PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r1 /a 1* Abb. postale I gruppo LCDU OU UP Leto XXIV. St. 249 (7142) TRST, torek, 29. oktobra 1968 Nezadovoljiv konec kongresa Združene socialistične stranke Kot pred kongresom neenotnost in razbitost na pet struj v stranki Veliko nezadovoljstvo med delegati, ki praktično sploh niso prišli do besede in niti ne do pravega glasovanja - Mesta v organih stranke razdeljena na osnovi odstotkov glasov vsake struje 0 RESOLUCIJI 0 SLOVENSKI MANJŠINI JE V NEDELJO GOVORIL PETER SANCIN (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 28. — Skoraj se je zdelo, spričo obširne, včasih tudi dokaj ostre debate, v katero so posegali večinoma samo prvaki, ne bo prišlo do razpravljanja o vprašanjih, ki niso v ozki zvezi s kongresom. Vendar pa je v nedeljo opoldne stopil na govorniško tribuno dr. Peter Sancin iz Gorice. V kratkih besedah je poudaril važnost «dnevnega reda», ki sta ga Predložila s tržaškim delegatom Prof. Luciom Lonzo. šlo je za resolucijo o slovenski manjšini, ki je bila sprejeta na pokrajinskih kongresih v Trstu in Gorici. Sancin je v izčrpnih besedah prikazal resolucijo ter še prebral njene zaključne točke (resolucijo je naš bst objavil 15. t.m.). Medtem je bila resolucija že tudi razmnože-na in razdeljena delegatom in časnikarjem. Kongres je pozdravil tudi predstavnik grških opozicijskih strank v emigraciji Nikolaidis, ki mu je vsa dvorana hrupno ploskala. Delo kongresa je nato prešlo v brugo fazo, k razpravljanju o spremembi statuta. O tem je poročal predstavnik zadevne komisije Tamburano, ki je še govoril tud: Pri nadaljevanju seje v poznih popoldanskih urah. Ker o kakem političnem dokumentu, o katerem naj bi delegati glasovali, še sploh ni bilo govora, je Tamlburano izrazil mnenje, da bi se moglo glasovati o statutu, če bi se izkazalo. da je možno doseči soglasje, kot je bilo doseženo v komisiji. Ko sta že predstavnika levice in gioUtijevcev izjavila, da z njihove strani ni ovire, da se ne bi gla sovalo za statut, je neki delegat vehementno zanikal kongresu pravico, da sploh glasuje, češ da je še cela vrsta delegacij, ki svojih Poverilnic nimajo v redu. Predsedujoči mu je takoj pritegnil, obenem pa najavil, da sklicuje De Martinova struja sestanek svojih delegatov za 12. uro v ponedeljek. Ko so druge struje to slišale, so takoj objavile, da morajo tudi njih delegati ostati v Rimu še v ponedeljek. Predsednik je sejo zaključil ter najavil nadaljevanje v ponedeljek ob 16. uri. Dans se je seja res popoldne nadaljevala že z znatno zamudo Blede na napovedano uro. Med delegati je vladala že dokajšnja nervoznost, kajti vsem je že bolj ali manj dovolj »kongresovanja«. Zato ni čudno, če je prišlo v dvo-ranl spet do nemirov, ko so po štirih odobrenih «dnevnih redih« najavili prekinitev za 45 minut, ker komisija za poverilnice še ni končala dela. Reditelji so imeli Precej dela, da so preprečili nekaterim delegatom pristop na oder, kjer so se hoteli polastiti zvočnikov. Seja pa se je vendar nadaljevala in začeli so razpravljati 0 statutu. Kmalu po 20. uri je Predsedujoči sporočil sklepe komisije za poverilnice ter predloge Paritetne komisije vseh pet:h struj, od katerih je vsaka predložila svojo resolucijo kot dokončno besedilo. Končno je povedal, da je komisija za kontrolo poverilnic na podlagi odstotkov veljavnih glasov dodelila v osrednjih °rganih posameznim strujam sledeča mesta: v centralnem komiteju dobi struja «Autonomia» 43 članov in 17 namestnikov; «Riscossa» 39 in 14; »Rinnovamento« 21 in 7; “Levica« 11 in 5; «Impegno» 7 in 3' Ustrezno so razdeljena mesta tudi u elanov razsodišča ter 6 namestnikov. Enako pa so vse stru-zastopane med pregledniki računov; po en član in en namestnik za vsako strujo. Predsedujoči je nato prebral sez name imen, ki jih je vsaka struja določila. Delegati so ploskali ter mahajoč s poverilnicami odobrili predlog. Predsednik je nato Vključil kongres ter dejal, da bo 0 ostalih dnevnih redih in o statutu dokončno razpravljal centralni komite. Tedaj pa je spet nastal hrup v dvorani. Skupine delegatov so se Približale predsedniški mizi in o-stro napadale prvake stranke, ki s° bili še vsi zbrani. Nekateri s j čelo raztrgati poverilnice. Med kričanjem se je slišalo skandiranje Si-far, Si-far; pač iz protesta, ker niso glasovali o vseh »dnevnih redih«, med katerimi se je eden nanašal prav na Sifar Končno je prišel na govorniški °der De Martino, kar je spet pov tročilo hrup. Nekateri so žvižgali drugi so vpili «Nenni, Nenni«, tre-I)1 Pa spet «De Martino, De Mar tino«. Ko se je De Martinu vendarle posrečilo, da je spregovoril en stavek, ki ga je zaključil z bedami, «da ne bomo dajali take alostne predstave o nas«, so De Martina spet prekinili glasovi: «Vi tisti, ki dajete slabe predstave.« :*e Martino je še govoril in prak-.čno s,-e je kongres nadaljeval. Pri- vanje o dnevnem redu v zvezi s Sifar. De Martino je dejal, da prevzame obvezo, da bo o zadevi razpravljal CK in pridružili so se mu predstavniki ostalih struj. Bonacina je v imenu «Levice» poudaril, da njegova struja vztraja pri tem, da bo parlamentarna preiskava o zadevi Sifar pogoj za morebitno vlado levega centra. Delegati SO z dvigom poverilnice glasovali in o-dobrili predlog, da se zadeva prepusti centralnemu komiteju. Ko je končno predsednik spet javil, da je kongres zaključen, je v dvorani spet nastal hrup, žvižganje in protestiranje. Tako je kongres do zadnjega izpričal neenotnost v sami stranki pa tudi nediscipliniranost, neorganiziranost in neurejenost. Na vprašanje, po kakšni poti bo šla naprej socialistična stranka, je odgovor toliko kot nemogoč. Ali se more za razgovore o obnovi leve- ga centra s KD in PRI socialistična stranka predstaviti kot enotna formacija ali pa bo morala biti vsaka delegacija za razgovore sestavljena iz predstavnikov petih struj, ki bodo potem neenotno nastopali? Danes so bili še razni poskusi za enoten kongresni dokument, vendar ni bilo mogoče doseči soglasja. Predlagani in praktično že izvoljeni člani centralnega komiteja so: Za »Autonomio«: člani: 1. Nenni, 2, Aniasi, 3. Bellinazzo, 4. Bene-vento. 5. Benvenuto, 6. Brandi, 7. Buzio, 8. Caporaso, 9. Caldoro, 10. Casanova, 11. Compagnia, 12. Co-iombo, 13. Corona, 14. Craxi, 15. Crescenzi, 16. Degli Esposti, 17. Dessl. 18. Di Benedetto, 19, Di Va-gno, 20. Perri, 21. Garosci, 22. Ge-rardi, 23. Guadalupi. 24. Lagorio, 25. Landolfi, 26. Lentini, 27. Mancini, 28. Mariani, 29. Massaro, 30. 31 m, 60. iVAttiicun, 6V. ivAdsaaiu, ou, Matteo Matteotti, 31. Maria Vitto- •■iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiiiiiiimiui, mu umi,miiiiimi,mi,,,n, mm,,i,n,mi,,,,1,111,11 OB SUEŠKEM PREKOPU ZOPET MIRNO Poročilo generala Bulla varnostnemu svetu OZN Protest proti prodaji ameriških letal Izraelu - Eban zahteva pooblastilo za ^posredna pogajanja» z Arabci KAIRO, 28. — Načelnik opazovalcev OZN na Srednjem vzhodu general Odd Buli je prišel -danes v Katro, kjer se je takoj sestal z državnim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Goharjem. Pozneje je izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovorom in da se bo z Gobarjem pdnovno sestal jutri zvečer. Govorila sta o opniškem dvoboju med Izraelci in Egipčani v soboto zvečer. Jutri bo general Buli odpotoval v Ismadldjo, kjer se bo sestat z opazovalci OZN in se zvečer vrnil v Kairo. V svojem poročilu varnostnemu svetu pravi general Buli, da so med topniškim dvobojem letela nad področjem letala, ki pa so bila samo v enem primeru identificirana kot izraelska. Včeraj pa je e-giptsko protiletalsko topništvo streljalo proti izraelskim izvidniškim letalom, ki so letela nad vzhodnim bregom Sueškega prekopa. V Amanu je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da so se da nes jordanske in izraelske sile spopadle na meji. Streljati so začeli Izraelci. Poročilo pravi, da so Izraelci streljali na dve jordanski vasi in na druge kraje ob demarkacijski črti. Jordanski topovi so odgovorili na streljanje in uničili tri izraelske baterije. Danes je ob Sueškem prekopu mirno. Izraelske oblasti so odredile danes policijsko uro v Jerihu zaradi demonstracije študentov proti izraelski okupaciji. Enake ukrepe so sprejeli tudi v drugih krajih kjer so bile danes demonstracije. Govori se, da se pripravljajo velike demonstracije v vzhodnem delu Jeruzalema. Izraelska vlada se je davi sestala, da posluša poročilo ministra za obrambo generala Dajana o stanju ob Sueškem prekopu in na izraelsko - jordanski meji ter na zasedenih ozemljih Izraelski zunanji minister Eban je na današnji seji vlade zahteval pooblastilo za »posredna pogajanja« z arabskimi predstavniki in naj se opusti «trda linija«, ki zahteva neposredna pogajanja. Znano je, da temu močno nasprotuje minister za obrambo Dajan. Eban se je vrnil iz New Yorka, kamor bo znova odpotoval konec tedna. «New York Times« objavlja sporočilo ameriškega sveta za Srednji vzhod, ki protestira proti dobavi ameriških letal «Phantom» Izraelu. Omenjeni svet pravi, da je dobava teh letal v sedanjem trenutku, ko se predstavniki Združenih narodov trudijo za sporazumno rešitev spora huda napaka, ki bi lahko pripeljala do katastrofe. Ta ukrep bo samo povečal oboroževalno tekmo in bo «še bolj potisnil Arabce v naročje Sovjetov«. «To bi samo lahko povzročilo spopad med vzhodom in zahodom s tragičnimi posledicami za vse človeštvo«. Na koncu pravi izjava, da Izarel ne potrebuje letal »Phantom«, razen če se Tel Aviv ne pripravlja na novo in nevarnejšo vojno. Omenjeni list piše, da je rešitev vprašanja palestinskih beguncev, podlaga za vsako sporazumno rešitev krize na Srednjem vzhodu. Delegacija ZKJ sc jc vrnila iz Rima BEOGRAD, 28. — Nocoj se je vrnila iz Italije v Beograd delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki je na vabilo CK KPI obiskala Rim in Firence. Med bivanjem v Italiji se je delegacija Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom nom politbiroja Giancarlom Pajet-to in članom vodstva Carlom Ga-luzzijem in drugimi funkcionarji o mednarodnem položaju, o razvoju dvostranskih odnosov in gibanjih v mednarodnem delavskem gibanju. Delegacija je obiskala tudi Firence, kjer se je pogovarjala z voditelji regionalne komunistične federacije. Obisk zastopnikov Zveze komunistov Jugoslavije .ie, kot se poudarja v poročilu o obisku, potekal v ozračju prisrčnosti in v okviru dvostranskih stikov, ki jih partiji vzdržujeta v duhu interna-cionalizma in utrditve enotnosti v mednarodnem delavskem gibanju. ria Mezza, 32. Paolicchi, 33. Polotil, 34. Preti, 35. Rioio, 36. Romita, 37. Ruggero, 38. Servadei, 39. Talamo-na, 40. Viglianesi. 