših padavin kar dva meseca in pol. Sušno in vroče poletje pa je zavrlo razvoj grozdja in so jagode še zmeraj precej drobne. Čeprav traja deževno -Teme že nekaj dni, pa moče še ni bilo dovolj zlasti na lažjem, prodnatem j svetu ter v vinogradih, saj je voda j prodrla le nekaj centimetrov glo-i boko v zemljo. Dežja torej ni še dovolj. Tako pravijo kmetje, čeprav so turistični delavci drugačnega mnenja, ker utegne ohladitev močno vplivati na velikošmami promet. Kako bo z vremenom prihodnje dni? Najbrž se še ne bo ustalilo in so zato še možne padavine, predvsem kot nevihte. Pričakovati pa je razmeroma moker prehod poletja v jesen. Bodo napovedi držale? Saj drugače ne bi moglo biti, pravijo ljudski vremenarji. Če ni padalo poleti bo pač jeseni. Center za boj proti raku, ki deluje pri goriški splošni bolnišnici, bo v avgustu posloval po sledečem urniku: specialistične preglede dojk bodo opravljali vsak delavnik od 10. do 11. ure, specialistične preglede rodil pa ob torkih in četrtkih med 9. in 11. uro. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 26. avgusta, izlet v kočo v Krnici, z vzponom na Škrlatico, 1. in 2. septembra pa izlet v dolino triglavskih jezer ter vzpon na Kanjavec. Podrobnejša pojasnila na sedežu društva, oziroma pri odbornikih. Kino Gorivu VERDI 18.00-22.00 »Terrore dallo spazio profondo*. D. Superlandt in R. Adams. Barvni film. CORSO Zaprto zaradi dopusta. VITTORIA 17.00-22.00 «La porno ninfomane*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Verso il sud». PRINCIPE 18.00—22.00 «Travolto da-gli affetti familiari*. Nora Gorivu in okolica SVOBODA 18.00-20.00 »Grške smokvice*. SOČA 18.00—20.00 »V vrtinci zavesti*. Angleški film. DESKLE 19.30 «Madame pipi*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicold, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328. i NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ v v v NA TRŽIŠČIH POCENITEV FUNTA IN ZLATA Glavni novici prejšnjega tedna, ki so ju zabeležila valutna tržišča, sta znaten padec funta (v enem tednu za 2,5 odstotka) in nadaljnja pocenitev zlata, ki pa se je zadnje dni okrnila. Dolar je zabeležil le manjši padec, o-stale valute pa so v glavnem kotirane kot prej. Britanski funt je bil spet »vroča* valuta na valutnih tržiščih in sicer v negativnem smislu. Po znatni podražitvi (v enem samem mesecu je poskočil od 1.820 na 1.903 lire) se je tudi ta valuta pomirila in nikakor ni bila sposobna obdržati pridobljene pozicije. Povoda za padec funta sta bila prejšnji teden v glavnem dva in sicer objava podatkov o povišanju cen v juliju, ki govorijo o skoku za 2,5 odstotka; naslednji vzrok je bila bančna statistika, ki je v glavnem ugodna in o-menja zmanjšanje števila prošenj za posojila. Po teh podat kih naj bi se obresti v Veliki Britaniji v kratkem zmanjšale. Znano pa je, da so pritekali zadnje čase kapitali na Britansko o-točje v glavnem zaradi visokih obresti. Govorice o bogatih naftnih ležiščih so imele le psihološki vpliv na valutne borze, a so vsekakor potiskale funt navzgor. Omeniti je treba, da padec funta nikakor ne zaskrblja britanske vlade, ker je bil izvoz pri taki kotaciji nacionalne valute silno težaven. Britanska centralna banka je skušala večkrat poseči na tržiščih z nakupom dolarjev in si je nabavila na tak način samo v juliju 1.355 milijonov dolarjev. Končno so se stvari na borzah zasukale drugače in funt je padel skupno 5,4 odst. nasproti dolarju in 4,5 odst. nasproti marki. Sedaj velja funt okrog 2,2 dolarja, izvozniki pa bi si želeli idealno ko-tacijo 2.1 dolarja, do česar lahko še pride. Opazovalci menijo, da se bo sukala letošnja infla ci>a v Veliki Britaniji okrog 17 odst. Zlato se je pomirilo in je veljala unča v Londonu le 282 dolarjev, potem ko je dosegla zgodovinsko kotacijo 307 dolarjev. Pocenitev znaša torej 8 odstotkov.^ Kljub veliki recesiji v svetovnem obsegu, ki jo je povzročila energetska kriza, se je zdela taka cena zlata previsoka. Zadnje dni tega tedna pa so se stvari drugače zasukale in zlato spet hiti navzgor. Razširile so se govorice, da se mislijo države proizvajalke petroleja spet sestavi v septembru, da bi proučile položaj ob razvrednotenju dolarja. Take govorice so povžro-čile precejšnje povpraševanje po rumeni kovini, zato se je njena cena dvignila od 282 na 290 dolarjev za unčo. Predvidevajo, da bodo te države spet podražile nafto ali pa jo bodo obračunavale na kak drugačen način, ne pa v dolarjih. V Milanu stane gram zlata 7.600—7.700 lir. Zanimivo je, da je ostala cena unče zlata v Parizu še vedno nad 300 dolarji. Dolar se je sukal ta teden o-krog 820 lir, le zadnje dni se je nekoliko pocenil (817 lir). Centralne banke še zmeraj podpira- jo ameriško valuto, tudi novi pred sednik Federalne rezerve Volcker si na moč prizadeva, da bi utrdil dolar. Vsekakor pa so govorice o vrenju med državami pridelovalkami petroleja potiskale dolar navzdol. Avstrijski šiling je že dolgo trdna valuta, ker sloni v glavnem na nemški marki. Ob zadnjem lesnem sejmu v Celovcu so se razširile vesti o ovrednotenju šilinga nasproti marki in seveda tudi nasproti ostalim valutam. Ta pojav bi precej prizadel zlasti italijanske uvoznike avstrijskega lesa, med katerimi vlada precejšnja zaskrbljenost. Zaenkrat niso avstrijske oblasti teh novic zanikale. Italijanska lira je že več mesece trdna. Zadnje dni so objavili podatke o valutnih rezervah v juliju, ki naj bi presegale 35.000 milijard lir. Priznati je treba, da je v tej skupni številki obračunano zlato po najvišji kotaciji, ki sedaj ni več realna. Kljub temu na gre vsekakor za lepo vsoto, ki prikazuje Italijo navzven v u-godni luči. V tej vsoti pa ni všteta notranja zadolžitev italijanskih javnih ustanov, ki dosega zelo visoko stopnjo. (srs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Trst Celovec Ziiricb Beograd 10. 8. 1979 9. 8. 1979 9. 8. 1979 10. 8. 1979 Ameriški dolar 819.— 13,15 L66V2 18,58 Kanadski dolar 685.— 11,05 1,43 15,55 Nemška marka 442.— 721,50 90,65 1014,09 Holandski florint 403.— 657,— 82,70 925,71 Belgijski frank 26.— 43,20 5,47 . 62,68 Danska krona 151.— 249.— 31,60 351,87 Švedska krona 190.— 311.— 39,50 440,49 Norveška krona 158.— 261.— 32,50 369,12 Francoski frank 192.— 309,50 39,15 437,05 Italijanska lira — 1,61 2,030 2,28 Angleški funt 1815.— 29,96 3,72 41,20 Irski funt 1675.— . Švicarski frank 487.— 799,20 1122,77 Avstrijski šiling 61,— 12,42 139.— Japonski jen 3,55 6,- - Avstralski dolar 870.— 14,60 1,88 20,58 španska peseta 12.25 19,70 2,44 28,92 Portugalski eskudo 17,50 25,70 3.60 Jug. dinar mali 38.50 64,— 8.45 - veliki 38,50 64,- 8,45 Grška drahma 22,- 35,— 46,03 9. 8. 1979 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 7.570 7.670 ZLATO London (unča) 290,75 dol. 291,75 SREBRO Milan (kg) 233.000 238.000 PLATINA Milan (g) 10.020 10.320 VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 10. 8. 1979 Sovjetski rubelj 195,- Poljski zlot 7.— češka krona 29,50 Madžarski forint 27.