41 Vizzini, 42. Zaccagnini, 43. Zagari; namestniki: Cabibbi, Tansini, Corti, Bergama-schi, Parravicini, Gentile, Cavalle-ra, Somaschini, Frojo, Scardavilla, Pietro Longo, Spinelli, Savoldi, Tocco, Novaretti, Saraceno, Lonza, Di Giesi; razsodišče: Martuscelli, Gianeane, Poli, Civolani (namestnik), Giorgio Saraceno (namestnik); pregledniki računov: Bucci. Palagi (namestnik). Za «Riscosso» - člani: 1. De Martino, 2. Brodolini, 3. Arfe, 4. Ario-sto, 5. Armaroli, 6. Bartocci, 7. Bensi, 8. Barnabei, 9. Bertoldi, 10. Boni, II. Capria, 12. Cattani, 13. De Pascalis, 14. Fagone, 15. Fossa, 16. Giordano, 17. Labriola, 18. Lauricel-la, 19. Lezzi, 20. Manca, 21. Ma-riotti, 22. Montagnani, 23. Mosca, 24. Palleschi, 25. Papucci, 26. Pa-rigi, 27. Pellicani, 28. Perulli, 29. Pieraccini, 30. Polli, 31. Principe, 32. Ravenna, 33. Ruffini, 34. Sala-dino, 35. Salvatore, 36. Strazzi, 37. Tarricone, 38. Venturini, 39. Vitto-relli; namestniki: Schiano, Pignata-ri, Tamburrano, Tempestini, Ca-stellaccio, Lettieri, Tomassini, Aiel-lo, Bozzello, Neri, Giacometti, Pal-mieri, Manzovardi, Giovannardi; razsodišče: Iacometti, Di Maio, Bar tolini, Grassi; preglednik računov: Minetto, Vetri (namestnik). Za «Rinnovamento» - člani: 1. Ta-nassi, 2. Cariglia, 3. Orlandi, 4. i Amadei, 5. Baltara, 6. Bemporad, i 7. Ippolito, 8. Nicolazzi, 9. Orsello, 10. Righetti, 11. Santoro, 12. Angri-sani, 13. Ceccherini, 14. Cottoni, 15. Lupiš, 16. Massari, 17. Mataluso, 18. Palmiotti, 19. Pede, 20. Pulei, 21. Russo; namestniki: Albanese, Dato, Caria, Facehiano, Franchini, Loreti, Cece; razsodišče: Belli, Lombardi, Martoili (namestnik); preglednik računov: Ramella, Oan cellieri (namestnik). Za «Levico» - člani: 1. Lombardi, 2. Santi, 3. Codignola, 4. Balza-mo, 5. Bonacina, 6. Cassola, 7. Cic-chitto, 8. Dido, 9. Signorile, 10. Ve-ronesi, 11. Verzelli; namestniki: Lauzi, DelTUnto, De Michclis, Guar-raci. Za «Impegno» - člani: 1. Giolitti, 2. Fortuna, 3. Coen, 4. Dagnino, 5. Finocchiaro Beniamino, 6. Babbini, 7. Ripa Di Neana; namestnika: Žito, Catte. R. R- SOVJETSKI POLET OKROG ZEMLJE St« tisoč demonstrantov proti ZDA v Londonu Protiameriške demonstracije v Kanadi LONDON, 28. — Skoraj sto tisoč ljudi, po večini študentov in delavcev, se je včeraj udeležilo protestne demonstracije proti ameriški politiki v Vietnamu. Povorka se je zaključila v Hide Parku, ne da bi prišlo do incidentov. Do precej hudih incidentov je nasprotno prišlo pred ameriškim veleposlaništvom, kjer je skupina demonstrantov skušala prebiti policijske kordone. Pri spopadih z agenti je bilo kakih trideset ljudi ranjenih, več pa jih je bilo aretiranih. MONTREAL, 28. — Do masovnih protiameriških demonstracij je prišlo v zadnjem tednu v številnih kanadskih mestih. V Torontu so se pred ameriškim konzulatom spopadli policija in demonstranti: nr»a_Qm , • - —. — ^ „„ 33 članov pacifističnih gibanj je bi- iijt« za kontrolo sistema »Salo aretiranih. Manifestaoije so bile ln za srefianje s »Sojuzom Beregovoj še vedno v vesolju «Sojuz 2» pa se je že vrnil Vse naloge v celoti izvršene - Dve srečanji med vesoljskima ladjama ■ Že danes povratek «Sojuza 3»? MOSKVA, 28. — Medtem ko je danes zjutraj nekaj pred enajsto uro »Sojuz 2» mehko pristal na Zemlji, nadaljuje polkovnik Beregovoj v prostorni kabini «Sojuza 3» svoj samotni polet okrog našega planeta. Na vesoljski ladji brez posadke »Sojuz 2», s katero se je bil Beregovoj dvakrat sestal v vesolju, so ob 10.25 iz baze na Zemlji prižgali zavorni motor, nakar se je začela kapsula spu-ščati proti ozemlju Sovjetske zveze. Ob 10.51 je prišla vesoljska ladja v goste predele atmosfere, kjer so se odprla padala za »mehak pristanek«, ki je potekel po načr-tih. Tiskovna agencija «Tass« je kmalu nato sporočila, da ie bil tudi v Ottawi, Calgaryju, Halifaxu, Vancouvru in VVinnipegu, kjer so demonstranti pred ameriškimi diplomatskimi predstavništvi zažgali dve ameriški zastavi. 3» v celoti izvršen. Kot že včeraj, je bil tudi danes na sporedu neposredni televizijski prenos “ ---------,!J“ '-J:~ — iz vesoljske ladje polkov- vabil v kabino« gledalce, ki so tako videli Zemljo z oken vesoljske ladje. Beregovoj je tudi razkazal veliko kabino, široko dvanajst metrov, v kateri je tudi »udobna spalna soba«. Na včerajšnjem prenosu pa je bilo videti sovjetskega vesoljca, ki si je zapisoval v dnevnik ekspedicije beležke s svinčnikom, privezanim z vrvico. Nenadoma mu je svinčnik ušel iz rok in zaradi breztežnosti obvisel v zraku. Beregovoj ga je z vrvico potegnil k sebi in zapisoval naprej. Gledalci so se spomnili podobnega doživljaja prvega kozmonavta Jurija Gagarina, ki je prav tako izpustil svinčnik, a se mu do konca poleta ni posrečilo, da bi ga spet našel, tako da je vesolja neposredno po radiu sporočati na Zemljo. Televizija ni pokazala, kako sta se približali vesoljski ladji »Sojuz 2» in «Sojuz 3», čeprav so na podlagi dosedanjih sporočil pričakovali tudi to filmsko pričevanje iz vesolja. Pri obeh srečanjih sta se kapsuli le približali, nista pa se priklopili druga k drugi. Sovjetski znanstvenik Boris Petrov je v članku v »Pravdi« zapisat, da ni bila priključitev v načrtih, ker je bil tovrstno manever ža izčrpno preizkušen v poletih »Koz-mosa.» Za sedaj ni še znano, kdaj se bo »Sojuz 3» vrnil na Zemljo. Zdi se, da je polkovnik Beregovoj že opravil vse naloge, ki so mu bile zastavljene, zaradi česar pričakujejo, da bo prišlo do povratka v bližnji bodočnosti, verjetno že jutri. nika Beregovoja. Kozmonavt je «po- bil prisiljen vsa svoja opažanja iz iiiiiiiiiii iiii lil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii im iiiiiiim umni iiniiinHiiiiiiiHiiiiiiiniimiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiHiiiiHiiiiiii um mniHiiHiin ČEŠKOSLOVAŠKA SKUPŠČINA ODOBRILA FEDERATIVNO UREDITEV Prvič po okupaciji v Pragi včeraj močne demonstracije mladine Demonstranti so predvsem zahtevali umik tujih čet - V sredo v Bratislavi svečana proglasitev federacije PRAGA, 28. — Narodna skupščina je včeraj sprejela ustavni zakoni o federativni ureditvi, tako da bosta obstajali dve federativni državi z lastnima parlamentoma in vlado. Istočasno je skupščina tudi sprejela zaščitni zakon o manjšinah. Svečano zasedanje je bilo v španski dvorani na gradu Hrad-čani in je bilo na seji parlamenta prisotnih 276 poslancev, od katerih 184 Čehov in 83 Slovakov. Zakon bodo svečano proglasili v sredo v prestolnici Slovaške, Bratislavi. Na Češkoslovaškem prebiva okrog 14 milijonov prebivalcev, od katerih jih je deset miiijonov na češkem in štiri milijone na Slovaškem. Na Slovaškem prebiva pol milijona Madžarov, na Češkem pa 150 tisoč Nemcev in na Moravskem 60 tisoč Poljakov. Predsednik vlade Černik je v svoji obrazložitvi ugotovil, da je stari režim s svojimi centralističnimi težnjami zatrl tudi avtonomistične želje Slovakov, tako da je 1960. leta razpustil slovaški parla- IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllHIIIIIIUIIIIIIlllllllllllllllllUIIIIIHlMIIIIIlllllHHimillllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IZJAVE NOVOZELANDSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Med Washingtonom in Hanojem potekajo tajna pogajanja za mir v Vietnamu Severnovietnamska delegacija v Parizu odpovedala tiskovno konferenco - Še dva sestanka med Bunkerjem in Thieujem - Zaostritev bojev v vsem Vietnamu PARIZ, 28. — Sevemovietnamski predstavniki na pariških pogajanjih so tudi danes, kot že pretekli teden, odpovedali običajno ponedeljkovo tiskovno konferenco. Opazovalca menijo, da je hanojska delegacija odpovedala konferenco, da bi se ognila morebitnim kočiji-,--------- — j^ ....--.j-- - Svijetina Mijatoviča pogovarjala v 10 je tudi do predloga za glaso-Rimu z zastopniki CK KPI, s čla- vim vprašanjem v trenutku, ko so tajna pogajanja med ameriško in severnovietnamsko vlado še v teku. V krogih, ki so «blizu hanojske delegacije« trdijo danes, kot poroča agencija ANSA, da je severno-vietnamska vlada že sporočila Wa-shingtonu svoje stališče glede novih ameriških predlogov o prekinitvi bombardiranja. Novozelandski ministrski predsednik Keith Holyoake, ki je te dni na obisku v Južnem Vietnamu, je danes potrdil, da so ZDA pred kratkim predložile hanojski vladi tajne mirovne predloge, ki bi omogočile prekinitev bombardiranja nad se-vernovietnamskim ozemljem, da pa mu ni znano, da bi bil Hanoj nanje odgovoril. Holyoake je dejal, da so novi predlogi «izredno velikodušni«. Glede bodočih mirovnih pogajanj je dejal, da se strinja s tem, da bi morali biti predstavniki FNO vključeni v severnovietnamsko delegacijo. Dal je tudi razumeti, da bi moral biti prvi del pogajanj med predstavniki ZDA, Južnega in Severnega Vietnama in FNO, medtem ko bi morali biti nato povabljeni še drugi zavezniki, med katerimi tudi Nova Zelandija. Iz Moskve poročajo, da je sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin povabil japonsko vlado, naj napravi vse, kar je v njeni moči, da prepriča ZDA o nujnosti prekinitve bombardiranja nad Severnim Vietnamom. Svoj predlog je Kosigin predstavil japonskemu ministru za prevoze Yahiru Nakasonaju, ki se je obvezal, da bo o tem seznanil japonsko vlado. V Sajgonu sta bila danes kar dva sestanka med ameriškim veleposlanikom EUsworthom Bunkerjem in južnovietnamskim predsednikom Van Thieujem. Prvo srečanje je trajalo tričetrt ure, drugo pa dve uri. V zadnjih trinajstili Thieu sestala že devetkrat. Zdi se, da ni ameriškemu predstavniku še uspelo prepričati sajgonskega voditelja, da bi pristal na vvashington-ske mirovne načrte. Najbolj sporno točko med Američani in Južnimi Vietnamci predstavlja baje problem predstavništva FNO na bodočih mirovnih pogajanjih V zadnjih štiriindvajsetih urah so zabeležili v vseta Vietnamu ponovno zaostritev vojaške dejavnosti. Do spopadov med ameriškimi vojaškimi enotami in četami FNO je prišlo včeraj v pokrajini Long An, na osrednji visoki planoti, v okolici Da Nanga, na demilitariziranem pasu in na področju delte reke Mekong. Ameriško letalstvo je izvršilo 125 napadov nad severnovietnam-skim ozemljem, medtem ko so pr; vič po 16. oktobru ponovno posegli v boj tudi strateški bombniki B-52, ki so bombardirali predvsem oporišča osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu. Med včerajšnjimi akcijami so Američani izgubili, helikopter in letalo tipa «Thunderchief». Ministrstvo za informacije južno-vietnamske vlade je ukazalo danes ukinitev sajgonskega časopisa «Song Moi« (Novo življenje), ki je v svojem uvodniku obtožil predsednika Van Thieuja, da je iz dneva v dan spremenil mnenje glede prekinitve bombardiranja. Tri dni pa ne bo smel izhajati list »Tieng Noi Dan Toc» (Glas ljudstva), ki je zakrivil objavo slike severnovietnamske-ga predsednika Ho či Minila. Radio Hanoj obtožuje danes ameriškega predsednika Johnsona, da govori vedno o miru v Vietnamu, da pa hoče v resnici prevarati svetovno javno mnenje. Severnoviet-namski oddajnik zahteva tudi prekinitev ameriškega bombardiranja, ki bi ustvarila ugodne pogoje za rešitev vietnamskega problema na podlagi temeljnih pravic vietnam- koalicije, v kateri bi FNO sodelovala z obstoječim sajgonskim režimom. Radio osvobodilnih sil »Glas Vietnama zanika, da bi bil Severni Vietnam pripravljen sprejeti nekatere ameriške pogoje za ustavitev bombardiranj. Te vesti — pravi «Glas Vietnama« — si je izmislil ameriški propagandni stroj z namenom, da bi ogoljufal javno mnenje. ZDA nimajo nikake pravice — zatrjuje še južnovietnamski oddajnik — da bi zahtevala od vietnamskega ljudstva recipročnost za ustavitev bombardiranj. ment in da je pretvoril v golo formalnost slovaški narodni svet. Predsednik skupščine Smrkovsky pa je ugotovil, da predstavlja uresničitev federativnega sistema nekaj pozitivnega in da je rezultat vseh naprednih premikov, do katerih je prišlo na Češkoslovaškem po januarju letošnjega leta. Smr-kovsky je tudi povedal, da ima zakon ustavni značaj in da bo ta zakon sestavni del ustavne reforme. ki so jo osvojili že pomladi, katere uresničitev pa je zavrla vojaška interxsasUa. Černik je pojasnil, da temelji novi ustavni zakon na naslednjih petih načelih: 1. enotni politični organizaciji, v kateri ima vodilno vlogo komunistična partija, 2. ohranitvi načela zakonodajne enotnosti za vso državo, 3. uveljavitvi enakih načel glede gospodarskega načrtovanja, 4. v enotni zunanji politiki in 5. v enotni obrambi, ki je vsklajena s potrebami obrambe celotnega področja socializma. Po ' novi ureditvi bosta obstajali dve zbornici: zvezna, ki bo ločena po nacionalnosti, približno kot je to bilo že urejeno s prvo jugoslovansko ustavo. Danes je prišlo do spontane manifestacije mladincev, ki so se zbrali v središču Prage in od tu odšli v povorki pred Hradčane, kjer so bili zbrani najvišji partijski in državni voditelji. Glavni vhod v grad jc policija blokirala, tako da so poslanci in druge osebnosti morali zapustiti grad skozi i stranska vrata. : Mladeniči so nosili češkoslovaške zastave in napise, v katerih zahtevajo, da se Rusi umaknejo. Kričali so zelo ostra gesla: «Rusi domov«, »Vsi Rusi so ubijalci«, »Preživeli smo Hitlerja in bomo tudi Brež-nijeva«, »červonenko domov«, «K vragu okupacijska vojska«, «Miin-chen-Moskva», »Smrt Ulbrichtu«, »živel Tito, živel Ceausescu«, »Živela Litvinov in Daniel«. Postopno je število demonstran- šila delegacijo, ki je hotela predati na sovjetskem veleposlaništvu resolucijo z zahtevo o umiku čet. Ob proslavah petdesete obletnice ustanovitve češkoslovaške republike, je zahodno nemška vlada izjavila, da dogodki od 21. avgusta mečejo čudno luč na to proslavo. V izjavi zapadnonemške vlade je nato rečeno, da je bila v petdesetih letih čSSR že kar dvakrat okupirana s strani tujih sil. V tej zveži pravi bonska vlada, da nima nobene teritorialne zahteve do Češkoslovaške in da želi imeti s, Češkoslovaško dobre sosedne odnose. Predsednik republike Ludvik Svoboda je objavil v moskovski »Pravdi« članek ob petdeseti obletnici ustanovitve češkoslovaške republike. Svoboda pravi, da hočejo češkoslovaški voditelji rešiti različna vprašanja gospodarskega in socialnega življenja, ker se zavedajo napak, ki so bile storjene v preteklosti. Svoboda tudi piše, da so zvesto izpolnili svoje mednarodne obveznosti v tesnem zavezništvu s Sovjetsko zvezo in vsemi državami socialistične skupnosti. Glede izvora češkoslovaške republike pa piše Svoboda, da češkoslovaško ljudstvo ni prejelo svobode iz rok velesil antante temveč je češkoslovaška država rezultat revolucionarne borbe ljudstva, ki se je uspešno končala, ker je bila sestavni del velikega revolucionarnega vretja v Evropi, katerega osnovni vir je bila oktobrska revolucija. Oh petdeseti obletnici je poslal predsednik sovjetskega prezidija Podgorni telegram s čestitkami Svobodi- Podobne telegrame je postalo tudi združenje SZ-ČSSR. V tem telegramu je rečeno, da so sovjetski ljudje nudili vedno nezainteresirano pomoč in da podpirajo ukrepe o normalizaciji tako, da se krepi vodilna vloga komunistične partije v ČSSR. BEOGRAD, 28. — Predsednik republike maršal Tito je brzojavno čestital predsedniku češkoslovaške republike Ludviku Svobodi in prvemu tajniku CK KPČ Aleksandru Dubčku ob jjO-letnici ustanovitve neodvisne države Češkoslovaške. iiiiiiiiiiiimiimmiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiHiniimiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiniiiHiiiiiiHiiiiHiHiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiN PO SPORAZUMU S FIATOM Trije atentati v Parizu proti sedežem Citroena Eksplozije so povzročile le materialno škodo • Podoben atentat tudi v Saranu • Tiskovna konferenca predsednika Bercota PARIZ, 28. — V presledku ene | članic Evropske gospodarske skup-ure je prišlo danes zjutraj v Pa- \ nosti. Nova družba bo imela nalogo proučiti in uskladiti sodelova- rizu do treh eksplozij pred tovarno in dvema razstavljavnicama tov naraščalo, tako da jih je bilo avtomobilske družbe «Citroen», ki končno okrog štiri tisoč. Iz gradu so odšli v Vaclavske namesti od tam pa na Stari trg, kjer je občinska palača. Kasneje so se ponovno zbrali pred sedežem centralnega komiteja KPČ. Končno so se zbrali pred nacionalnim gledališčem. Policija je bila zbrana s posebno močnimi oddelki, vendar ni intervenirala z izjemo, ko je razpr- miiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiuiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiii V poslanski zbornici proračunska razprava Vse tri sindikalne organizacije so proglasile splošno stavko za dosego reforme pokojninskega sistema RIM, 28. — Poslanska zbornica je pričela z razpravo o proračunu za prihodnje leto, ki jo Je otvoril zakladni minister Oolombo. Minister je povezal proračun z obveznostmi petletnega gospodarskega načrta in je dejal, da je proračun tesno povezan z vsemi prizadevanji, da se gospodarsko plansko razvije. Zato je vsklajen z izrednimi zakoni o pospeševanju investicij, ki jih je vlada sprejela poleti. Med težavami pa je Colombo omenil predvsem še vedno nezadostno raven investicij. Proračunski primanjkljaj je precej visok in znaša 1.699 milijard lir in torej 549 milijard lir več kot lani. Zdravstveno stanje tajnika KPI Longa se je izboljšalo in je zdravnik prof. Spallone izjavil, da je njegovo splošno počutje odlično, kot tudi odlično poteka bolezen. Danes je prispela z letalom v Rim delegacija severno - vietnam- skega ljudstva. Radio Hanoj nada- skih predstavnikov. Delegacijo vo-dneh sta se torej Bunker in Van ■ lje odklanja možnost nove vladne di Dunh Ba Tai tajnik odbora za mir v Hanoju. Sedemčlanska delegacija bo ostala nekaj dni v Italiji gost italijanskega odbora za mir in se bo sestala predvsem z mladinskimi naprednimi organizacijami. Danes so se sestala tajništva CG IL, CISL in UIL, ki so sklenila proglasiti splošno stavko vseh zainteresiranih kategorij v razdobju med 11. in 17. novembrom, da se doseže reformo pokojninskega sistema. Datum in način stavke bodo določili na prihodnjem med-sindikalnem sestanku, ki bo v četrtek 31. oktobra. Sindikalne organizacije so o taki stavki že razpravljale 17. oktobra, takrat pa se niso dogovorili ničesar podrobnejšega. Vse tri sindikalne organizacije so proglasile enotno stavko uslužbencev steklarn, ki bo v sredo 30. oktobra trajala 24 ur, nato pa bo naslednja 48-urna stavka v sredo In četrtek 6. odnosno 7. oktobra. Do stavke je prišlo, ker so se razbila pogajanja delovne pogodbe. je v teh dneh v središču pozornosti francoskega in italijanskega javnega mnenja zaradi komaj podpisanega sporazuma z italijansko «Fiat». Ob 4.15 po krajevni uri je pred glavnim vhodom v tovarno Citroen v Quai de Javeiu eksplodirala bomba iz plastika. Niti pol ure pozneje, ob 4.40, je eksplodirala bomba pred razstaviščem na Champs Elysees, do tretje eksplozije pa je prišlo ob 5.10 pred razstavljavnico avtomobilske družbe na Plače de l’Opera. Krivci atentatov so še neznani. Pariška policija je izključila, da bi lahko šlo za eno in isto osebo, vendar je verjetno, da so bili a-tentatorji med sabo zmenjeni. Ek- nje med obema tovarnama. 2. ustanovitev francoskega «holdinga», v katerega se bodo stekle delnice Citroena, ki so last Michelina in Berlieta, in pri katerem bo soudeležena tudi Fiat, ki bo nadzorovala tako 15 odst. kapitala Citroena. V zameno bo pa imela Citroen prednost pri nakupu enakega odstotka delnic Fiata. Glede nove paritetične družbe je Bercot dejal, da bo morala zagotoviti uskladitev proučevalne in raziskovalne dejavnosti, investicijskih in proizvajalnih načrtov ter prodajnih programov. Predsednik Citroena je tudi dejal, da bo nakup delnic novega «holdinga» s strani Fiata sovpadal s povečanjem kapitala francoske družbe. Omenil je tudi, da ima Citroen v načrtu sporazume z avtomobilskimi tovama- splozije so povzročile le material- i mi ((NSU)) ln ((Maserati)> Glede današnjih atentatov je Bercot dejal, da ne misli, da bi bili v zvezi s sporazumom s Fiatom. no škodo, ki je precejšnja. Do podobnega atentata je prišlo sredi noči v Saranu, nedaleč od Orleansa. Bomba iz plastika je eksplodirala pred garažo Citroena in povzročila manjšo materialno škodo. Francoska levičarska sindikalna organizacija «CGT» je obsodila današnje atentate. Poročilo, ki ga je sindikat objavil, pravi, da »podobne akcije, pa naj si bo njih avtor kdorkoli, koristijo samo Citroenu -Michelinu in škodujejo delavcem.« Predsednik družbe Citroen Pierre Bercot je imel danes popoldne v Parizu napovedano tiskovno konfe- Z™*,*J™lst.rstvu1 za turizem dr. H - Guido Ricci, jugoslovansko pa po- močnik ministrstva za gospodar- Mešana komisija za ital.-jugoslovanske turistične sporazume BARI, 28. — Danes se je začelo delo mešane komisije za italijan-sko-jugoslovanske turistične sporazume. Italijansko delegacijo vodi glavni imšoektor za turistične od- renco, na kateri je orisal sporazum, ki je bil te dni dosežen z italijansko tovarno avtomobilov »Fiat«. Bercot je dejal, da spoštuje sporazum avtonomijo obeh tovarn in da vsebuje dve glavni točki: 1. ustanovitev nove družbe, na paritetični bazi, ki ne bo ne francoska ne italijanska in ki bo imela svoj sedež v eni od držav stvo Dušan Nejkov. Dnevni red vsebuje: pregledi na mejah; dodelitev valute za turistična potovanja; prevozništvo; teh-nično in finančno sodelovanje v okviru sedanjih sporazumov; uradna turistična propaganda; pravne in gospodarske monografije. Komisija bo imela do 31. oktobra vsak dan dve seji. Tnm včeraj: NajvJiJa temperatur* 19, najniijja 11.5. ob 1«. url 14.4 stop., 00%. zračni tlalc 1019,9 narašča, veter 10 km vzhodnik, nebo Jasno, morje nMo razgibano, temperatura morja 17.« stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 2*. oktobra NARCIS Sonce vzide ob 6.41 ln zatone oH 16 57 — Dolžina dneva 10.16 — L.» na vzide ob 14.28 ta zatone ob 00.0Q jutri, SREDA, 30. oktobra SONJA ZAKLJUČEK GOSPODARSKE KONFERENCE KPI IN PSIUP Ovrednotiti vso proizvodno zmogljivost in gospodarski potencial našega mesta Deželni svetovalec Dušan Lovriha o gospodarskih in socialnih problemih, ki zadevajo predvsem slovensko narodno skupnost V nedeljo dopoldne se je v kinu «Grattacielo» zaključila dvodnevna konferenca o tržaškem gospodarstvu, ki sta jo organizirala pokrajinska odseka KPI in PSIUP. V nadaljevanju sobotne razprave o najbolj perečih problemih, ki tarejo našo ekonomijo, so spregovorili še številni govorniki, med njimi član zveznega sveta KPI S. Spetič, ki je obravnaval vprašanja gradbeništva na našem področju, predstavnik sindikata železničarjev S Laurenti, prof. R. Costa s tržaške univerze, glavni tajnik Nove delav.