- Romunski lej 30.25 Bolgarski lev 375,— Turška lira 14,- ENERGETSKA KRIZA IN FRANCOSKI TURIZEM Vrnitev s počitnic v znaku znižanja kupne moči potrošnikov Vrsta podražitev od julija do avgusta in neugodne napovedi za bodočnost - Vrvež na Sinji obali PARIZ — Energetska, lahko bi rekli splošna kriza je precej vplivala na obnašanje in navade Francozov tudi glede izkoriščanja počitnic. Prvič po začetku krize leta 1974 se gospodarski položaj direktno odraža tudi na počitnice. Izletniki in koristniki počitnic te’- dopustov so še vedno prav tako številni, kot so bili nekoč, morda jih je celo nekoliko več. Po uradnih statistikah je 28 milijonov Francozov odpotovalo na počitnice (oziroma bo odpotovalo) med pi-vim majem in septembrom letošnjega leta. Lani jih je bilo vsega skupaj 20 milijonov in 600 tisoč. Toda letos so počitnice krajše, a družine, če izvzamemo hotele kategorij «grand luxe» za katere je še vedno veliko popraševanje, so manj zapravljive. ze zdaj se vidi, da bo vrnitev v vsakdanje rutinsko življenje težavna. To ne samo zaradi velikih gospodarskih ravnotežij, temveč bolj prozaično, na ravni denarnic posameznikov. Po dveh mesecih so se zvišanja cen razburkala kot morje na obali. Javno mnenje se je že privadilo na slabe poletne novice, toda kar se sedaj dogaja je prehudo. Junij: povišanje cen bencina »super*, telefona, plina; julij: najem- ■iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiivMiiiiiiiiiiifiiiiiiniifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiin Partizanski praznik v Prečniku Na prazniku, ki so ga v Prečniku proslavljali od sobote do ponedeljka v prejšnjem tednu, je nastopila tudi godba Iz Nabrežine. V nedeljo je godba imela še samostojen koncert Na turnirju «briškole» nine, mleko, mestni prevozi, poštne storitve, avtomobilske šole; avgust: tobak, cigarete, električni tok, pa spet bencin »super*, ki bo presegel mejo 3 frankov na liter. Vlada se bo morala spoprijeti po koncu počitnic z najslabšimi pokazatelji cen v tem letu. Nasprotno temu kar se dogaja pri nemških sosedih, inflacija Francozov ne spravlja ob pamet. Seveda pod pogojem, da dogodki galopirajo z enakim tempom kot cene. To pa danes ni več tako gotovo, kot je bilo nekoč. Neki visoki funkcionar je priznal: «V letih 1977 in 1978 je prišlo do vrnitve s počitnic v znaku zaviranja kupne moči. To pot je treba govoriti o stagnaciji, če rte ». jžtf -1 hekftt ef-e, o znižanju kupne moči». Vsi zaposleni mestni delavci in uslužbenci bodo ob en odstotek svojega dohodka v korist socialne varnosti. Ne obstaja pa nobeno upanje, da bi se jim plače zvišale. Ministrski predsednik Bar- re, priporoča podjetjem, naj sku- šajo zelo strogo ohraniti globalno kupno moč. Izboljšave v korist drobnih mezdnih delavcev in nameščencev bi pa morali finansirati «veliki». Se pravi: kadri. Obstajajo seveda odprti še vsi problemi, ki zadevajo izvajanje te politike, in za katero ni niti soglasja med samimi delodajalci. Nekateri so zaskrbljeni zaradi stiskanja pasu. Serge Dassault (letalska industrija) se boji, da bo to stiskanje pasu povzročilo nezainteresiranost osebja in še posebej da bo znižalo raven potrošnje, ki še vedno ostaja najpomembnejši vzvod rasti. Drugi pa želijo, da bi povišali pritisk. Mogočna metalurška federacije UIMM svetuje, da ne bi nadomestili pri mezdah del povišanja cen, ki ga je treba pripisati ceni petroleja. To pomeni, da bo jasno, izločiti iz pokazateljev cen tistega ki se nanaša na energijo. Ali bodo poslušali UIMM? Tega ne moremo popolnoma izključiti. Pravijo, da vlada ne izključuje v celoti tak ukrep. Prvo potezo bi utegnili izvesti tedaj, ko bo r'riš'o do glasovanja glede proračuna za leto 1980: pokazatelj cen naj r.e bi več upošteval tobaka in alkoholnih pijač, katerih cene pa bi se utegnile hudo zvišati. In končno še ena slaba novica, ki morda pojasnjuje zakaj letos počitniško veselje ne more zbrisati težav pri vrnitvi na domove. Ocena obiskov v raznih turističnih francoskih krajih je soglasna: turisti so povsod zelo varčni, hotelirji in gostinci pa čemerni. Sicer pa je glavno francosko turistično področje, to je vsa obala okraja Pomorskih Alp (Departe-ment des Alpes - Maritimes) prepolna turistov. Tu je med drugim tudi slovita Sinja obala (Cote A-zur). V hoteli! ni mogoče dobiti prenočišča, kampi so prepolni ljudi. V tem vročem poletju pa tudi večkrat gorijo gozdovi. Ekologi u-gotavljajo, da bo morje kmalu postalo pravcata greznica. Na okrajni prefekturi pa trdijo, da je vse v redu. Vojska policistov, uradnikov in najrazličnejših nameščencev bedi dan in noč, da bi se promet in sploh vse življenje odvijalo v najboljšem redu. Pregledi na mejnih prehodih, kjer se vali dan in noč mogočen val turistov iz Nemčije in skandinavskih dežel proti jugu so precej površni. Cariniki pa trdijo, da sploh ni nevarnosti da bi se tihotapci skrivali v tej množici turistov, ki gredo proti jugu z avtomobili, ki so polni najrazličnejše prtljage. Na teh obalah južne Francije je sedaj prav gotovo pol milijona turistov, poleg že 800 tisoč stalnih prebivalcev. To veliko število ljudi nalaga seveda velike skrbi o-blastem, ki posvečajo posebno pozornost vprašanju varnosti pred po- žari ter onesnaženja morja. Poseb no v to svrho uporabljajo najsodobnejša sredstva: letala, helikop terje s katerimi pregledujejo morsko površino. Stroga je tudi kontrola nad delovanjem kampingov. Večkrat se je zgodilo, da je sam prefekt obiskal številne kampinge, kjer je osebno nadzoroval cene, stanje sanitarij itd. V večini kampingov so ugotovili, da so bili nabito polni, preko dovoljenih zmogljivosti. Lastniki pa so se opravičevali: kako naj zavrnemo ljudi, družine, ki ne najdejo nikjer prenočišča? letos v Jugoslaviji BEOGRAD — Poprečen čisti dohodek na delavca v družbenem sektorju je znašal v prvem trimesečju letošnjega leta 5 tisoč 592 dinarjev, oziroma 920 dinar jev več kot v istem času lanske ga leta. Po podatkih zveznega za voda za statistiko je znašal čist dohodek na delavca v gospodar ski dejavnosti 5 tisoč dinarjev v negospodarskih pa 6.578 dinar jev. V odnosu s prvim trimeseč jem lanskega leta je čisti osebn dohodek v negospodarskih dejav nostih narasel za 1.168 dinarjev oziroma za 22 odstotkov, v gospodarski dejavnosti pa za 870 dinarjev oziroma 19 odstotkov. Podatki, ki jih je zbrala statistika se nanašajo na 43 odstotkov TOZD, delovnih enot in drugih samoupravnih organizacij z okoli 80 odstotki zaposlenih v družbenem sektorju. Poprečni osebni dohodek po dejavnostih se je gi bal od 4.754 dinarjev v gostinstvu in turizmu do 7.595 dinarjev v finančnih in drugih storitvah. Najmanj, in sicer 4.081 dinarjev so prejeli delavci v proizvodnji gotovega tekstilnega blaga, največ pa, in sicer 9.600 dinarjev, delavci zaposleni pri cevovodnem transportu. V naslednjih desetih dejavnostih je bil dosežen največji osebni dohodek na delavca: cevovodni transport (9.600) dinarjev, projektiranje in sorodne storitve, združenja OZD, proizvodnja nafte in plina, znanstveno-raziskovalna dejavnost, zunanja trgovina, družbenopolitične organizacije, raziskovalno in razvojno delo, zračni promet in zavarovanje lastnine in ljudi (8.343). Na seznamu dejavnosti z najnižjim prejetim osebnim čistim dohodkom je prav gotovo proizvodnja tekstila (4.081), sledijo potem proizvodnja preje in tkanin, proizvodnja usnjene obutve in galanterije, osebne storitve, proizvodnja nekovin, proizvodnja rezane gradnje in plošč, visoke gradnje, itd. Čisti osebni dohodek na delavca se je v prvem trimesečju gibal poprečno od 4.451 dinarjev na Kosovu do 6.671 dinarjev v Sloveniji. 27. AVGUSTA V TRSTU Seminar ob stoletnici Einsteinovega rojstva Tudi Trst se pridružuje praznovanju stoletnice rojstva očeta nuklearne fizike Alberta Einsteina. 27. avgusta se bo na tržaški univerzi začel International sympo-sium on non— conventional ener-gy; seminarja sc bodo udeležili mnogi znanstveniki iz tujih držav. Manifestacijo prireja International centre fot theoretical physics. Obenem bodo odprli razstavo znanstveno - slikovnih raziskav Maria Padovana, ki bo pozneje obiskala nekatera italijanska mesta, med katerimi Piso, Modeno in republi ko San Marino. LJ n EDITORIALE STAMPA TRIESTINA - s p* ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA TRST, Ul. Montecchi 6 štev. 1577 Registra podjetij pri tržaškem sodišču GLAVNICA 45.000.000 LIR V CELOTI VPLAČANA BILANCA NA DAN 31. DECEMBRA 1978 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA 1) OSNOVNI KAPITAL a) zgradbe ................................. b) naprave, stroji, razna oprema............ c) dopolnilni elementi aktive; glava, patenti in licence............................... d) avtomobili in industrijska vozila ■ • • e) pohištvo, oprema in pisarniški stroji 384.222.065 200.747.184 • • • • • • • • • • • 7.134.124 40.417.607 154.084.576 1) AMORTIZACIJSKI SKLADI a) nepremičnine............ naprave, stroji, oprema . avtomobili in industrijska vozila............. pohištvo, oprema in pisarniški stroji......... 786.605.556 11.526.6® 65.450.© 15.936.153 63.366© 156.270©» 2) OBRATNI KAPITAL Zaloge: a) papir 1............... b) črnila in druge surovine c) razni tiskarski material d) razno ................ 6.110.640 614.100 6.236.850 130.906.532 2) NAMENSKI SKLADI a) za riziko devalvacije kredita . . . s , . . . b) za odpravnine nameščencev . • • • • • 4.147© 743.616-835 747.764© 143.868.122 3) NALOŽBE V PREMIČNINSKO PREMOŽENJE a) participacije................................... 50.000.000 4) RAZPOLOŽLJIVA DENARNA SREDSTVA a) blagajna......................................... 21.978.863 b) tekoči računi in bančni pologi................. 423.834.431 c) poštni tekoči računi.............................. 6.587.586 452.400.880 3) FINANCIJSK1 DOLGOVI 4) OBRATOVALNI DOLGOVI a) dobaviteljem......... b) bankam............... c) razni ............... • »••»••O 5) PRENOSNA PASIVA.............f , . 898.977.621 517.913© 1.416.891© 242.858© 5) KREDITI a) do klientov........ 834.696.526 b) menični................. 47.468.175 c) razni ................. 154.358 008 1.036.522.709 6) PRENOSNA AKTIVA......................................... 175.439.907 7) AKTIVNI REESKOMPTI SKUPNA AKTIVA .... 2.644.837.174 9) TUJA PREMOŽENJA a) jamstveni pologi . . 2.500.000 SKUPNO 2.647.337.174 6) PASIVNI REESKOMPTI................................... SKUPNA PASIVA .... 2.563.793© 7) Neto: Glavnica na dan 1. januarja 1978 .......... 45.000.000 Revalvacija..................... 21.500.000 66.500© Rezerve po statutu.......................... 4.738. DOBIČEK POSLOVNEGA LETA..................... 9.804© SKUPNO V IZRAVNAVO .... 2.644.837© 8) TUJA PREMOŽENJA a) jamstveni pologi ...................... > . 2.500© SKUPNO .... 2.647.337© RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA STROŠKI DOHODKI 1) ZAČETNO STANJE a) papir ...... b) črnila in druge surovine c) razni tiskarski material d) razno . . , . . . 10.890.250 405.250 4.841.400 16.136.900 1) DOHODKI IZ ZALOŽNIŠKE DEJAVNOSTI a) prodaja . ............. b) naročnina . . r. . 1' '. c) oglasi .................. d) avtorske pravice ..... e) prodaja remitente in odpadkov 368.061© 79.753.© 158.873© 2) STROŠKI ZA NAKUP SUROVIN a) papir................................................ 53.348.126 b) črnila in druge surovine............................... 2.296.950 c) razni tiskarski material............................... 7.097.145 d) električna energija, voda, plin in klimatske naprave...................................... 9.568.014 e) fotoslužba in klišarna................................ 10.501.782 f) razno............................................... 3.067.556 85.879.573 3) STROŠKI ZA UPRAVNE ORGANE................... 4) STROŠKI ZA NAMEŠČENCE a) plače in mezde: časnikarji.................... 239.838 696 tiskarji........................ 174.881.351 upravno osebje............... . 139.694.536 b) socialni in fiskalni prispevki.............. c) dodelitve v sklad odpravnin in socialnih dajatev .......... d) zavarovanja urednikov, posebnih dopisnikov itd. .... .............. e) nadurno delo: novinarji....................... — tiskarji......................... 16 496 857 upravno osebje................... 12.640.902 554.414.583 276.365 314 113.531.475 2) RAZNI DOHODKI ^ a) delo tiskarne za stranke...... 26.936 b) prispevki in podpore: r$ državna podpora . ................. 26.9JO poldržavnih ustanov.................. privatnikov.......................... c) stalni prispevki ......................... Tl 9gfl d) razno................................ 15.736^ 69.6143^ 3) PREMOŽENJSKI DOHODKI...................... " 4) FINANČNI DOHODKI.......................... " 5) IZREDNI DOHODKI........................... " 6) KONČNA ZALOGA ^ a) papir............................... 6 ifiQ80° b) črnila in druge surovine.......... . ^ j ij|) c) razni tiskarski material .......... 5.181- d) razni ................. 1236§J J) PRENOSNA AKTIVA . 8) AKTIVNI REESKOMPTI 29.137.759 973.449.131 5) STROŠKI ZA RAZPEČEVANJE 13.160.000 SKUPNI DOHODKI IZGUBA POSLOVNEGA LETA 689.827© 508.801©., 6) STROŠKI ZA USLUGE a) sodelavci in dopisniki . b) tiskovne agencije . . . c) dela pri drugih . ... d) potni stroški in razno . . e) prevozni stroški .... f) poštni in telegrafski stroški g) telefonski stroški .... h) razne usluge.............. i) pasivne najemnine . . . j) razno .................... 31.633.635 8.660.908 17.619 254 4.689.340 13.846.800 6.569.150 83.019.087 7) SPLOŠNI STROŠKI a) upravni .... b) uredniški .... c) za reklamo . . . d) za stike z javnostjo e) razno ........... 5.257.423 8.292.309 2.200.808 4.826 894 6.406.569 26.984.003 8) FINANČNA BREMENA . . 9) DAVČNA BREMENA . . . 10) IZREDNA BREMENA . . 11) KVOTE ZA AMORTIZACIJO 12) NAMENSKI SKLADI . . . 13) PRENOSNA PASIVA . . . 14) PASIVNI REESKOMPTI . SKUPNI STROŠKI 1.198.628 694 SKUPNO V IZRAVNAVO 1.198.628.694 Objavljamo bilanco »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* za poslovno leto 1978 v smislu člena 8 zakona štev. 172 od 6 junija ©.^4 »ukrepih za založništvo* ter ustreznih norm za izvajanje zakona, še posebej odloka predsednika ministrskega sveta z dne 3. junija glede «odobritve bilančnega vzorca dnevnikov in periodičnega tiska ...» Pri tem poudarjamo, da se premoženjsko stanje nanaša na EST — ZTT, račun izgub in dobičkov pa se v smislu zgoraj uav©r nih zakonskih predpisov strogo drži samega naslova PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Samo njemu se torej pripisujejo vse pozitivne a?, t/s gativne ekonomske komponente poslovnega leta, tako tiste, ki se nanašajo neposredno na sam naslov, kot tudi posredne, splošne, pripisujejo po kvotah po načelu pristojnosti in koriščenja. H© Upoštevati je nadalje treba, da se zgoraj navedeni obračuni razlikujejo od bilunčnih obračunov redne dokumentacije ustavljeni v smislu ustreznih vzorcev, ki jih predpisuje omenjeni dekret, vzorcev, ki se tu® niškega računovodstva, ker so bili sestavljeni . , . . __ čutno razlikujejo od tradicionalnega knjigovodstva in zadevnih veljavnih splošnih zakonskih predpisov 9 5 t le Po Prosto: Salnikov (SZ) 3’51”14 SV- rek-); 800 m prosto: Sal-lSv (SZ) 7’56”49 (tudi sv. rek.); ijf m: Salnikov (SZ) 15 03”99; )0 * hrbtno: Matthes (NDR) 56” m hrbtno: Matthes (NDR) l'02”ol; m Prsno: Morken (ZRN) (tudi sv. rek.); 200 m prsno: Tropski pokal 1979 MOŠKI upina (London) ^ skLr...„ , wlluu„, ^vjetska' zveza,” NDR, ZRN, i^hja, švedska, Francija, .Madžarska, Velika Britanija. -s«upina (Utrecht) “Panija, Nizozemska, Bolga-Romunija, Jugoslavija, ŽENSKE skupina (Utrecht) jpvjetska zveza, NDR, ZRN, nizozemska. Velika Britanija, j. rancija, švedska, Belgija Skupina (Palma de Mallorca) j°'jska, ČSSR, Italija, Špani-la. Romunija. Wilkie (VB) 2’15”11 (tudi sv. rek.); 100 m delfin: Pyttel (NDR) 54”75; 200 m delfin: Pyttel (NDR) 1’59”63; 200 m mešano: Sidorenko (SZ) 2’ 03"46; 400 m mešano: Fesenko (SZ) 4’22”29; 4x100 m prosto: ZRN 3’26” 57; 4x200 m prosto: SZ 7’27”97; 4x100 mešano: SZ 3’46”20. Že iz teh podatkov (pa čeprav nekateri rekorderji ne bodo nastopili v Londonu) je slika o razmerju moči v tej konkurenci jasna. ŽENSKE (skupina A) NDR je že osvojila štiri pokale v petih izdajah. Tudi tokrat v Utrechtu so vzhodne Nemke velike favoritinje, čeprav se je njihova premoč po polomu na SP v Berlinu nekoliko omajala. NDR se trenutno ponaša z dvanajstimi evropskimi in štirimi sve- tovnimi rekordi. V Evropi so boljše od vzhodnih Nemk le Nizozemska Maas (1.500 m) ter Sovjetinji Bogdanova (100 m prsno) in Katjušite (na 200 m prsno). MOŠKI (skupina B) V tej skupini v Utrechtu bo nastopila tudi Jugoslavija, ki pa nima možnosti, da bi prestopila v višjo