-ke zbornice CGIL in deželni svetovalec A. Calabria, srednješolec W. Bordon, zastopnik pokrajinskega tajništva PSIUP F. Franco in deželni svetovalec D. Lovriha; zaključni poročili pa sta podala L. Libertini iz osrednjega vodstva PSIUP in dr. E. Peggio za KPI. Deželni svetovalec in župan dolinske občine Dušan Lovriha se je zadržal predvsem ob problemih, ki v okviru deželnega gospodarskega in socialnega življenja zadevajo predvsem slovensko manjšino. V zvezi z gradnjo tovarne Grandi Motcri je naglasil da se je ta za misel pričela uresničevati v neugodnih razmerah: najprej so z raziskovanjem zemljišč pri Orehu zapravili mnogo časa in denarja, nato pa so se odločili za zemljišče pri Boljuncu ter pričeli z delom z naglico, ki razodeva strah pred Fiatom in tržaškim javnim mnenjem. Iz tega strahu in naglice se grobo pozabljajo pravice krajevnega prebivalstva. Graditelji zapirajo ceste, ne/ da bi se ozirali na potrebe in pravice prebivalstva in ne da bi poskrbeli za postavitev ustreznih prometnih znakov; zaradi naglice je bilo v vinogradih uničenih 2.000 stotov grozdja; tudi športno igrišče je bilo predčasno rekvirirano in odvzeto svojemu namenu; na njem je danes uskladiščeno orodje za delavce, ki pri pravljajo temelje za GMT. Protestno pismo, odposlano v tej zvezi na vladni komisariat, je ostalo brez odgovora. Vzporedno z zemljo, ki nam ,o jemljejo za razne industrijske podvige zgublja naše slovensko občestvo tudi svojo narodno moč, novi industrijski obrati pa nudijo zaposlitve našim ljudem, čezalpski naftovod je terjal 1,300.000 kv. m. zemlje in na vsem tem področju je danes na delu 60-70 ljudi, med njimi pa ni niti enega Slovenca. Ko je dolinska občina vprašala, ali bo GMT vzela v službo Slovence, so odgovorili pritrdilno, vendar le pod pogojem da bodo prosilci v posesti spričevala o opravljeni tehnični strokovni šoli. Kakor znano, pa te šole Slovenci nimamo V nekakšno zameno za takšno šolo zahteva krščanska demokracija italijansko gimnazijo v Bujah. Slovenski živelj pa odločno zavrača takšno barantanje v znaku ((recipročnosti« iz enostavnega razloga ker hoče biti enakovreden z italijanskim življem na tem področju. PRI DEŽELNEM ODBORNIKU ST0PPERJU Pristaniški delavci orisali krizo v pristaniškem prometu Predstavniki vseh treh sindikatov gradbenih delavcev zahtevali hitrejše uresničevanje načrtov javnih del Po nadaljnji rasanostranski osvetlitvi sedanjega gospodarskega polo žaja na Tržaškem, so nastopajoč: govorniki, predvsem p-i oba zasrop nika osrednjih gospodarskih organov KPI in PSiOP. dr. E Pegate oziroma L. Liberlmi naglasili vrsto posegov, ki naj bi jih vlada določila namesto sedanjih ukrepov CIPE, in ki bi po njihovem mišljenju lahko predstavljali edino veljavno rešitev iz sedanje gospodarske krize. Predvsem bi bilo treba dejansko ovrednotiti celotno proizvodno zmogljivost in gospodarski potencial našega mesta. Trstu bi bilo treba zagotoviti primemo odškodnino za neugodnosti in škodo, ki mu jih povzroča uresničevanje Evropske gospodarske skupnosti. V zunanji gospodarski politiki bi bilo treba Trstu zagotoviti širše odnose zlasti z deželami iz Vzhodne Evrope. Vsekakor pa bi bilo treba najprej krepko poseči v strukturo tržaškega gospodarstva sedaj, brez vsakega odlašanja, dokler se da še kaj rešiti. V ta okvir bi spadala nova «vlečna» industrija, t. j. večji kovinopredelovalni obrat, ki ga sindikati že dalj časa zahtevajo od osrednjih oblasti, da bi zadelali kritičen čas do začetka obratovanja Grandi Motori. Ta poseg naj bi trenutno zaustavil rakovo pot našega gospodarstva, nato pa bi bilo treba nastopiti s širokopoteznim ln organičnim načrtom za njegovo ponovno povzdi-go; ta načrt pa naj bi upošteval, da sta za Trst poglavitni aktivno ladjedelništvo in pomorstvo. Za vse to so v državi na razpolago tudi zadostna finančna sredstva. Država na primer razpolaga s 5000 milijardami, ki so jih prvotno namenili raznim neizvršenim javnim delom. Nadaljnjih 5 milijard lir je kot investicija šlo iz države v tujino od leta 1964 do leta 1968. Tudi v sami deželi Furlaniji - Julijski krajini so na razpolago obsežna finančna sredstva, saj leži na bankah okoli 80 milijard lir deželnih proračunskih presežkov, ki bi jih lahko uspešno in koristno uporabili tudi v ta namen. Širše vzeto pa naj bi Italija v bodoče spremenila svojo gospodarsko politiko. povečala svoje industrijske naložbe, primemo okrepila industrijo z državno udeležbo ter spremenila svojo mednarodno politiko zlasti kar zadeva odnose z EGS, dogajanja na Srednjem Vzhodu, s čimer je povezano tpdi ponpvno odprtje Sueškega prekopa itd: ter se krepkeje kot doslej zoperstavila škodljivi dejavnosti domačih monopolov. ladjedelnice Sv. Marka, kjer so ga zgradili. Želji delajvstva ladjedelnice, da bi pontan «Scarabeo 11» razkazali občinstvu pred Trgom Unita, niso torej ustregli in ponton je povsem potihoma zapustil naše pristanišče. Škoda, saj spada med največje konstrukcije te vrste na svetu, delavstvu ladjedelnice, ki je vanj vložilo nad milijon delovnih ur, pa bi bila dana možnost, da še enkrat pokaže, kaj zmorejo visoko specializirane roke v žrtvovanem obratu. tScarabeo 11» bo opravil zdaj še vrsto poskusov nedaleč od Trsta, nato pa ga bodo odvlekli pred Ancono. Tu se bo «zasidral» v razdalji kakih 40 km od obale in začel vrtati za nafto. Izvrtana se bo imenovala «Clara». Ponton je stal okoli 6 milijard lir. SINOČI NA SEDEŽU TRŽAŠKE HRANILNICE Nagrade in štipendije dijakom ob svetovnem dnevu varčevanja Predsednik upravnega sveta dr. Jaut je poudaril, da je varčevanje glavni inštrument socialne solidarnosti - Med nagrajenimi tudi trije dijaki slovenskih srednjih šol V okviru dneva varčevanja je bila sinoči na glavnem sedežu Tržaške hranilnice (Cassa di Ri-sparmio) podelitev nagrad ln štipendij dijakom. Svečanosti so se udeiežUd predstavniki oblasti, šolski skrbnik ter šolski nadzorniki, didaktični ravnatelji in ravnatelji srednjih šol. Predsednik upravnega sveta dr. Jaut je v svojem nagovoru najprej pripomnil, da Je svetovni dan varčevanja primerna prilika, da ss javnost opozori ne samo na moralne vrednote varčevanja, ampak tudi na nekatere gospodarske probleme. Pri tem je omenil vladne ukrepe za okrepitev gospodarstva in spremembo struktur, da bo Italija lahko korakala vštric z drugimi državami v tehnološkem razvoju. Tehnološke spremembe z o-gromndmi izdatki za proučevanje in raziskovanja zahtevajo velika de- narna sredstva, ki jih samofinan-siranje ne more zagotoviti. Zato ima varčevanje odločilno vlogo in pomen. Gledfc tega, je pripomnil dr. Jaut, smo v Italiji na dobrem položaju, vloge zasebnikov in podjetij v bančnih zavodih namreč stalno naraščajo. To omogoča podjetjem, da lahko pridejo do denarnih sredstev, ki jih potrebujejo za ustanovitev novih, sodobnih obratov. Tudi v deželnem merilu ima važno vlogo prispevek našega bančnega sistema za izvedbo petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj. Tuidi v naši deželi je zelo razvit čut varčevanja. To potrjujejo podatki o vlogah v bankah in hranilnicah, ki so 31. decembra 1967 presegali 672 milijard lir, ob koncu letošnjega julija pa že 726 milijard lir. Na Tržaškem beležimo od konca 1966 do konca junija iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POROČILO TAJNIŠTVA NOVE DZ-CGIL Za industrijsko pristanišče se mora izdelati nov dokončni zakonski načrt Sindikati obsojajo potrditev funkcionalne avtonomije v pristanišču «Scarabco H.» zapustil ladjedelnico Premični ponton, s pomočjo katerega bo SNAM-Progetti iz Enije-ve grupe iskala petrolej na Jadranskem morju, je včeraj odplul iz Včeraj Je deželni odbornik za delo Stopper sprejel odposlanstvo tržaških pristaniških delavcev, ki so mu izrekli svojo zaskrbljenost spričo upadanja pristaniškega prometa. Odposlanstvo Je opozorilo odbornika na negativne posledice, ki ga ima krčenje prometa na zaposlitev delavcev. Glavni vzroki za to so prekinitev pontebske železniške proge zaradi zrušitve mostu v Dunju, mednarodni politični položaj zlasti na Srednjem vzhodu in v vzhodni Evropi in pomanjkljive naprave v tržaškem pristanišču. Odbornik Stopper je zagotovil, da uprava sledi z največjim zanima njem ln prizadevanjem temu vprašanju ter je povedal, kaj je že storila za ta sektor. Predvsem je dežela posredovala pri vladi, da bi priznali tržaškemu pristanišču njegovo mednarodno funkcijo, kar naj bi pomenilo tudi primemo priznanje v razvojnem načrtu. To priznanje, je dejal Stopper, se je uresničilo v državnem posegu v okviru »Modrega načrta« in pri zadnjih sklepih CIPE. Odbornik je zatem orisal odposlanstvu deželne posege, to je letni prispevek pol milijarde lir avtonomni pristaniški ustanovi ter eno milijardo in 300 milijonov lir prispevka za infrastrukture za pomol VII. in končno posege v prid pristanišču na podlagi predloga državnega zakona za uresničenje člena 50 deželnega statuta, o katerem razpravlja sedaj deželni gospodarsko - socialni odbor. Na koncu je odbornik zagotovil odposlanstvu, da bodo most v Dunji popravili do konca leta. Odbornik Stopper se je včeraj sestal na svojem odborništvu v Trstu s predsednikom ustanove za razvoj obrti (ESA) Di Natalejem. Razpravljala sta o raznih vprašanjih v zvezi z dejavnostjo ustanove. Tako sta med drugim obravnar vala vprašanja proračuna ustanove za leto 1969, program bodoče dejavnosti ter splošne ukrepe za razvoj obrti. Sindikalne organizacije gradbene stroke FILLEA - CGIL, FILCA-CISL in FeNEAL sporočajo, da so se včeraj njihovi predstavniki Criscen-td, Degrassi in Siega sestali z deželnim odbornikom Stopperjem. Med sestankom so predstavniki delavcev orisali položaj gradbene stroke s posebnim poudarkom na raven zaposlitve. Na podlagi sindikalne akcije in sklepov, sprejetih po zadnji stavki 19. t.m„ name ravajo sindikati globalno proučiti položaj raznih del, ki so že v načrtu in za katera so bala nakazana Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL je izdalo poročilo, v katerem omenja vest o odobritvi zakonskega osnutka o podaljšanju u-godoostl za indusrijsko pristanišče v Trstu. Vesti, ki jih je objavil tisk. vzbujajo skrb. Čeprav ni podrobnosti o zakonskem osnutku, vendar je jasno razvidno, da namerava vlada potrditi veljavnost predoisov bivše ZVU, pri tem pa pozablja na obveznosti, ki jih je svoj čas sprejela, da bo prilagodila položaj v žaveljskem industrijskem pristanišču vsedržavni zakonodaji. To se bo jasno videlo, ko bo zakonski osnutek predložen in ko se bo zvedelo za rok podaljšanja. Ce gre, kalkor se zdi, za daljše razdobje, bo to pomenilo, da se podaljša sedanji nenormalni položaj. kar pomeni, da ni nobene volje, da bi ga spremenili. Podaljšanje Je res potrebno, toda trajati sme le jsa toliko časa, kolikor je potrebnega za izdelavo in odobritev trajnejšega in dokončnega ukrepa za -ustanovo industrijskega pristanišča. Poleg tega je potrditev funkcionalne avtonomije v okviru industrijskega pristanišča prvi jasen dokaz negativne usmeritve vlade Nova DZ CGIL sa pridržuje popolno in podrobno sodbo o zakonskem osnutku, vendar izraža že takoj svoje nezadovoljstvo glede dosedanje usmeritve. Poleg tega izjavlja, da se bo odločno uprla ukrepu, s katerim bi se ohranil sedanji položaj, zlasti pa proti potrditvi funkcionalne avtonomije, kar pomeni, da preidejo v zasebno upravljanje pomoli 'n pristaniške naprave, ki so javna last. Nova DZ CGIL poziva že sedaj pristaniške delavce, naj začnejo vse primerne akcije, da dosežejo spremembo vladne usmeritve. Italijo, saj pri nas za razliko od drugih držav v Evropi, še nimamo šolskih zavodov s specializacijo v lesni tehnologiji, je še posebej pereče v naši deželi kjer delujejo številne tovarne pohištva. Področje Benečija - Furlanija namreč prispeva vsako leto okoli 40 odst. vse proizvodnje pohištva v Italiji. Na sestanku v Pordenonu je ravnatelj zavoda «Kennedy» zagotovil, da bo v najkrajšem času pripravil na svoji šoli podiplomski tečaj o lesni tehnologiji, medtem pa bodo skušali pri pristojnih oblasteh v Rimu doseči, naj bi začele razpravljati o zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev posebnega odseka za lesne izvedence pri omenjenem zavodu Za to zamisel se ogreva tudi mednarodni center za lesno dokumentacij, v Trstu. Prihod «skadrc vojnih ladij finančna sredstva, tako da bi ugotovili, ali se uresničujejo v kratkem ali daljšem roku Med sestankom so še posebno poudarili vprašanje mestnega regulacijskega načrta ln vprašanje gradnje ljudskih stanovanj. Odbornik Stopper je dejal, da je tudi on v skrbeh zaradi skrčenja števila zaposlenih gradbenih delavcev, pri tem pa je tudi zagotovil, da se dežela stalno zanima za ta vprašanja in se zlasti poteguje za čimprejšnjo o-dobritev regulacijskega načrta. Tajništva treh sindikatov so sklenila, da bodo zaprosila za nujen sestanek z deželnim odbornikom za urbanistiko ter ponovno zaprosila za pogovor z tržaškim županom Spac-cinijem. V četrtek ob 15. uri se sestane upravni svet deželne ustanove z» razvoj kmetijstva. Na seji bo u-pravni svet proučil prvi proračun ustanove, ki je začela delovati 4. aprila letos. Najprej bo podal poročilo predsednik Lucca, nakar se začne razprava o poročilu s posebnim poudarkom na programe in bodoče dejavnosti ustanove. SMRTNA PROMETNA NESREČA V UL. PICCARDI Počastitev prof. Abdusa Salama Na sedežu Konzorcija za pospeševanje študijev in raziskovanj pri fizikalnih inštitutih tržaške univerze v Miramaru Grljanu, bodo danes počastili direktorja mednarodnega centra za teoretsko fiziko prof. Abdusa Salama, ki je pred kratkim prejel mednarodno nagrado «Atom za mir». Ob tej priložnosti bo ravnatelj konzorcija prof. Paolo Budini imel ob 12.15 tiskovno konferenco, med katero bo orisal znanstveno dejavnost centra in bodoče programe raziskovanj. Tehniška specializacija v lesni industriji Na sedežu industrijskega združenja v Pordenonu so se te dni sestali zastopniki lesnih industrijcev iz štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o izpopolnitvi industrijskega zavoda «Kennedy» v Pordenonu s posebnim tečajem za tehniško specializacijo na področju lesa. To vprašanje, ki zanima vso Danes zjutraj pripluje v Trst e-skadra italijanske vojne mornarice, ki jo sestavljajo križarka raketo-nosilka «Garibaldi», križarka rake-tonosilka «Andrea Dorla», rušilec «Impetuoso», podmornica «Morosi-ni» in spremni tovorni ladji «Etna» in «Carabiniere». Eskadri poveljuje admiral Ettore Roselli Lorenzini. Vojne ladje prihajajo v naše mesto v okviru proslav 50. obletnice prihoda Italije v Trst in bodo ostale pri nas do 5. novembra. Že danes dopoldne si bodo admiral in predstavniki civilnih in vojaških oblasti izmenjali obiske. — Pretep v Ul. Cavana zaradi političnih razlogov Včeraj malo pred polnočjo je v Ul. Cavana prišlo do precej resnega pretepa med večjo skupino bivših bojevnikov, ki so iz raznih krajev Italije prišli na proslave 50-letnice 'priključitve Trsta k' Italiji, in skupino tržaških delavcev. Vzrok pretepa je bil v različnem političnem gledanju na sedanje proslave. Na kraj so prihiteli agenti javne varnosti, ki so obe skupini ločili in udeležence pretepa odvedli v bližnjo vojašnico, kjer so jih po priložnostni pridigi izpustili. Med pretepom je bilo tudi nekaj ranjenih. 1968 porast družinskih vlog za 14,8 odst. v vsedržavnem merilu pa 8.3 odst,. Varčevanje, je še poudaril dr. Jaut, je tudi glavni inštrument socialne solidarnosti. Zaradi tega hranilnice v tem tednu s posebnim zanimanjem gledajo na šolo, kjer se vzgajajo mlade generacije. Le če se bo mladina zavedala važnosti varčevanja, bo lahko kos nalogam, ki jo čakajo. Tržaška hranilnica bo opustila običajne natečaje in tekmovanja, želi si sodelovanja šolnikov In proučuje nove pobude. Zaveda se vloga šole pri obči vzgoji in bo podpirala okrepitev šolskih ustanov ter bo pomagala nadarjeni dn marljivi mladini, ki brez gmotne pomoči ne bi mogla nadaljevati z učenjem. Razen znatnih prispevkov za didaktične pripomočke, bo Tržaška hranilnica dajala izredne podpore po 400 tisoč lir dijakom, ki bodo dokončali nižjo srednjo šolo in brez podpore ne bi mogli nadaljevati z učenjem, ter posojila univerzitetnim študentom iz sklada 50 milijonov lir. Štipendije prejema zdaj 37 dijakov in letošnji izdatek v ta namen znaša 14.800.000 lir. Razen tega hranilnica daje v nujnih primerih izredne podpore (letos za 1,800.000 lir). Predsednik Tržaške hranilnice je nato izrekel priznanje in izročil zlato kolajno sedmim zaslužnim šolnikom, nato pa nagradne podpore najbolj marljivim dijakom (skupno 36), med katerimi so tudi trije dijaki slovenskih šol, in sicer Milena Abram (srednja šola v Nabrežini), Nadja Legiša (trgovska akademija) in Peter Franza (znanstveni licej). šolski skrbnik se je zahvalil predsedniku upravnega sveta Tržaška hranilnice dr. Jautu in glavnemu direktorju dr. Deliseju ter pripomnil, da Tržaška hranilnica zasluži vse priznanje, ker je vedno pokazala veliko razumevanje za potrebe šole in podpirala marljive dijaka. Čestital je nagrajenim dijakom in vsem zaželel nadaljnje uspehe pri učenju. «Ljubezen in vojna» sinoči v Avditoriju Včeraj je bil v Avditoriju v okviru Teatra Stahile (izven abonmaja) recital pesna in popevk, ki sta ga izvajala Millij in AchiCle Millo Gledališča Verdi V ponedeljek, 4, nov. z gala predstavo Verdijeve opere ((Sicilijanske večernice« otvoritev operne sezone 1968-69. Predstava bo ob 21. uri za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Oliviero de Fabritils. Režija Glovannl Poli, scenska postavitev Nino Perlzi, zborovodja Gaetano Riccitelli, ki bo v letošnji sezoni po plodni in uspešni karieri vodil zbor gledališča Verdi. V glavnih vlogah nastopajo: sopranistka Floriana Cavailii (prvič v Trstu). tenorist Ruggero Bondlno, baritonist Antonio Boyer, basist Raffae. le Arič ter še Enzio Viaro, Vito Su-sca, Bruna Ronchini, Giuseppe Bot-ta, Eno Mocchiutti, Raimondo Botte-ghelli m Dudo Rotil. Prodaja vstopnic za prvo predstavo se nadaljuje. Vstopnice za lože so razprodane. Teatro Stabile Milly ta Achille Millo nastopata do četrtka z recitalom »Ljubezen ta voj. na«. Današnja predstava je ob 20.30. Vstopnice za to izvenabonmajsko predstavo so na razpolago v galeriji Prot-ti. Abonenti imajo običajni popust. Nazlonale 15.30 «Glugno 44, sbarche remo ln Normandia«. M. Rennle, L Burton. Technicolor. Grattacielo 16.00 »Giovanl prede« Cleopatra Rota, Vangel Joanides Eden 16.CO »Nemici per la pelle« Louis De Funes, Jean Gabin. Te chnicolor. Fenlce 16.30 «Poor cow». Carol VVnlte Prepovedano mladini pod 18. letom Zadnji dan. Excelsior 15.30 ((Straoiami, ma di ba ci saziami«. N. Manfredi, U. To-gnazzi, Pl Tiilin. Technicolor. Ritz (Ulica San Krancesco štev 10) 14.00 ((Megl-lo vedova«, Virna Lisi, Peter McEvery, G. Ferzetti. Technicolor Alabarda 16.30 «Prega Dio e scavatl Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno — Zaprto: Jutri: #11 favolo-so dottor Dottollttle«. R. Harrison, Senta Berger. Technicolor. Ftlodrammattco 16.30 «Eva, la veritš sulFamore«. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 Filmi lz 1. svetovne vojne. Vstop prost. Cristallo 15.00 «Dr, Zivago« Kolos letošnje kinematografije. Metrocolor. Capital 16.00 »Chlmera«. Giannii Mo-randi, L. Efrikiari Technicolor. Impero 16.00 «Miliardarlo ma bagni-no». E. Presley. Technicolor. Vittario Veneto 16.00 «Inchiesta pe-ricolosa«. F. Sinatra, Lee Remlck. Technicoior. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «Le distrazionl«. J. P. Belmondo, S. Koščina. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 15.30 «Natascia» (Vojna In mir). Kolos - Technicolor. Ideale 16.00 «Le avventure dli Davy Crocket«. VVa-lt Disney. Technicolor. iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiimmiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiimiii MED ULICAMA PELLE ROSE IN PELLE QUERC1E V Rojanu bodo danes odprli novi občinski otroški vrtec Gradnja in oprema novega vrtca je stala občino 55 milijonov lir nered, odprte predale in razmetane listine. Vedel je, da je v nekem predalu bilo v ovojnici 150.000 lir. Pogledal je v preda in našel samo prazno ovojnico. Poklical je agente letečega oddelka, ki so najprej preiskali vrata in okna, ter ugotovili, da so tatovi imeli dvojnike ključev, saj ni bilo nikjer opaziti sledov nasilnega vdiranja. Zlikovcem je uspelo zakriti svoje sledove in izginiti, niso pa uspeli v svojem podvigi', saj so si verjetno obetali boljši plen. še manj uspeha pa sta imela brata, 18-letni Vincenzo ter 20-letni Mario Cipriano iz Ul. Monteverdi, ki ju je v noči med nedeljo in ponedeljkom zasačila patrulja letečega oddelka, ko sta se sumljivo vrtela v bližini zelenjavnega trga. Eden od njiju je v rokah nosil o-korno veliko torbo Pri preiskavi so agenti našli v njej orodje za vdiranje. Agentom ns bilo treba dolgo ugibati o namenih mladoletnikov in so ju odvedli na kvesturo, kjer sta priznala, da sta hotela vdreti v urade zelenjavnega trga. Do smrti je povozil žensko ki je stopila s pločnika Nesrečnica je izdihnila med prevozom v bolnišnico zaradi hudih lobanjskih poškodb nažrte v Cate- Vrsta prometnih nesreč, ki jajo smrtne žrtve, se žalostno daJjuje. Tokrat je postala nesreče 75-letna gospodinja rina Linardi. Iz svojega stanovanja v Ul. Ca-nova 22 se je v jutranjih urah napotila v mesto, verjetno po opravkih. Bila je v Ul. Piccardi, ko je neprevidno stopila s pločnika. Verjetno je nameravala prečkati cesto, toda tudi pričevanja očividcev niso pomagala pri ugotovitvi točnih okoliščin nesreče. V tistem trenutku je privozil v smeri Ul. Revoltella 46-letni trgovec Fabio Pisani iz Ul. Piccardi 4. Zenske, ki je bila pravkar stopila ter-1 s pločnika, verjetno ni pravočasno na-1 opazil, se zaletel vanjo in jo podrl. Pri padcu se je ženska z vso silo udarila ob asfalt z obrazom in za-dobila tako močen udarec v sence, da je takoj izgubila zavest. Nezavestno so jo z avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, a je že med potjo izdihnila. Zdravniki so ob pregledu trupla ugotovili, da je bil vzrok smrti pretres možganov, udarec v sence in po obrazu. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Cestna policija, ki je prihitela na kraj nesreče, vodi preiskavo o morebitni odgovornosti. V Rojanu, med ulicama delle Rose in delle Querce, bodo danes ob 10. uri uradno odprli novi občinski otroški vrtec, ki so ga v tem obljudenem mestnem predelu zelo potrebovali. Načrte za gradnjo je napravila arhitektka občinskega tehničnega u-rada Claudia Todri. Pri sestavi načrta je morala predvsem upoštevati težke talne razmere na izredno strmem zemljišču. Kljub temu je zrasla lepa in funkcionalna stavba, ki je obrnjena na sončno stran, da bodo učilnice dobivale sonce tudi v zimskem času, kar je za otroški vrtec zelo važno. Poleg tega bodo učilnice gledale na vrtni del sta-vbišča, da ne bodo pročelje dušile sosedne hiše. V vrtec vodi strma pot, ki se konča na široki ploščadi, ki bo služila tudi za pouk na prostem. Kot poroča občinska uprava, Je v novi zgradbi mesta za tri sekcije. Učilnice, slačilnice in druge pritikline so bile zgrajene in o-premljene po najsodobnejših predpisih o predšolski vzgoji ot^ok. Poleg tega pa ima novi vrtec tudi dvorano za razvedrilo, dvorano za sestanke in prireditve, prostore za ravnateljstvo, ambulanto, kuhinjo ln jedilnico. Občina je posvetila še posebno pozornost opremi novega vrtca. Stolčki in mizice so bili izdelani tako, da se lahko v najkraj šem času premestijo z enega na drugo mesto v sobi, da se lahko po potrebi sestavijo posamezne skupine otrok; tudi barve sp bile Izbrane, da ustrezajo otrokom, medtem ko so bili predali postav ljemi v tako višino, da so dosegljivi malim gostom. Dela za gradnjo in popolno ureditev vrtca so stala nad 55 milijonov lir. Ta nova šolska zgradba, pravi občina, je bila zgrajena v okviru programa šolskih gradenj, ki