skupino. Favorit je Nizozemska. ŽENSKE (skupina B) V Palmi de Mallorci jurišajo Italijanke na prvo mesto in s tem tudi na napredovanje v višjo skupino. BRUSELJ — Real Madrid je osvojil turnir v okviru prireditev tisočletnice mesta Bruselj. V finalnem srečanju je namreč premagal Koln s 4:3 (po enajstmetrovkah). Francesco Moser je na dirki po ZRN trenutno 3. na skupni lestvici. Na sliki: italijanski kolesar med sprintom skozi leteči cilj med 4. etapo KOLESARSTVO DIRKA PO ZAHODNI NEMČfN Janu Raasu 4. etapa Zahodni Nemec Dietrich Thurau še prvi na skupni lestvici KOLN — Tudi po četrti etapi dirke po Zahodni Nemčiji je stanje na skupni lestvici nespremenjeno. Domačin Dietrich Thurau je namreč ohranil prvo mesto na skupni lestvici, medtem ko je njegov najnevarnejši tekmec, Italijan Moser še vedno tretji. V včerajšnji, 4. etapi je slavil zmago Nizozemec Jan Raas, ki je v končnem sprintu premagal Sercuja in ostale. Vrstni red 4. etape (Bad Hor-mug - Hut Hutrth) 1. Jan Raas (Niz.), ki je prevozil 254 km v 6.59 36 s poprečno hitrostjo 36,350 km na uro. 2. Sercu (Bel.) 3. Dejonckheere (Bel.) 4. Kelly (Irska) 5. Thaler (ZRN) 6. Van Den Haute (Bel.) 7. Moser (It.) 8. Panizza (It.) 9. Keller (Švi.) 10. Knetemann (Niz.) — vsi v zmagovalčevem času. Skupna lestvi a 1. Thurau (ZRN) 22.43T3" 2. Van Den Hoek (Niz.) po 1’13” 3. Moser (It.) 2'35” 4. Clarck (Avstralija) 4'15" BEZBOL DANES PRIČETEK EVROPSKEGA PRVENSTVA Danes na Proseku (17.30) Italijani proti Švedom «Azzurri» so seveda favoriti, čeprav bodo igrali z okrnjeno postavo Z današnjimi prvimi spopadi se bo pričelo 16. evropsko bezbolsko prvenstvo, ki se bo odvijalo na Proseku in v Ronkah. Kot smo že poročali, sodeluje na letošnji prireditvi rekordno nizko število ekip, favoriti za končno zmago pa sta Italija in Nizozemska. Večina spopadov, med katerimi tudi finalni «play-off» bo na proseškem stadionu ob nogometnem igrišču Primorja, kjer je tudi visoka bezbolska šola, v kateri bodo prirejali razne seminarje in izpopolnjevalne tečaje in kjer se bo tudi zbirala državna reprezentanca za skupne treninge. Šola pa naj bi bila tudi odskočna deska za popularizacijo tega športa na Vzhodu, kjer je praktično nepoznan. Prav zato je izbira padla na Trst, ki je obmejno mesto. Tudi med zamejci je ta šport malo poznan, čeprav je v zgodovini o-penskega bezbolskega kluba Alpina (sedaj Missouri Jeans) igralo mnogo Slovencev. EP je priložnost, da se tudi mi pobliže seznanimo s to zelo privlačno igro, ki zaradi kompliciranih pravil in nerazumljivosti igre same, moti večino športnih ljubiteljev. Prav zato svetujemo vsem, ki niso še nikoli prisostvovali bez-bolski tekmi in bi to radi storili ob tej priložnosti, r.aj se na igrišče napotijo v spremstvu osebe, ki igro pozna in bo lahko sproti tolmačila dogodke na »diamantu*. Vse sodelujoče ekipe so že dospele v naše mesto. Prva je seveda prišla Italija, ki je najprej trenirala v Parmi nato pa na Proseku. Te dni je državna sekcija pod vodstvom ■ ............................................................. ................................................................................................................................................................ ■ ................................................................................................................................................................................................................................................. .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. trenirja Guilizzonija opravila dve prijateljski srečanji z deželno selekcijo, katero so sestavljali igralci Missourija in Comella. V 20-članski reprezentanci je kar 10 «oriundov», med katerimi je najbolj poznani metalec Guzman. V zadnjem trenutku se je nastopu moral odpovedati najboljši itahjanski igralec vseh časov Giorgio Castelli, ki je specialist v napadu in avtor številnih «home-ru-nov*. Zaradi poškodb ne bosta nastopila niti «oriunda» Špica in Lu- SPGRED EP Danes, 11. avgusta 17.30 na Preseku: Švedska - Italija 21.00 v Ronkah: Belgija-Nizczemska Jutri,. 12. avgusta 17.00 na Proseku: Nizozem.-Švedska 21.00 v Ronkah: Italija - Belgija 13. avgusta 17.00 v Ronkah: Belgija - švedska 121.00 v Proseku: Italija-Nizozemska Novi avtomobil alfa romeo formule 1 «wing car* z 12-cilindrskim motorjem 14. avgusta: počitek 15. avgusta 17.00 na Proseku: Švedska - Belgija 21.00 v Ronkah: Nizozemska-Italija 16. avgusta 21.00 na Proseku: Belgija - švedska 17. avgusta 18.00 v Ronkah: Italija-Nizozemska 18. avgusta 21.00 na Proseku: Nizozemska-Italija 19. avgusta 17.00 na Proseku: Italija-Nizozemska ciani. Kljub tem pomembnim odsotnostim pa je Italija še naprej glavni favorit za končno zmago v boju z Nizozemci, ki lahko predvsem računajo na zelo nevaren napad. OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da je avgusta meseca u-rad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure. NOGOMET V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI V Ljubljani Zajec in tovariši Zagrebški Dinamo je doslej v gosteh odpovedal in zato je v jutrišnjem srečanju Olimpija favorit - Danes po ljubljanski TV Željezničar-Crvena zvezda Tudi v 6. kolu prve jugoslovanske zvezne lige je na sporedu vrsta zanimivih spopadov, ki bodo odločali tako o zgornjem kot o spodnjem delu prvenstvene razpredelnice. Lestvica že odraža ra »mer je sil v letošnjem prvenstvu, čeprav je še nekaj ekip, ki so trenutno na sredini lestvice in bi se utegnile povzpeti tik pod vrhom. Olimpija — Dinamo Že drugič v petnajstih dneh bodo prišli ljubljanski navijači na svoj račun. Po uspelem nastopu proti Crveni zvezdi bo tokrat Olimpija igrala še z drugim tradicionalnim velikanom jugoslovanskega prvenstva. V gosteh je Dinamo, kot smo že pisali in kot je mogoče razbrati iz dosedanjih dogodkov, dokaj šibka ekipa. Zagrebčani niso doslej o-svojili na tujem niti točke. Če itiiniiiiiiiiniiiiiiuii min nuni iiiiiiiiiiiiiiiniiiii n MiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiniii ------------- V INDIANAPOLISU upoštevamo, da bo pri Ljubljančanih letos zopet igral napadalec Mehmed Buza, bi utegnili ostati gostje tudi tokrat praznih rok. Velež — Radnički Domačini 8 točk, gostje 7. Obeta se izredno zanimiv hoj med dvema ekipama, ki sta po odličnem startu v zadnjem kolu razočarali. Velež je na domačem igrišču zelo nevaren, čeprav se bo tokrat udar-n: tandem Sliškovič-Halilhodžič spoprijel z izredno zanesljivo gostujočo obrambo, steber katere je vratar Pantelič. Budučnost — Sarajevo Titograjčani nujno potrebujejo zmago, saj se bodo le tako izognili spodnjemu delu lestvice. Budučnost je letos le bleda senca odlične lanske ekipe. Ker pa so igralci pravzaprav vedno eni in isti, že TENIS Poraz Jaušovceve Mariborčanko je v četrtfinalu premagala Američanka Evertova po treh setih igre - Barazzutti zopet uspešen INDIANAPOLIS — Mirna Jaušo-] 6:7, 6:4; McEnroe - Ycaza 6:1, 6:1; vec je končala svoje nastope na i Vilas - Šmid 6:2, 6:2; Connors - Ta-mednarodnem teniškem turnirju v! roczy 5:7, 6:1, 9:7; Higueras - Mc Indianapolisu, potem ko je v četrt-j Namara 6:4, 6:2. finalu izgubila z Američanko Chris j ŽENSKE Evert, in to šele po treh setih igre.1 četrtfinale: Evert - Jaušovec 6:7, Mariborčanka je na tem turnirju 6:2, 6:3; Goolagong - Smith 6:4, izredno dobro igrala in tudi poka- j 3:6, 6:3; Richards - Ružiči 7:5, 6:1; zala, da se vrača v najboljšo for- Maršikcva - Duvall 6:2, 6:3. mo. Žal, pa je v četrtfinalu mora- j la igrati proti močni Američanki in tokrat, lahko 'upravičeno pričakujemo prvi podvig. Vojvodina — Hajduk Domačinom bi točka pomenila že uspeh. Doslej pa se Vojvodina res ni proslavila, Hajduk pa za to prav gotovo ni najprimernejši nasprotnik. Partizan — Rijeka Če bi tudi v tej tekmi Beograjčani ostali praznih rok, bi postal njihov položaj skrajno zaskrbljujoč, saj bi se njihov prepad med ostalimi