ga občinska uprava izvaja že nekaj let Gradnja novega otroškega vrtca v Rojanu pa je za naše mesto še bolj važna, ker bo služila za predšolski pouk otrok. Na tem vzgojnem področju pa Je Trst na prvem mestu v državi. v režiji Filiopa Crivellija. Recital se bo ponovil vse večere do četrtka. Naslov recitala je «Ljubezen in vojna» in oba umetnika sta pela in recitirala pesmi tako občuteno, da sta že od vsega začetka popolnoma priklenila nase občinstvo, ki žal ni popolnoma zasedlo dvorane, čeprav je predstava to zaslužila. Na sporedu so bile pesmi številnih avtorjev, med njimi tudi Petrarke in Danteja, Appolinaria, Ma-inkovskega, Ungarettija, Brechta, Edith Piaf, Eluarda itd. Ljubezenske pesmi, med katerimi je bilo precej starih, so bile polne nežnosti in Milin jih je podajala z izredno di namilco in izrazito mimiko. Tudi vojne pesmi niso imele na sebi nič vojaško togega ali retoričnega, kot je često navada, marveč so predvsem izražale veliko domotožje vojakov po domu, svojcih, ženah, materah in zaročenkah; skraVn, res lepa nredstava, ki se je je vredno udeležiti. KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Začetek novembra. Vpisovanje in informacije vsak dan od 13. do 14.30 do 8.11.68 na številki telefona 740018. Neznani tatovi v podjetju «Weltra» Brez sledu so izginili neznani tatovi, ki so v noči od četrtka na petek premetali listine v predalih podjetja za mednarodne prevoze «Weltra» v Ul. Vittoria 1 in ukradli 150.000 lir. Obisk nočnih gostov je ugotovil ob 10.30 zjutraj špediter Antonio De Polo, ki je, namenjene v urad lastnika podjetja 40-letnega Sergia Vi-sintina, odprl vrata in takoj opazili Pridržana prognoza zaradi hudega padca Včeraj zjutraj se je 77 letni upokojenec Giuseppe Rabak sprehajal pred šentjakobsko cerkvijo, ko mu je nenadoma postalo slabo in se je zgrudil na tla Pri padcu se je u-daril v čelo in oči, ki so mu začeto krvaveti. Poklicali so rešilni avto Rdečega križa s katerim so ga odpeljali na nevrokirurški oddelek bolnišnice. Tam so mu zdravniki ugotovili poleg omenjenih ran tuai neko očesno bolezen. Prognozo so si zdravniki pridržali. Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi enodnevni Izlet 10, novembra t.l. v Predjamski grad, Rakov Škocjan in na Cerkniško jezero, kjer bo kosilo. Cena 2.500 lir. Vpisovanje do 8. novembra t.l. na sedežu društva od 19. do 21. ure in ves dan pr! Slavi Slavec. N0V0STN0V0STN0V0STN0 Malčki, poskakujte od veselja! Iz Japonske smo vam priskrbeli čudovite pravljice RDEČA KAPICA PEPELKA OSTRŽEK TRIJE PRAŠIČKI ZLATOLASKA IN MEDVEDKI obogatene s prekrasnimi BDimenzionalnimi slikanicami v barvah I Vsaka knjiga stane komaj 1.200 lir... VtMidka UnjigaMia PRST — Ul. sv. rančlšku 20 Tel. 61-792 SPDT priredi 3. — 4. novembra izlet na CRES in MALI LOŠINJ z vso oskrbo v prvorazrednem hotelu, kjer bo izletnikom na razpolago tudi zimski bazen. Vpisovanje in Informacije v Ul. Geppa 9 do 27. t. m. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisnino je treba poravnati do 30. t. m. Slov. prosv. društvo «TABOR» z Opčin sporoča, da bo RAZSTAVA DOKUMENTOV o prosvetnem delovanju v zadnjih sto letih, odprta tudi v prihodnjih prazničnih dneh, v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU vabi vse interesente, da se vpišejo v STUDIO SG V TRSTU Studio Do pod vodstvom prof. Mirka Mahniča, režiserja in profesorja Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani, začel delovati 5. novembra letos. Program bo poleg gledališkega dela obsegal tudi tečaj slovenskega pravorečja. ki je namenjen še posebej šolnikom in prosvetnim delavcem. Prijave sprejema uprava SG v Trstu, Ul. Petronio 4, do 31. oktobra vsak dan od 8. do 14. ure (tel. 734265). Darovi in prispevki V spomin pok. Ninlta Šuligoja daruje Lojzka Spamger 2000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Sezona 1968 - 69 Anton Pavlovič Cehov TRI SESTRE drama v štirih dejanjih Prevod: dr. Avgust Pirjevec Kostumograf: Anja Dolenčeva Režiser in scenograf: BOJAN STUPICA V četrtek, 31. oktobra ob 20.30 Red D (predstava na predpražnik) Abonmaji so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. Pohitite ! Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacija na tel. 734-265. Jugoslovanski celovečerni film «K OZARA* ki na edinstven način prikazuje izrez iz NOB, bodo predvajali: Danes, 29.10. ob 20.30 — SLOVENSKI KLUB; v sredo, 30.10. ob 20.30 — SPD TABOR v Prosvetnem domu na Opčinah; v četrtek, 31.10. ob 20.30 — PD Ivan Cankar v društve nem sedežu; v nedeljo, 3.11. — rezerviran, v torek, 5.11. ob 17. uri in 20.30 PD IGO GRUDEN v Nabrežini; v sredo, 6.11. ob 20.30 PD SKEDENJ, v svojem sedežu, Skedenjska ulica 124; v četrtek, 7.11. ob 20.30 PD SLAVKO ŠKAMPERLE, v svojem sedežu, stadion «1 maj«; v petek, 8.11. ob 20.30 PD LO-NJER-KATINARA v Lonjerju Vabimo še preostala društva, da rezervirajo film za nasled-dnje dni (tel. 31-119)! Slovenska prosvetna zveza Danes, 29. oktobra ob 20.30 bo v Slovenskem ’ 1 klubu predvajanje filma «K OZARA* Uvodno besedo o filmu bo imel režiser Jože BABIC. Vljudno vabljeni! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. in 28. oktobra 1968 se J* v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa 24 oseb, UMRLI SO: 62-letnl Glacotao D>' dak, 60-letnl Mario Croclato, 66-letn* Blanca Gerbec por. Kobal, 74-leh1' Francesco Savelli, 68-letna Concitt* Fumo por. Turrisi, 68-letna Olga !' Erta di S. Anna 10. Tržaška kvestura javlja, da smel? biti javni lokali odprti vso noč o° 2 na 3. in od 3. na 4. november. Ob smrti mamr izrekata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika tovarišu Stanku Pertotu svoje iskreno sožalje. POPRAVEK V zahvali sorodnikov pok. Alol (Ninita) Šuligoja, objavljeni v t del.jo, 27. t. m., je bila napa® navedena hčerka Jolanda names Jadranka. Prosimo, da nam neljubo pota to oprostijo. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in pojasnila no. sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trul - III. kv. 1'raučiiku 20 I t U-lon 01.?»» Novo: Svinčeni vojak.....L. 200 Obuti maček........» 200 V starosti 80 let je umrla naša mama ANA PERTOT roj. TAVČAR Pogreb bo danes, 29. t. m ob 15. uri iz kapele barkov-Ijanskega pokopališča. ŽalujoL-i: sin STANKO in hči VERA por. FILI z družinama ter drugo sorodstvo. Trst - Barkovlje, 29.10.1968 z. A n V A L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage EVE PLANINŠEK Posebna zahvala č. g. Gerdolu in Grmeku, ravnatelju in profesorskemu zboru srednje šole v Dolini. Trst, 29. oktobra 1968. Žalujoči mož Jožko in sorodniki KULTURA IN PROSVETA PRI NAS Literarni večer na Opčinah V okviru proslav ob 100-letnici ustanovitve prvih slovenskih čitalnic na Primorskem in posebej na Opčinah, je priredil Finžgarjev dom na Opčinah v nedeljo 27. oktobra popoldne, Literarni večer za-fnejskih književnikov in pesnikov, ki Sivijo na Opčinah. V popolnoma zasedeni dvorani so pisatelji in pesniki brali krajše sestavke iz svojih del in pesmi. Prireditev je bila originalno zasnovana. Književniki so se predstavili občinstvu z odgovori na vprašanja povezovalke Nataše Sosič v obliki intervjuja. Občinstvo je spre. jelo ta način predstavljanja z očitnim zadovoljstvom, kajti mnogo vaših književnikov ljudstvo še ne Pozna dovolj. Iz svojih del so brali: pesnik Prof. Vinko Beličič 5 pesmi, prof. Josip Tavčar sodobno humoresko, Prof. Zora Rebula povest s socialno vsebino, Jelka Daneu (brala Nataša Sosič povest iz mladih dni, Prof. Alojz Rebula sestavek iz Apokalipse Franc Jeza (brala Matejka Peterlin) sestavek iz povesti iz langobardskih časov, Marij Maver (brala Matejka Peterlin) dva kratka sestavka iz tržaškega ambien-ta, Milojka Sosič nekaj pesmi in Živa Gruden prozo o sodobnem društvenem dogajanju. V intervju-J ih so književniki podali zanimive ‘zjave o svojem delu, poklicu in Oledanju na življenje. Zanimivo je, da je nastopilo, mislim prvič javno, nekaj mladih in najmlajših literarnih talentov. Akustični efekti, ki jih je poskrbel Marij Maver. ln optični efekti v zasnovi Franca Vončine, so dopolnili branje književnikov. R. H. Koncert ob 100-letnici bazoviških orgel V počastitev 100-letnice orgel v bazoviški cerkvi, so v nedeljo priredili cerkveni glasbeno - vokalni koncert. Na začetku je imel priložnostni govor g. Ludvik Savelj, ki le govoril o pomenu orgel v cerkveni glasbi, nato pa je domačin Karlo Mezgec v kratkih besedah orisal zgodovino bazoviških orgel, za katere je izdelal načrt Giovanni To-n°H iz Brescie leta 1867 in ga nato nekoliko spremenil leta 1868. Kasneje. leta 1902, je prvotno obliko or-9el spremenil padovski orglar Do-Ptenico Malvestito. nakar jih je še ‘(tega leta kolavdiral orglar tržaške stolnice Andrej Debenjak. Spored, ki ga je napovedoval Kar-lo Mezgec, so izvajali cerkveni pev-zbor, otroški pevski zbor, mo-fki oktet iz Trsta in sopranistka kluba Berce - Košuta, ki je občute-'l0 zapela eno najlepših cerkvenih Pesmi A. Mava «Moja malh ob Spremljavi zbora. Zbora je vodil dr. fprko Harej, na orglah pa je sprem-i°i domači organist Pavel Fonda. . Največje pričakovanje prisotnih ** Bazovice in tudi iz okoliških va-?• ter iz mesta je veljalo prof. Hubertu Bergantu iz Ljubljane, ki posuje orgle na akademiji za glasbo v Ljubljani. Njegov orgelski kon-Qert je bil resnično glasbeno doživetje, saj je prof. Bergant iz 100 jet starih orgel izvabil prav vse, .ar mu je dopuščalo glasbilo, lzva-jaJ. je skladbe iz 16., 17. in 18. sto-etja: cCerkveno koračnico» in »Toc-c°to» S. Premrla, Couperinovo *Cha-S°«o», Cleranbaultovo *Capriccet>, jabrielijevo cFantasia allegra» ter ?Qchovi ^Preludij in fuga v C-duru» ‘n ^Fantazija in fuga v a-molu». Koncert priznanega slovenskega brpelskega mojstra bo ostal v spo-JPtnu vsem, ki so mu prisostovali ? ki so z zadovoljstvom sprejeli tu-a‘ ostali spored. M. M. OB DNEVU VARČEVANJA, 31. OKTOBRA PISMO UREDNIŠTVU Dr. Robert Hlavaty govori na sobotni otvoritvi razstave o prosvetnem delovanju na Opčinah od leta 1868 do danes in razstave likovnih del krajevnih umetnikov in dijakov srednje šole «Srečko Kosovel*. Razstavo je priredilo prosvetno društvo «Tabor» v obnovljenem Prosvetnem domu. Književniki na literarnem večeru v Finžgarjevem domu -ne- slovenskim šolam je Kmečka banka Nekaj opažanj z izleta v Brda darovala knjige in razna učila Med nagrajenci mestne hranilnice sta tudi šolarja Goran Rustja in Albert Devetak prejela hranilni knjižici z začetno vlogo 10 tisoč lir Prof. Hubert Bergant igra v bazoviški cerkvi ••iiiaiiMiiiMiii«iiitiiiiiaiiiiiiMiaiiiiiiaiiMM>i>>»**RiBaaia«>iiiiiaMaaiaiaiaiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiii*iaiiiiav**ta*ia9* IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Pogojna obsodba podjetnika zaradi hude nesreče na delu Sodišče ni upoštevalo branilčeve teze, da dej‘anje ni kaznivo, ker so poškodbe trajnega značaja Pred tržaškim okrajnim sodnikom Oiveillom (tožilec Kervta, o-bramba Borgna) se je moral zagovarjati včeraj 45-letni Benjamin Žerjal iz Boljunca 66, ki je bil obtožen, da je zaradi neprevidnosti in drugih vzrokov, ki jih upošteva kazenski zakon, opravil neka dela na zemljišču Vittoria Rossonija, ne da bi poskrbel za varnost ljudi, kot predvideva zakon. Nadalje so ga dolžili, da je s tem, in zaradi malomarnosti, povzročil hude telesne poškodbe 50-letnemu Oskarju Sancinu, ki je prav tako iz Boljunca, kjer stanuje v hiši št 223. Nesreča, pri kateri se je poškodoval Sancin, se je pripetila 9. februarja lani popolnde na delovišču Benjamina Žerjala v bližini že-lezinišketa nadvoza pred Barkovlja-md. Podjetnik Žerjal je vzel v nakup nekatera dela pri gradnji obvozne železniške proge. Na zemljišču že omenjenega Rossonija je moralo podjetje odstraniti poševno kovinsko ploščo. Z varilnim a-paratom sta Žerjal in Sancin prerezala nekaj plošč ter dala že ukaz, naj eno od teh odvlečejo z buldožerjem. Nenadoma se je stranska plošča odtrgala ter poškodovala Nove publikacije Prejeli smo: Uunc Jeza: »SKANDINAVSKI IZ yOR SLOVENCEV*. Etnografsko-Jezikoslovna in zgodovinska študija. Trst 1967. Izšlo v samozaložbi, “skala tiskarna «Graphis» v Tr-Obsega 323 strani. VREDNO IZVESTJE Državnega u-Clteljišča »Anton Martin Slomšek* s slovenskim učnim jezikom v Tr Trst 1968. Natisnila tiskarna pKeber - Trse. Obsega 45 strani. ^ALEB, Leto XV. 1963-69, list za Radino št. L Tiskala tiskarna "3raphis» - Trst. Oprema Klavsi Palčič. Obseg 24 strani. VESTI Z ONSTRflH MEJE Razstavišče «Forma viva» spet dostopno za javnost Občinska skupščina Piran je zemljišče razlastila in tako zaključila ^kulturni škandab ? .Kiparska galerija na prostem °rtha viva», bo odslej spet do-■ °Pna za javnost. Kakor je znano, j^.Pred kratkim zasebnik odkupil bi k- z zemljiščern in preprečil, da ™ del «Forme vive* dostopen 'lvnpsti. Občinska skupščina Piran Je parcelo razlastila in prepu-ok,. Vsebniku le meter zemljišča Tg® zaščitnega jarka ob stolpu, v« sklep je skupščina sprejela po .eetedenskih posvetovanjih s stro-|)a^n.iaki s področja arhitekture, ur-šin ^ke, hortikulture in spomeni-d.:8** varstva. J odločbi je med nr, ltn rečeno, da je bilo razlašče-Rra zernttfšče z urbanističnim pro-namenjeno kot razstavni ostor kiparskega simpozija «For-že v'va»- S to odločbo je, kot ka-kat ključen kulturni škandal, o Ven iem Je na dolS° Pisa,° vse sl°’ c|ansko časopisje in iskalo vzroke, sdc Se n’ pravočasno zaščitila in pg^hvenila v neke vrste nacionalni fk tako pomembna mednarodna kulturna ustvaritev, kot je kiparska galerija na prostem »Forma viva*. * * * Padalsko tekmovanje za Jadranski pokal bo prihodnje leto od 12. do 22. septembra na področju Sečovlje - Portorož. Ta sklep so sprejeli na posvetovanji' predstavnikov Letalske zveze Slovenije in obalnih občin. Ustanovili so tudi organizacijski in tehnični odbor, ki bosta pripravila vse potrebno. Do 12. septembra prihodnje leto bodotudi preuredili sečoveljsko letališče. * • * V okviru proslav 25-letnice množične vstaje na Primorskem, bodo 29. novembra odkrili na zadružnem domu v Sočergi pri Kopru spominsko ploščo 23 padlim partizanom Sočerge in okolice. Ob tej priložnosti bo izvedla kulturni program o-snovna šola iz Gračišča. Do dneva proslave bodo preuredili zadružni dom v Sočergi. Sancina, kd je stal ob strani. Žerjal je ponesrečenca takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so zdravniku ugotovili na njem al-om na levi roki ter razne druge poškodbe. Posledice nesreče so bile razmeroma zelo hude, saj je imel Sancin roko v mavcu več kot 6 mesecev ter je deloma ozdravel šele po 10 mesecih. Ostale pa so posledice, ki bodo trajne. V takih primerih (ko gre za poškodbe, ki ozdravijo v več kot 40 dneh) je za policijske organe prijava sodišču obvezna. Zato so Žerjala prijavili okrajnemu sodniku. Na včerajšnji obravnavi je sodnik Civello zaslišal obtoženca, kakor tudi prizadetega Sancina. Javni tožilec je zahteval, naj sodnik obsodi Žerjala na 100.000 lir denarne kazni zaradi neupoštevanja predpisov glede varnosti na delti ter na 200.000 lir globe zaradi drugega prekrška (nenamerne telesne poškodbe). Obtoženčev zagovornik pa je zahteval oprostitev svojega varovanca, ker dejanje ni kaznivo. Sodnik je sprejel tožilčeve zahteve, toda kazen je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. * * * Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corel, tožilec Ta-vella, zapisnikar Ghdarelii, obramba Antonimi) se je moral zagovarjati včeraj 29-letnd Bruno Casond iz občine Devin - Nabrežina - Naselje S. Mauro 103/A, poročen, toda Se nekaznovan. Moškega so zaprli 21. septembra letos pod obtožbo, da je oropal Eleno Milic, kateri je baje odvzel 5.000 Idr, ključe in še neki drug predmet Nadalje so ga obtožili tudi poskusa posilstva. Casond se je 22. junija letos ponoči peljal z motorjem po Trgu della Libertš, kjer je srečal Miličevo. Skupaj sta se odpeljala proti Miramaru, in sicer do odcepa, la pelje proti miramarski železniški postaji. Kaj se Je zgodilo na samotni poti, niso z gotovostjo ugotovili. Res pa je, da je obtožnica dolžila Casonija, da je zagrešil določene prekrške v škodo ženske, ki baje ni popolnoma prisebna. Zato in ker je bila tema ter ljudi m bilo sploh v bližini, so obstajale tudi določene obteževalne okoliščine. Na včerajšnji obravnavi so sodniki menili, da ne obstajajo dovolj trdni dokazi glede ropa (ženska je na primer izjavila, da ji je Casond odvzel ključe, medtem ko je imela te spravljene v zavihku rakava) ter so ga zato glede tega prekrška popolnoma oprostili. Spoznali pa so ga za krivega prekrška poskusa posilstva ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v list n Tudi letos bomo praznovali dan varčevanja 31. oktobra, s katerim se hoče dati poudarek važnosti varčevanja za gospodarstvo in socialno življenje. Letos se vrši tako praznovanje v državnem in mednarodnem okviru pod geslom: »Varčevanje kot pripomoček za solidarnost.* Naš domači zavod Kmečka banka v Gorici je v okviru takega praznovanja že razposlal slovenskim šolam na Goriškem v dar 2000 zvezkov, večje število slovenskih leposlovnih knjig za šolske knjižnice in 24 gramofonskih plošč, da bi jih ravnateljstva slovenskih šol razdelila med slovenske šole po svoji uvidevnosti in po njihovih potrebah. Poleg tega je Kmečka banka darovala slovenski nižji srednji šoli v Gorici zvezke in zemljevide ter višjim srednjim šolam zvezke. Za nalogo o varčevanju, ki jo bodo napisali učenci slovenskih šol, pa j J določila za nagrado najboljših izdelkov 10 hranilnih knjižic z znatnimi začetnimi vlogami. Na prošnjo vodstva so tudi slovenskemu sirotišču darovali zvezke in knjige. Mestna hranilnica v Gorici bo dne 31. oktobra uradno podelila posebno nagrado enemu izmed zaslužnih šolnikov z nad 25-letnim službovanjem. To nagrado, 100.000 lir, bodo letos podelili učiteljici Fides Massi, ki poučuje na italijanski osnovni šoli v Kapucinski ulici ter ima 39 let službe. Nagrade bodo razdelili tudi med šolska ravnateljstva, ki so se udeležila varčevalnega tekmovanja med posameznimi razredi. Tekmovanja se je udeležilo 323 razredov s 5612 varčevalci. Med taka ravnateljstva bodo razdelili za 370 tisoč lir nagrad. Poleg tega bo mestna hranilnica razdelila za nad milijon lir raznega učnega materiala. V okviru tekmovanja z nalogami v četrtem razredu osnovnih šol, bodo razdelili za 320 tisoč' lir nagrad v denarju. Med nagrajenimi učenci sta tudi Goran Rustja s slovenske osnovne šole v Ul. Randac-cio in Albert Devetak s šole v Ul. Croce, ki bosta prejela hranilno knjižico s rrvo vlogo po 10 tisoč lir vsak. Mestna hranilnica je nadalje določila posebne nagrade za otroke, ki se bodo rodili dne 31. oktobra na Goriškem (izven Gradeža in Tržiča); ti bodo prejeli hranilne knjižice z vlogo po pet tisoč lir. Za gradež in Tržič pa bodo razdelili hranilne knjižice z vlogo po 25 tisoč lir tistim novoporočencem teh dveh občin, ki se bodo poročili v času od 25. do 31. oktobra. V celoti je mestna hranilnica razdelila v okviru varčevalne propagande v teku leta nekaj nad 6 milijonov lir. PREDAVANJE GOSPE TREVES Gorica in njen turistični pomen Treves bo jutri, v sredo ob 16.30, z vsemi temi vprašanji ter jih pri-predavala v občinski sejni dvorani | merno ovrednotila pri svojem vsa-o eni izmed pomembnih vej naše- kodnevnem prizadevanju. ga gospodarskega razvoja, in sicer o turizmu. Ker ji je dobro poznan deželni razvojni načrt, bo zlahka orisala vlogo in položaj Gorice ter vseh njenih zgodovinskih, političnih, gospodarskih in socialnih nadrob nosti v deželnem, vsedržavnem ter mednarodnem odnosu, da bi se deželna uprava kar najbolje soočila Konferenca gospe Treves pa ni posledica edinole njenega dela v ekipi sestavljavcev deželnega razvojnega načrta, ampak predstavlja obenem posledico napora naše občinske uprave, izraženega že ob sklicanju same goriške gospodarske konference, ki je turizmu prisodila njegovo pomembno mesto. iiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinuiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SINDIKALNO ŽIVLJENJE Stavka kovinarjev v podjetju SAFOG Pogovori med sindikalnimi organizacijami o položaju tekstilnih in kemijskih delavcev Vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so sklicale za danes 29. oktobra stavko delavcev prve izmene iri dnevnih delavcev, ki bo od 8.30 do 10.30, ter stavko popoldanske izmene, ki bo zadnji dve uri dela. Stavka služi za odgovor stališču ravnateljstva SAFOG na pogajanjih na Intersindu v Trstu, kjer ni hotelo zajamčiti minimalnega zaslužka akorda, ki znaša: 95 odstotkov poprečja vsakega oddelka. Funkcionarji vseh treh sindikalnih organizacij bodo danes ob 8.30 govorili na sindikalnem zborovanju pred kovinarskim obratom. Pokrajinski tajnik Delavske zbornice CISL in UIL so na svojem nedavnem sestanku preučili sir/-kalni položaj v naši pokrajini, ki ga označujejo nekatere pomembne delavske borbe za izboljšanje materialnega položaja, med katerimi sta posebno pomembni borbi kategorij tekstilnih in kemičnih delavcev. Ker bo danes v Busto Arsizio sestanek vsedržavnih tajnikov tekstilnih in kemičnih delavcev s predstavniki skupine Tognella, so se goriški sindikalisti sporazumeli o ponovnem sestanku v sredo, da bi preučili izid pogovora v Busto Arsizio ter v soglasju s pokrajinskimi tajniki kategorij določili, kako naj bi ravnali v bodoče, da bi kategoriji tekstilnih in kemičnih delavcev prišli do svojih pravic. pan v svojem pismu, da je občinska uprava odobrila sklep za popravilo dne 20. nu.rca letos ter ga sedaj proučuje pokrajinski tehnični odbor. Po odobritvi tega odbora ga bodo poslali še pokrajinskemu kontrolnemu odboru v dokončno odobritev. Cim bo končan ta postopek, bo občinska uprava podvzeia nadaljnje potrebne kora' ke za. to delo. Poskrbeti za večjo varnost pešcev - Živahna gradbena dejavnost Spoštovano uredništvo, j razširili ali pa si zgradili nove. v nedeljo seim se odpravil v Br- ru[b na Oslavju je gradbenu deda. Bil je lep popoldan in sprehod skozi Pevmo na Oslavje mi je ponudil priliko, da sem kraje, po katerih se običajno vozim, nekoliko potoliže spoznal. Predvsem pa sem ugotovil nekatere pomanjkljivosti, ki jih prav gotovo občutijo tudi domačini, kadar so pešci, in pa vsi izletniki, ki se na Oslavje odpravijo peš. Tako sem — vračajoč se z Oslav-ja že dokaj pozno ponoči — ugotovil, da je bližnjica, ki preseče oba oslavska ovinka, docela nerazsvetljena tako na zgornjem kot na spodnjem koncu. Priznali je treba občini, da je po tolikšnih prizadevanjih delo prav dobro izvršila in da je tlakovano stopnišče lepa pridobitev. Žal svetloba žamic na cesti ne seže po stopnišču niti sedaj, ko je listje z drevja že odpadlo; zato sodim, da je vidljivost poleti zaradi vejevja še slabša. Potrebno bi bilo na polovici vsakega stopnišča namestiti po eno žarnico, pa bi bila stvar urejena, sicer obstaja ' nevarnost, da se v temi