ekipami, ki se borijo pred izpadom, le še povečal. Osijek — Napredak Prvo mesto Napredka je prav gotovo največje presenečenje uvodnega dela letošnjega prvenstva. Tudi proti Osijeku bi Napredak lahko poskrbel za podvig, čeprav je neodločen izid najbolj možen, saj bi v enaki meri zadovoljil obe ekipi Sloboda — Čelik Gostje imajo točko več kot domačini. Sicer pa je Čelik po odličnem ' startu zabredel v težave. Izključitev režiserja Raduloviča je znatno ohromila moč ekipe iz Zrenjanina. Borac — Vardar Borac je, kljub skromni igri, zbral 4 točke, Vardar pa je z izredno uspešnimi domačimi nastopi doslej ugodno presenetil. Neodločen izid bi bil dokaj logičen, čeprav imajo domačini prednost igrišča, ki je lahko večkrat odločilna (še posebej v .jugoslovanskem prvenstvu!) Željezničar — C. zvezda 5. Knetemann (Niz.) 4’28” 6. Peeters (Bel.) 4'31” 7. Van Den Haute (Bel.) 4’41” 8. Schmutz (Švi.) 4’50” 9. Van De VViele (Bel.) in Den Hertoi» (Niz.) 4'56” SMUČANJE ZA NOVO SEZONO Tudi psiholog z «azzurri» VAL SENALES (Bočen) - Po treningu na Sardiniji in v Brunecku, kjer je posvečala posebno pozornost telesni pripravi, se je italijanska najboljša smučarska reprezentanca pomaknila v Bočen, da bi začela s treningom na snegu. S smučarji sta tudi Sepp Messner, ki skrbi za telesno pripravo in trener ekipe Franco Arigoni. Letos ima reprezentanca tudi prvič na razpolago psihologa, ki se z vsakim smučarjem posamezno raz-govarja, da bi mu tako pomagal pri reševanju njegovih problemov. Druga novost letošnjega pripravljanja na agonistično sezono, je ta, da so smučarji razdeljeni v dve skupini: v tekmovalce v slalomu in tekmovalce v veleslalomu. Prvo skupino voli Gustav Thoni, ki se pripravlja na svojo zadnjo tekmovalno sezono, poleg njega pa so še Man-delli, Hofer, Trojer. Drugo skupino vodi Gros: v njegovi skupini so še Bernardi, Mally, Nockler, Pon-cet, Carletti, T. Bieler in drugi. ODBOJKA MLADINSKO EP Poraz Italije Zmaga Jugoslavije LIZBONA — V prvem dnevu finalne skupine od 1. do 6. mesta odbojkarskega mladinskega evropskega prvenstva je NDR premagala Italijo s 3:2 (7, —6, 12, -6, 12). Kljub porazu so »azzurri* igrali zelo dobro in so močnemu nasprotniku nudili e-nakovreden odpor. Ostala izida te skupine: SZ - Španija 3:1, Bolgarija - ČSSR 3:0. Jugoslavija pa igra v skupini od 7. do 12. mesta v Portu. «Plavi* so v prvem srečanju premagali Francoze s 3:1 (8, —5, 11, 11). V ostalih dveh tekmah je Nizozemska premagala Romunijo s 3:1, Poljska pa je odpravila Portugalsko s 3:0. NOGOMET MARATON V ŠEMPETRU Tudi ZSSDI s svojo ekipo Čez dobrih deset dni se bo ▼ Šempetru pričela najdaljša nogometna tekma v malem nogometu, ki bo pomenila tudi nov svetovni rekord v tej zvrsti. Gre namreč za pobudo, ki so jo izpeljali novogoriški mladinci in tamkajšnje telesnokultume organizacije cb sodelovanju Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki bo nastopilo s svojo ekipo. V sosednjem mestu polekajo v teh dneh mrzlične priprave na neebi- podvig ji ni uspel. V moški konkurenci Italijan Barazzutti nadaljuje vrsto zmag. V 3. kolu je Barazzutti premagal še Poljaka Vojteka Fibaka. MOŠKI 3. kolo: Barazzutti - Fibak 6:2, ^^^'^'iiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiigiiiiiii iifiisiimivii mt lin, m iiiiiiiiiiiiiiiiiibiiiiiiiiii ■ iv vii|R*i*miniH m i|mil,n,l" fi1 ,|ll,f .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. POSKUSNE VOŽNJE V ZELTWEGU JONES NAJHITREJŠI ^rrarij«va pilota Villencuve in Schcckter odpovedala -i na — Kaže, da se bo tu- V Ženski nagradi Avstrije, jutri Mih Jegu, ponovila slika iz zad-Ji fen,?1. za letošnji SP. VVilliamsi f%i KU ti 80 namree tudi v vče-'v°.io t Okusnih vožnjah potrdili i \'(wt'?nutno premoč. j'1 ie bil namreč najhitrejši ?°nes na vrilliamsu, Jabouille ®a Ux na renaultih p« sta dose-ViMed k °*. tretji najboljši čas. %j • boljšimi je bil tokrat tudi L^lit/Uda (Peti), ki je na svojem l/rilnb-1 sku^a* dokazati svojim ^ Dori!?1 bsvijačem, da ga ne gre ba Rojevati. k D fn S)o ia<,rrar>jem ne gre najbolje, je h n° tun (melaren) 1'37”16 R Se&uve Ferrari) 1’37”28 ®ekter (ferrari) r37”50 UNIVERZIADA vShhT '(** aUet bo od 2. do 13. &!fžridi 8 zast<>pai Italijo na uni-^5(°Da)«V Mexico Cityju. Italija bo 14 v sedmih športnih disci- plinah od desetih, ki so na sporedu. Tekmovalo bo 43 atletov, med katerimi Mennea, Scartezzini, Mazzuca-to, Bruni, Sara Simeoni (če se bo odločila tekmovati v Mehiki po svetovnem prvenstvu v Montrealu) Ga-briella Dorio in Garganijeva v atletiki, Univerziade se bodo udeležili tudi sabljači Dal Zotto in C. Montano, ki bodo pravkar prišli s svetovnega prvenstva v Melbournu in plavalci Guarducci in Revelli. Prisotni pa bodo samo trije telovadci. 25. AVGUSTA V TRSTU Mednarodni miting za «Memorial V. Rauber» CUS iz Trsta bo priredil 9. »Memorial Vladimir Rauber* za mladince in člane. Tekmovanje bo 25 avgusta na stadionu »Grezar*. Atleti bodo tekmovali v naslednjih disciplinah: tek na 100, 400, 800, 1500 in 5000 metrov; 110 in 400 m ovire; skok v višino, skok v daljavo in troskok: met krogle, met diska in met kopja. Vsak atlet bo lahko nastopal v dveh disciplinah in posamezno društvo lahko prijavi do tri predstavnike. Vpisovanje je brezplačno. Čas za prijavo traja do 22. avgusta, prijave pa je treba predložiti na sedežu CUS, v Ul. Severe 152/A - 34127 Trst (Italija) -tel. 569629. Na prijavi je treba tudi napisati najboljšo uvrstitev se zone. NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA V TRSTU Važna preizkušnja za Triestina Tržačani bodo drevi ob 21. uri igrali proti drugoligašu Genoi Triestina bo drevi, s pričetkom ob 21. uri opravila prvo resnejšo preizkušnjo v okviru priprav za bližnje prvenstvo, ki se bo pričelo 30. septembra. Gost tržaškega kluba bo drugoligaški Genoa. Ekipo vodi letos priznani strokovnjak Gianni Di Marzio, ki sicer sodi v tako imenovano »novuelle vague* italijanskih trenerjev, ima pa že več prvoligaških izkušenj s Catanzarom in Na-polijem. Di Marzio je bil lani v središču pozornosti, ko ga je Napoli »odrešil* po samih dveh prvenstvenih kolih. Letos ima temperamentni trener možnost, da se ponovno uveljavi, sai mu je vodstvo Genoe ponudilo dober izbor igralcev. Ligursko moštvo je sicer odstopilo še svojega zadnjega zvezdnika, Damianija, zanj pa dobila lep kup denarja in nekaj odličnih igralcev. Nekateri celo u-vrščajo Genoo med favorite za prestop v A ligo, čeprav je morda njen napad, nekoliko šibak. Napadalec Napolija Claudio Pellegrini, ki ga je Genoa dobila v zameno za Damianija se namreč ni sprijaznil z dejstvom, da bi moral igrati v nižji ligi. Tako je Genoa ostala brez o-srednjega napadalca, Pellegrinijevo vlogo pa bo prevzel Musiello, ki je pred leti mnogo obetal, potem pa ni povsem izpolnil pričakovanja. Na sredini igrišča uvršča Genoa nekaj mladih in perspektivnih igralcev, kot so: Manueli, Lorini in Gio-vanell.i obrambo pa je okrepil Ono-fri, ki je lani igral pri Torinu, Tržaški navijači bodo lahko torej videli na delu nekaj dobrih nogo- metašev, čeprav bo njihovo zanimanje osredotočeno na Triestino, ki se je letos znatno okrepila. Žal bo tudi v tem nastopu Tagliavini poslal na igrišče dokaj okrnjeno postavo. Napadalca Coletta in Paina sta še vedno poškodovana, še posebej zaskrbljujoče je zdravstveno stanje Paine, ki ima hujšo poškodbo na gležnju. Dvomljiv je tudi nastop Mi-trija in branilca Schiraldija, Postava Triestine bo torej najverjetneje naslednja: Bartolini, Luc-chetta, Prevedini, Giglio, Magnoca-vallo, Maseheroni, Quadrelli, Polit-ti, Panozzo, Franca, Lenarduzzi. V drugem polčasu bosta oba trenerja uvrstila rezervne igralce. V PRIJATELJSKI TEKMI Videmčani razočarali Udlnese - Conegliano 3:1 (2:0) CONEGLIANO — Mlada ekipa Co-negliana je v tej tekmi presenetila, saj je večkrat spravila goste v težave. Videmčani so s prikazano i-gro razočarali številne gledalce. Od Videmčanov je le Livio Pin, ki je prej igral v neapeljski enajsterici, zadovoljil. Izidi ostalih prijateljskih tekem: Padova — Bologna 1:1 Modena — Sambenedettese 1:0 Palermo — Cortona (Arezzo) 8:0 LONDON — Angleški vezni igralec Tony Currie je prestopil k ekipi Leeds United, ki igra v 1. diviziji. V prejšnji sezoni je Currie igral v prvenstvu 2. divizije pri ekipi Queen’s Rangers. Zanj je ekipa iz Leedsa plačala 400.000 angleških šterlin (660 milijonov lir). BILBAO — Nottingham Forest je v polfinalni tekmi za trofejo mesta Bilbao premagala brazilsko enajsterico Botafogo z 2:1. Lahka zmaga Kube PORTO SAN GIORGIO (Ascoli Pičeno) — Kuba, ki se je pred kratkim spoprijela v dveh prijateljskih tekmah z italijansko reprezentanco, je včeraj gostovala v Ascoli Picenu, kjer se je srečala z italijansko univerzitetno reprezentanco. Kubanci so z lahkoto odpravili mlado italijansko šesterko z rezultatom 3:0 (15:11, 15:12, 15:13). Vseeno pa so se študentje izkazali. Med njimi so bili najboljši Berselli, Recine in Cirota. 1. — prvi. drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 1 1 X 1 1 1 1 1 1 X 1 ATLETIKA BAI V ATENAH Rok Kopitar odličen ATENE — Včeraj so se v grški prestolnici pričele 50. jubilejne atletske balkanske igre. V jugoslovanskih vrstah se je v prvem dnevu tekmovanj zopet odlično izkazal Rok Kopitar, ki je v teku na 400 m ovire zmagal z odličnim časom 50”02. Drugo zmago je Jugoslaviji priboril Životič, ki je v teku na 800 m osvojil prvo mesto s časom 1’47”6, medtem ko je ponovno razočaral Savič, ki je bil komaj šesti (1'48”1). Za razočaranje pa je poskrbel tudi Temim, ki se je moral zadovoljiti z zanj skromno višino (214 cm). Temim je tako osvojil le šesto mesto, peti pa je bil Komnenič, ki je preskočil isto višino. Zmagal pa je Grk Petronis (217 cm). V ženski konkurenci je med ostalim v peteroboju zmagala Dimitrova (4539 točk), Jugoslovanka Lorencijeva pa je bila tretja (4.244 točk). DANES V FORMII Vrsta odličnih tekmovalcev FORMIA (Latina) — Danes bo v Formii mednarodni atletski miting za »Pokal Iveco - Lufthansa*. Tekmovali bodo sprinterji Mennea, Greg, Foster, Darden, Clancy, Ed-wards, Riddick in Zuliani. V Formii pa so tudi Houston McTear King in še nekateri. Mariano Scartezzini, zmagovalec na 300 m zapreke na tekmovanju za evropski pokal, bo skušal doseči nov italijanski rekord na razdalji dveh milj. Ponovno pa se bosta srečali tudi Madžarka Matay in Sara Simeoni. Mladinsko EP v Zagrebu MILAN — 12. avgusta se bo v Zagrebu začelo mladinsko evropsko prvenstvo v smučanju na vodi, ki bo trajalo do 19. avgusta. Italijansko reprezentanco sestavljalo Alberto Cavanna, Fabrizio Mer- lo. Emanuele Granalli, odlična Fa-brizia Renzini in Andrea Alessi. Tekmo bomo lahko videli danes i čajno nogometno predstavo, ko bodo v neposrednem prenosu po ljubi jan-1 ekipe igrale nepretrgoma kar 100 ur. .i.; -i- m« r"-- ■ Kako potekajo priprave ter po- drobnosti o tej športni prireditvi, smo v dnevniku že večkrat poroča'i. Sedaj pa je na igralcih samih, da bodo v maratonski nogometni tekmi zasenčili desedanji rekord ter se «podili» za žogo 4 dni in 4 ure. Gotovo gre za edinstveno manifestacijo, ki jo bo vredno ogledati ter s tem prispevati »maratonr skim nogometašem*, da bodo do konca izpeljali zastavljeni cilj. , , ■ 'j , pr 1 ski televiziji ob 18.25. Obe ekipi j sta doslej zbrali enako število točk, toliko, da bo tudi današnje srečanje verjetno izenačeno. Beograjčani, ki tudi letos računajo na visoko uvrstitev, pa bodo igrali na zmago, da bi tako vsaj deloma nadoknadili zamujeno. KUOPIO (Finska) — V tekmi za uvrstitev na olimpijski turnir je Norveška premagala Finsko z 1:0 (0:0). Kranjčar, na sliki med skokom, bo tudi v Ljubljani za obrambo Olimpije eden najnevarnejših Dinamovih nogometašev Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48:000 lir. za naročnike brezplačno revija tDANs. V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00. letno 500,00 din. za organizacije in DOdjetja mesečno 65.00. letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADITj DZS 61000 L|ubljO« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 n® 18.800 lir. Finančni 700, ,legalni 600. osmrtnice 300. sozdi 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes® Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-jOT* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih a v Italiji pri SPI, I z da i a LJ Zri f>I eze časopis1* in tiska ^ ~ 11, avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov flčG OB VČERAJŠNJI OTVORITVI SEJEMSKE PRIREDITVE V KRANJC Gorenjski sejem že prihodnje leto v novih modernejših prostorih Možnosti za nov razpon blagovne izmenjave s Furlanijo-Julijsko krajino (Od našega poročevalca) KRANJ — Član sveta federaci1 je Miha Marinko je včeraj dopoldne odprl 29. mednarodni Gorenjski sejem, ki bo trajal do 20. avgusta. To je najstarejša povojna sejemska prireditev v Sloveniji, na kateri se lahko soočiš z najraz-novrstnejšimi potrošnimi dobrinami, kjer pa je zadnje čase zapaziti čedalje manj izdelkov tako imenovanega drobnega gospodarstva, na primer tradicionalnih pristno obrtniških stvaritev. Marinko je izrecno naglasil potrebo, da takšno blago znova in čimbolj pride do izraza na prihodnjih izvedbah te osrednje kranjske sejemske prireditve. Ravnatelj sejemske uprave Franc Ekar je poudaril, da se gorenjski sejem tokrat zadnjič odvija v danih, mnogo pretesnih paviljonih, saj bodo prihodnje leto že vsi prijavljeni eksponati našli mesto v novih, pokritih prostorih tam, kjer danes še vedno pod milim nebom porabnikov m pa trgovcev kmetijska mehanizacija. O potrebi po razširitvi razstavišča je spregovoril tudi slavnostni govornik Franc Rogelj, predsednik gorenjskih občin. Pred mesecem dni, je dejal, so zainteresirane organizacije združenega dela podpisale samoupravni sporazum o zgraditvi večnamenskih razstavnih, poslovnih in rekreativnih objektov, ki naj bi Gorenjskemu sejmu omogočili vzpon do še znatno kakovostnejše tržno - razstavne ravni. Zaradi posedanje utesnjenosti razstavišča se je v zadnjih letih precej zredčile število pomembnejših gorenjskih, kot tudi drugih slovenskih in sploh jugoslovanskih razstavljavcev, saj niso sejemske storitve ustrezale njihovim zahtevam: ta okoliščina je seveda zavirala tudi učinkovitejše in uspešnejše sklepanje poslov. Učinki tega so danes vidni v dejstvu, da so tokrat zastopani na sejmu proizvajalci pretežno trgovinskih organizacij, sicer prvenstveno na področju blaga najširše porabe. privlačuje pozornost neposrednih u- Z MILIJARDO LIR ODKUPNIM V ROKAH Sardinski ugrabitelji izpustili Pancirolijeva Moža so osvobodili že v torek, njegovo ženo pa predvčerajšnjim ponoči iillllllllillPIBIIIlll Omella Fontana OLBIA — Po 28 dneh «ujetni-štva», sta se včeraj vrnila z letalom v Milan in nato nadaljevala pot do Veduggie, kjer imata stalno bivališče, zakonca Roberto Pan-ciroli in njegova žena Ornella ro jena Fontana. Zakonca sta bila Dolj kot utrujena, izmučena, zaradi česar sta si izposlovala dovoljenje od sodnih organov za odhod iz 01-bie. kamor pa se bosta morala v prihodnjih dneh vrniti .in biti na razpolago sodnim preiskovalnim organom. Zakonca Panciroh' so ugrabili v noči med 13. in 14. julijem, ko sta se vračala s skupino prijateljev z večerje v njuno vilo. Prijatelje so ugrabitelji izpustili, Panciroiijeva pa odpeljali neznano kam. Ornel-lin oče. premožen tovarnar in tudi predsednik zveze industrijcev Brian-ze Walter Fontana, se je takoj lo til, s pomočjo nekega sardiniskega pravnika, pogajanj z ugrabitelji. Ti so spočetka postavljali skoraj nemogoče zahteve in hoteli izsiliti 4 milijarde lir, sčasoma pa so uvi deli. da bo težko toliko izstržiti, Zaradi česar so se končno baje zadovoljili z nekaj več kot milijardo lir odkupnine. Včeraj se je zvedelo, da so ugrabitelji izpustili Pan-ciroli.ja že v torek, a vesti o osvoboditvi svojci niso razglasili, ker je bila njegova žena še vedno v rokah banditov in torej v nevarnosti. Predvčerajšnjim zvečer, vsaj tako domnevajo preiskovalci, so Fontanovi zaupniki plačali odkupnino in ugrabitelji so jim nedaleč od Nuora izročili hčerko industrij-ca. To so odpeljali najprej v vilo pri Porto Taverna, odkoder ju je oče oziroma tast spremil na letalo. Pancirolijeva sta namreč hotela k 4-letnemu sinčku in te želje jima pa tolikih dneh trpljenja ni mogel nihče, niti sodna oblast, kratiti. Pogašen požar na Pelješcu DUBROVNIK - Veliki požar na jugovzhodnem delu otoka Pelješca so v noči od četrtka na petek popolnoma pogasili, po 87 urah nadčloveških naporov gasilskih enot, pripadnikov JLA, enot civilne zaščite in tamkajšnjih prebivalcev so pogasili vsa žarišča na 16 kilometrov dolgem območju od Putnikovičev na Pelješki Črni gori do vasi Kopaš na obrnrčju Stona, Reševalnim ekipam je pomagal tudi dež, Id je v Četrtek Roberto Panciroli padal približno eno uro. Po prvih neuradnih ocenah je požar uničil borovce, grmičevje in v manjši meri kmetijske kulture na površini večji cd 4000 hektarjev. Požar je ogrožal tudi 14 vasi in zaselkov, vendar ni poškodovano nobeno gospodarsko poslopje, pač pa so poškodovani električni daljnovodi, ki vodijo na otok Mljet in telefonske zveze med Stonom in drugim kraji na Pelješcu. Iz zavoda za zaščito kulturnih spomenikov in narave v Dubrovniku so sporočili, da kulturni objekti in spomeniki na območju Stona v tem požaru, ki je bil eden največjih v občini Dubrovnik in sploh v tem delu Jugoslavije, niso utrpeli nikakršnih poškodb, (dd) YOKOSUKA — Japonski delavec je izgubil življenje v plamenih, 17 ameriških mornarjev pa je bilo ranjenih v požaru, ki je izbruhnil med popravljanjem prezračevalne in hladilne naprave na letalonosilki «Mid-way», ki je bila vsidrana v ameriškem pomorskem oporišču nedaleč od Tokia. Zgraditev novih, večnamenskih razstavnih prostorov bo torej prispevala med drugim h kakovostnemu izboljšanju poslovnih storitev. Gradnja potrebne infrastrukture, ki bo omogočila sodobne komunikacijske zveze od telefonskih in teleksnih povezav do sprotne izmenjave informacij o proizvodnih in tržnih vprašanjih, je pravzaprav že v teku. ko pa bo zaključena, bo že itak ugodna lega razstavišča — bližina železniške postaje, letališča in pomembnega cestoprometnega vozlišča — docela ovrednotena. S tem bodo prišli do polne veljave vsi štirje specializirani sejmi, razen tega se bo poletni Gorenjski sejem še temeljiteje lahko izkazal kot prireditelj strokovnih, športnih, kulturno - zabavnih in rekreativnih manifestacij tako v občinskem okvi-ro kot na Gorenjskem sploh. Predvsem pa bo primernejša lokacija sejmišča omogočila ponoven razpon v blagovni izmenjavi s sosednimi deželami, tako na primer z deželo Furlanijo - Julijsko krajino, oziroma Italijo; udeležba italijanskih razstavljavcev je letos nezadovoljiva glede na želje domačih operaterjev. Med slednjimi smo vsekakor zasledili bolj kot samo trohico optimizma, kolikor zadeva priredbo in udeležbo na prihodnjem, jubilejnem, se pravi že 30. Gorenjskem sejmu. Včerajšnjo otvoritveno slovesnost je, žal, motil dež, toda kljub temu je v paviljonih mrgolelo obiskval-cev, tudi inozemskih. Kako bi jih ne, ko pa je nad 690 razstavljavcev, od tega 112 tujih (72 avstrijskih, 33 italijanskih, 11 zahodno-nemških, 10 iz neuvrščenih dežel ter po eden iz švedske in Japonske), postavilo na ogled na površini 40 tisoč kvadratnih metrov kar 12.000 izdelkov. Levji delež gre, kot rečeno, artiklom široke potrošnje in pa kmetijske mehanizacije, med prvimi smo zapazili vsakovrstno pohištvo in stanovanjsko, oziroma gospodinjsko opremo, oblačila, igrače, obrtniške izdelke, kolesa, motocikle, dro-gerijsko blago in kozmetiko, usnjeno in drugo galanterijo. Videli smo tudi tako dragoceni gradbeni material, živila, knjige, akustične in fotoaparate, stereo naprave, orodje, stroje in še mnogo drugega, kjer ti oko kar samo po sebi obleži. Vtis, ki smo ga odnesli s sejma, je, da prireditev kljub tesnim razstavnim prostorom dokazuje razvejanost in razgibanost gorenjske proizvodnje, pa ne le industrijske: to pa je zanjo porok za še nadaljnje dejavnostno razbohotenje. Vprašanje je seveda, če bo razširjeno sejmišče pravzaprav zadoščalo prikazu tako naraščajoče proizvodnje. Po otvoritveni slovesnosti je član sveta federacije Miha Marinko, ki že desetletja zvesto sledi razvoju Gorenjskega sejma, priredil povabljencem in predstavnikom tiska sprejem v veliki dvorani občinske skupščine: to je bila dodatna priložnost za koristno izmenjavo mnenj ter izkušenj med domačimi in tujimi predstavniki delovnega sveta v luči prizadevanj za poglobitev medsebojnega sodelovanja. DRAGO GAŠPERLIN «Nova» pijača v Sovjetski zvezi MOSKVA — V Moskvi je začel delovati prvi obrat, ki bo «proizva-jal» znano ameriško osvežilno pijačo «coca - colo» ir. «fanto». Dnevno bodo v obratu napolnili 24 tisoč stekleničk in dvesto kontejnerjev. Tako bod0 lahko Moskovčani po «pepsi - coli» lahko pri obcestnih kioskih in v restavracijah pili tudi «coca - colo* in «fanto». Pa ne samo to. Ti dve pijači bosta tudi «uradni» napitek za športnike in delegate, ki se bodo udeležili moskovskih olimpijskih iger. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Kinematografski program 13.00 Veliki mojstri klasične glasbe: Claudio Arrau 13.30 Dnevnik 18.15 Paul in Virginie, 6. del 18.40 Zgodba iz Gargana 19.05 Izžrebanje loterije 19.10 Nabožna oddaja 19.20 Lassie - TV film Chuckova zmaga 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Kovček modre barve, glasbena oddaja, ki jo vodi Wal-ter Chiari 21.50 Borba proti suženjstvu, 1. del 22.45 To je življenje — TV film Na počitnicah Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.15 Simfonični koncert 15.30 Cortina: Hockey na ledu Merano: Konjske dirke Formia: Lahka atletika Imola: Kolesarstvo Program za mladino 18.15 Katera igra je danes na vrsti? 18.35 Vsakemu porednežu svojo kazen — risanka 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dnevnik 2 — Iz parlamenta šport 19.10 Srečanje z . . . Aquamanom in Supermanom Napoved vremena 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Racconti da camera: Zvitost 21.30 Srečanje s kubansko kinematografijo: Mož iz Maisi-nieua — film Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 16.50 Poročila 16.55 Snežni mož za Afriko — film 18.15 Naš kraj Krajevna skupnost Šmartno pri Litiji je pretežno delavska krajevna skupnost, v kateri je zaposleno veliko žensk. V oddaji želimo prikazati, kako izgleda življenje krajevne skupnosti, kjer so matere pretežno zaposlene, kako rešujejo to problematiko v krajevni skupnosti in kako se žene vključujejo v to dejavnost. Veliko so storili za otroško varstvo, dobro je sodelovanje šole s starši, pripravljajo pa se tudi na referendum za tretji samoprispevek. Krajevna skupnost ima velike možnosti za nadaljnji razvoj in ne samo to. Te možnosti tudi uresničujejo 18.25 Nogomet: željezničar - Cr-vena zvezda 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.00 Hišica v najem — TV nanizanka 22.00 Nemoralnež — film Režija: Pietro Germi Igrajo: Ugo Tognazzi, Ste-fania Sandrelli, Gigi Bal-lista 23.30 PoročOa 23.35 625 Koper 17.00 Atene: Balkansko prven- stvo 18.30 Nogomet: Željezničar - Cr-vena zvezda 20.30 Otroški kotiček: Solzice 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV dnevnik 21.30 Beneške noči — film Film je režiral: Alberto Ca-valcanti; v glavnih vlogah: Martine Carol, Jacques Ser-nas, Vittorio De Sica 23.00 Čudovita leta filma: Gangsterji 23.30 Pregled sporeda za prihodnji teden Zagreb 17.15 TV koledar 17.25 Album glasbenih lepot 20.30 TV dnevnik 21.00 Celovečerni film ŠVICA 20.30 Risanke 21.30 TV dnevnik 21,45 Adam in Evelina — film ,..........trst a., .......... , 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.30, 17.00, 18.00, 19.00, Po ročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Nekoč, v davnih časih; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniki vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Slovenske povojne revije v Italiji; 16.30 Rezervirano za. . . ; 17.95 Skladatelji in izvajalci; 18.05 «Zlu-djeva šula» radijski prizor; 18.45 vera in čas. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba go željah; 14.00 Brezskrbno; 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kim parade; 16.00 Poje Ca-rote King;' 17.32 Crash; 18.00 Pesmi, pesmi; 18.32 — 19.30 glasbeni vikend. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30, Po- ročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 — 13.59 Prenos RL; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.37 Tipke, godala, pihala; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema: 17.35 Glasbena medigra; 17.40 Jugoton; od 18. ure dalje prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 1900, Poročila; 6.00 — 7.20 Jutranje prebujanje; 3.40 Včeraj v parlamentu; 10.03 Vojvo- da in bandit; 10.20 Srečanje z New Trolls; 10.35 Generalka za zaroto; 11.30 Mocambo bar; 12.25 Srečanje s pisatelji; 13.20 Od rock do rock glasbe; 13.45 Vse o Braziliji; 14.03 Tudi mi smo tu; 15.03 Va'pensiero; 15.55 Lahka glasba; 17.00 Jazz 79’; 17.30 Plošče; 18.30 Antologija o ljudskem petju; 19.15 Poslušaj, večeri se; 19.30 Hollywood med mitom in stvarnostjo; 20.00 Dober večer zdravnik; 20.30 Mocambo bar. RADIO 2 9.30, 10.00, 12.30, 13.30. 15.30, 19.30 Poročila; 6.00 — 8.45 Neke ga drugega dne; 9.32 Fra’Diavolo; 10.12 La corrida, preizkušajo se diietanti; 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gradimetno; 13.40 Belle Čpoque; 15.00 Skrivnostni dnevi glasbe; 19.45 12. let oddaje Gran varieta 17.30 Sobotna vročica; 22.40 Lahko noč. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci! 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Pionirski tednik; 9.45 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.05 Z radion na poti 10.05 Turistični napotki; 11.05 Sobotna matineja; 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Svetovna reportaža; 12.40 Domače viže; 13.10 Godala v ritmu 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Glasbena panorama; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljaks>; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Odmevi z naših baletnih odrov; 19.30 Mladi mladim; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik; 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.30 Oddaja za naše izseljence; 24.00 Lirični u-trinki; 24.10 Igramo in pojemo; nillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII||||||IIIIIIUinilllllllfllllllMlllfllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,l||||||||,|||||,||,||||||,,|,|,,|,||||||u||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||mi|||||||l||||||l|||||<4r PO ZADNJIH UKREPIH FRANCOSKE VLADE Hud boj proti tobaku in alkoholu Zaradi prekomernega kajenja in pitja umre letno vsak šesti Francoz - Veliko izdatkov za zdravljenje alkoholikov - Med kadilci predvsem mlada dekleta PARIZ — Na pobudo predsednika republike Valeryja Giscard d’Esta-inga je francoska vlada odločila, da v kolikor bo mogoče, zmanjša pre komerno škodljivo uporabo alkohola in tobaka. To sicer ni prva taka odločitev in tudi prejšnji ukrepi niso dali pričakovanih rezultatov, vendar pa je sedanji program točno definiral akcije, ki bi zmanjšale u-živanje teh dveh «strupov». Medtem pa še dalje ostaja dilema med gospodarskimi koristmi alkohola in tobaka, pa med njuno nedvomno škodljivostjo za zdravje celotne države. Bivši minister za zdravstvo Simone Veil, ki so jo pred kratkim izvolili za predsednico evropskega parlamenta, je začela pred časom s svojevrstno akcijo proti kajenju. Rezultati so bili zaprepaščujoči: v skupnem številu kadilcev se je krog le-teh neznatno zmanjšal in to med starejšimi osebami, medtem ko je naraslo število kadilcev med mladimi pod dvajsetim letom. Skratka, v Franciji je danes moda, da mlade ženske in dekleta skoraj demonstrativno kadijo na javnih mestih. Kar pa zadeva alkoholne pijače, so v tem pogledu Francozi pravi evropski rekorderji. Po najnovejših podatkih popije povprečno vsak Francoz kar 16 litrov čistega alkohola letno. Da bi omejila uživanje tobaka in alkohola, država ne štedi s sredstvi, čeprav so izdatki, gledano z družbenega zornega kota, izjemno visoki. Samo za zdravljenje tistih, ki uživajo pretirane količine tobaka in alkohola, je država za letos naka zala 26 milijonov frankov. Še dra žja pa je cena, ki jo Francozi pla čajo s svojimi življenji, vsaki šesti Francoz namreč umre zaradi pretirane porabe alkohola in tobaka, medtem ko jih na stotisoče zaradi tega boleha, in sicer za rakom in drugimi boleznimi. Sem gre prišteti tudi veliko nesreč na delovnih mestih, ki se pripetijo zaradi pijanosti, kot tudi prometne nesreče, ki jih povzročijo šoferji pod vplivom alkohola. Karakteristično pa je, da se je francoska vlada odločila za to akcijo takoj po ukrepu o podražitvi zdravstvenega in socialnega zavarovanja, da bi s tem omilila deficit v znesku 20 milijard frankov. Sicer pa tolmačijo, da je do tako močnega deficita prišlo prav zaradi sredstev, ki so jih namenili za zdravljenje alkoholikov in drogirancev. V resnici pa se bo desetletje borbe proti alkoholikom in kadilcem začelo v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo vlada tudi predstavila konkreten načrt akcij, ki bo vperjen v dve smeri: prepričevanje javnosti o škodljivosti tobaka in alkohola in v represijo, ki pa bo prišla v poštev samo ob določenih primerih. Načrt bo izdelala skupina specialistov pod vodstvom prof. Jeana Bernarda, z delom pa bodo začeli že to jesen. Vlada je tudi poveril^ ministra za zdravstvo Jacquesa Barrota za nadzorovanje že obstoječih predpisov proti kajenju in uživanju alkohola. Ti predpisi se v glavnem nanašajo na prepoved kajenja na nekaterih javnih mestih in na prepoved rekla-miziranja tobaka. Samo čas bo pokazal, če bodo pljuča Francozov čez deset let bolj čista in če se bo krvni obtok osvo bodil «teže» alkohola. Zaenkrat je jasno in utrjeno samo eno: boj vla de proti alkoholu in tobaku podpira jo domala vsa francoska sredstva javnega obveščanja, (mč) Nova zbirka knjig: LJUDJE IN VOJNA Richard Hooker: M. A. S. H. Zgodba tega kratkega romana se dogaja v 4077. ameriški poljski bolnišnici v Južni Koreji. Skupina ameriških kirurgov iz dneva v dan operira lažje in težje ranjence, jim rešuje življenja in ob tem preživlja poseben del svojega življenja. Poleg tega je v romanu prisotna satiričnost in šaljivost, ki pa pravzaprav pove nekaj povsem drugega: v najtežjih življenjskih razmerah se ni krepilo samo prijateljstvo, temveč je zdravniški boj za življenja ustvaril človeka, polnega sočutja in humanizma Chester Wilmot: vine, kot ga je VVilmot, pričujoči knjigi Boj za Evropo (1. in 2. del) Druga svetovna vojna je imela zanimivo prizorišče tudi na Balkanu. Tukaj so se križale koristi velesil. Na teh tleh se je odigravalo zanimivo poglavje zgodo-pisatelj avstralskega porekla, opisal v Hans Wemer Richter: Poraženi V tem romanu so plastično opisani boji po kapitulaciji Italije, zlasti na odsekih pri Nettunu, Frascatiju in Cassinu. A-meričani prodirajo proti severu, Nemci pa jih poskušajo zaustaviti. Pisatelj je v tem delu opisal usodo nemških vojakov Giihlerja, Konza, Grundamanna in drugih, malih ljudi, ki je zaneslo v grozljivi vrtinec vojne ranil« Hans Habe: Prah v septembru Roman, ki se dogaja v drugi polovici septembra leta 1938 v senci zgodovinske konference v Miinchnu, sliko ljubezen med frankfurtskim inženirjem Romerjem in Vero, ženo VValterja Ha-genauerja, za obveščevalno službo delujočega svetovalca v nemškem veleposlaništvu Tržaška knjigarna, Ulica sv. Frančiška 20 - Trst