pešec na stopnici spotakne. Vsi ovinki na tem odseku pokrajinske ceste so ostri in tudi nevarni ter se pešec prav zares nima kam ogniti. Ob nedeljah, ko se ljudje vračajo iz Brd nekoliko «pod plinom*, je pešec na tej cesti dokajšen nebogljenček. Zato pa bi bilo prav, če bi uredili pločnike vsaj tam, kjer je zanje dovolj prostora. Med nevarne sodi ovinek na «novi cesti* (Bella veduta), po katerem vozila peljejo z dokajšnjo brzino. Na notranji strani tega ovinka je zelen pas, ki bi ga z majhnimi stroški mogli asfaltirati ter tako nuditi pešcem varen prehod. Pevma postaja v zadnjem času vse bolj urejena. Precej hišnih lastnikov je prepleskalo pročelja svojih zgradb, nekateri so jih tudi javnost nekam zaživela. Vse kaže, da je kultura stanovanja prodrla tudi v to vas in da si njeni prebivalci hočejo življenje doma urediti tako, da bi se počutili kar najbolj udobno. (Podpis) Interpelacija na deželi za avtocesto v Sovodnjah Deželni svetovalec Rizzi je poslal predsedniku deželnega odbora interpelacijo v zvezi z gradnjo avtoceste Villesse — Gorica. V njej prosi za pojasnilo o trasi na odseku, ki gre skozi Sovodnje in predlaga njeno spremembo v smislu, da bi z novo cesto ne presekali na dvoje središče Sovodenj, kar bi oviralo razvoj tega slovenskega naselja, ki je med tistimi redkimi, ki so v razvoju. Predlaga takojšnje posfedo-vanje, da bi lahko pravočasno predložili spreminjevalni ukrep, ki bi lahko preprečil tako razpolovitev brez škode za cesto. Glede ponovne otvoritve javne telefonske govorilnice pa je občinska uprava zainteresirala družbo SIP za njeno izvedbo. imMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimMtiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiimiiiiiiiliiiiiiMiiiiiiioiiiHiiiuiitiiimiimiiinHiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiitnmiiiiiiiiiiu PREISKOVALNI ORGANI Sl ŠE NISO NA JASNEM Saragat in Leone prideta v Redipuglio Ob priliki vojaških proslav, ki bodo v soboto, 2. novembra ob 10. uri pri vojaškem pokopališču v Re-dipugli, bodo prisotni tudi predsednik vlade Leone, obrambni minister Guy ter več drugih uglednih predstavnikov iz Rima. V ponedeljek, 4. novembra popoldne pa bo prišel na neuraden obisk tudi predsednik republike Saragat, ki bo položil venec na omenjenem pokopališču. Še vedno povsem nepojasnjeni vzroki smrtnega primera v Ul. sv. Mihaela Domenka Mamina iz begunskega naselja so našli na asfaltu z razbito glavo - Včerajšnji obdukciji je prisostvoval državni prokurator «4 IKO .IKIS- PBOSEK Predvaja danes, 29. t. m. ob 19.3« barvni film: IL LADRO Dl PARIGI (Pariški tet) po romanu Georgesa Dariena *Wa JEAN-PAUL BELMONDO Mladini pod 14. letom vstop prepovedani kazenski na 8 mesecev zapora. V Dobrovi se je ponesrečil V noči od sobote na nedeljo so z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa pripeljali v splošno bolninico v Gorici 37-letnega Gina Fontaninija iz Como di Rosazzo. Zdravniki so mu v splošni bolnišnici v Gorici ugotovili precej globoko rano na desni nogi ter so ga pridržali na zdravljenju. Kako je z mostičkom in telefonom v Podgori Goriški župan Martina je poslal tajništvu CGIL odgovor v zadevi mostička in javnega telefona v Pod- Sodelavka izdelovalcev deželnega gori. razvojnega načrta Liliana Pennacini i Kar se tiče mostička pravi zu- ................................... NA SEDEŽU ESA V VIDMU _____------------------- Razstava obrtnih izdelkov za okusno konfekcijo daril Nagrade za najboljše tovrstne obrtniške izdelke Ponovna zagonetna smrt v Gori- vlld, če je umrl med prevozom, ali vanskih Brdih; v Dobrovi je trčil z nekim avtom, padel in dobil navedene poškodbe. V zvezi z vedno bolj rafiniranim okusom kupovalcev, se je v zadnjem času zelo povečala važnost konfekcije za darilne artikle. Ustanova za razvoj obrtništva (E,SA) je to razumela in začela z akcijo, ki naj pri obrtnikih vzbudi pozornost na to panogo dejavnosti. Zato so razpisali poseben natečaj med obrtniki za nove tipe take konfekcije, ki je bil pred kratkim zaključen. Do določenega roka se je prijavilo za natečaj 40 podjetij s 108 raznimi vzorci, s katerimi so tekmovali za znatne nagrade, ki so bile določene za zmagovalce natečaja. Zato delo ocenjevalnega odbora ni bilo lahko. V tem odboru so bili naslednji člani: Skočaj iz Treta, Vigna iz Vidma in Ozbat iz Gorice, ki jih je določila trgovinska zbornica, da so zastopali v odboru industrialce, trgovce in gostince. V odboru sta bila še dr. De Luca in prof. Camiello za ESA. Po skrbni proučitvi predloženih vzorcev so takole določili nagrade: Prvo nagrado podjetju Diomiru Blanzanu iz Paulara za zidni bar in več drugih umetno izdelanih kosov. Drugo nagrado podjetju Tarnat Raffaele iz Mariana za podstavek za steklenice izdelan v rdečem lakiranem lesu. Tretjo nagrado podjetju Mecchia iz Tolmezza za zidni bar kmečkega tipa. Posebno zahvalo z odkupom razstavljenih del pa so prejeli obrtniki: LAGEP iz Polceniga, za pleteno delovno košarico; »Arte in cuoio* iz Vidma za posodo za steklenico izdelano iz usnja; Antonio Barato iz Pordenona za burklje iz bakra; Paolo Viola iz Gradiške za velik zamašek izdelan iz plasti-rola v obliki posode za steklenice razstavo nagrajenih in drugih izdelkov ter vabi gostince, trgovce in druge zainteresirane, da si jo ogledajo zlasti za svoje potrebe pri konfekciji božičnih in novoletnih daril. Razstava bo odprta vsak delavnik razen ob sobotah od 9. do 12. in od 15. do 18. ure do 31. t.m. Fontanini je povedal, da je bili ter še Keramika Pezzetta za ko-na Izletu z motociklom v jugoslo-J šaro za sladkarije izdelano iz ke- ramike. ESA je na svojem sedežu v Vidmu, Drevored Venezia 100, uredila Odobritev javnih del v goriški pokrajini Na zadnji seji pokrajinskega tehničnega odbora za javna dela v Gorici so odobrili vršo načrtov za javna deda. Med drugim so odobrili dodatni izdatek za hladilnik in za začasni hlev pri občinski klavnici v Rookah za 9.467.560 lir ter podaljšanje raka za začetek del za ureditev Ulice San Mlchele in dohoda k postaji v Standrežu v goriški občini za skupno vsoto 50 milijonov ilr. Končno so odobrili popravilo brvi v Sfcražicah čez Sočo za skupni izdatek 36.000.000 lir. Cenitev goveje živine v Sovodnjah Društvo za zavarovanje goveje živino v Sovodnjah sporoča, da bodo njegovi cenilci ocenjevali zavarovano živino po hlevih v nedeljo, 3. novembra. Zato priporočajo, naj bo kateri član od prizadetih družin takrat doma. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Gorici v Ul. Pascoli 1, pa je bil mrtev že takrat, ko so ga naložili na voz. Vtem je prišel na kraj tudi Randeri Manzin, sin ponesrečenca, ki stanuje z njim. Pokojni je skupno s sinom u pravljal bencinsko črpalko «Caltex/> v Ul. sv. Mihaela, nekako nasproti begunskega naselja. Očividci so včeraj pripovedovali, da je pokojni še nekakšno uro pred dogodkom govoril z nekim moškim v bližini železniškega nadvoza. Po drugih ve. steh pa je bil vso nedeljo dokaj razburljiv ter doma ni tmel obstanka. Vsekakor ta dogodek nedeljskega večera zavija v popolno temo ter se bodo morali preiskovalni organi precej potruditi, da bodo pojas ndld resnične vzroke tega smrtnega primera. ci? Domenlico Manzin, star 66 let rojen v Puli ter 'bivajoč v Ul. Žara v Gorici je bil žrtev prometne nesreče ali napada? Kako se je izvršil dogodek, ki je povzročil njegovo smrt v nedeljo zvečer okoli 21. ure, s tem se ukvarjajo vsi preiskovalni organi. Državni prokurator odv. Pascoli je včeraj popoldne prisostvoval obdukciji v splošni bolnišnici v Ul: Vittorio Ve-neto, da bi na podlagi zunanjih in notranjih poškodb ugotovdli vzroke smrti; prisostvoval ji je tudi major prometne policije Gaeta-no Dainotto. Vse kaže, da je Maneta umrl zaradi hudega udarca v desno stran glave. Toda poglejmo, kako se Je dogodek izvršil. Manzin je po nesreči, ki je — kakor smo že uvb-doma povedali — docela nepojasnjena, obležal na asfaltu Ul. sv. Mihaela, nekako v višdmd športnega igrišča na Rojcah. Njegovo truplo je prvi opazil uslužbenec podjetja Fiat, ki se je pripeljal iz štaodreža. Ustavil je avtomobil ter se vrnil. Vtem se je iz Gorice pripeljal s fiatom 500 Alessandro Ca-ratozzolo, star 27 let, iz Ul. Loc-chi. Zadel je ob truplo, ustavil avto ter izstopil. Pristopil je uslužbenec Fiata, kateremu je Caratoz-zolo rekel, da ga je najbrž zadel. Da ne bi prišlo do hujšega trčenja, je uslužbenec Fiata prižgal reflektorje na svojem vozilu ter u-stavdl mestni avtobus. Iz njega so izstopili potniki. Nekdo je o dogodku obvestil bolnišnico, ki je poslala svoj rešilni voz. Ko so Man-zina pripeljali v bolnišnico, je bil že mrtev. Zaenkrat še niso ugoto- nillUIIIHIIIIHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIimilllUllimilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIIIIII V NEDELJO DOPOLDNE V GORICI Otvoritev prenovljene zadružne trgovine V kratkem bodo v Pordenonu odprli deželno skladišče za zadružne poslovalnice la za to določena ocenjevalna komisija. Med 54 razstavljenimi deli so izbrali in jih nagradili devet. Med nagrajenimi sta tudi dve u-čenki prvega razreda nižje slovenske srednje šole v Gorici Loreta Mikulus in Silvana Devetak. Prva je prejela pokal odborništva za mladino za svojo kompozicijo «Kmečka alegorija*, druga pa pokal trgovinske zbornice za kompozicijo »Spomin z gora*. Posojilo 100 milijonov za ceste v Tržiču Centralna komisija za krajevne finance je odobrila prošnjo občinske uprave v Tržiču za najetje posojila 100 milijonov lir za ureditev 14 mestnih ulic. Gre za četrti del ureditve ulic po splošnem urbanističnem načrtu. Nagrajena dela «Hobby za pole(jc» V nedeljo so v razstavni dvorani Stella Mattutina v Gorici razdelili nagrade za najboljša dela natečaja «Hobby za poletje*, ki jih je izbra- V nedeljo dopoldne so na Korzu Italija v Gorici uradno otvorili prenovljene prostore zadružne jestvin-ske trgovine CO-OP, ki jo je v zadnjem času prevzela Goriška zadruga COI, ki že ima svoje poslovalnice v Stražicah in v Podgori. Ob udeležbi številnih povabljencev je prerezal trak pri vhodu deželni svetovalec Cocianni. Po cerkvenem obredu je imel predsednik COI Manfredini nagovor, v katerem je poudaril napore podjetja za napredek v ostri konkurenci, ki jo zadružništvu povzročajo veleblagovnice, ki pa imajo špekulacijske namene. Napovedal je tudi, da namerava vsedržavna zadružna zveza v Pordenonu odpreti zadružno skladišče, s katerim bo olajšalo dobavo blaga včlanjenim zadrugam. Deželni svetnik Cociani je pouda ril važnost nove poslovalnice, ki bo v mestnem središču branila koristi delovnih ljudi. Tajnik deželne zadružne zveze Poletto pa je omenil, da ima za družna organizacija COI, ki je pre vzela poslovalnico, okrog 1000 članov ter da so pred kratkim odprli sedež deželne zveze zadrug tudi v Gorici, na Verdijevem korzu. Govoril je nato o raznih oblikah zadružnega delovanja, ki gre do potroš-ne trgovine, do gradnje stanovanj in raznih oblik kmetijskega zadružništva, vse v korist članov in de lovnega človeka na splošno. Nato so podelili 8 nagrad v de narju potrebnejšim dijakom, ki so otroci članov ali odjemalci zadruge. Zanimivo jarmarsko predavanje v Gorici Jamarski krožek v Gorici priredi danes, 29. oktobra zvečer ob 21. uri predavanje na sedežu Univerzitetnega krožka v Gorici na Korzu Italija 44, zanimivo predavanje z naslovom «Relief v jami*. Predaval bo Dario Marini, član centra za reševanje v jamah in član odbora za jame Boegan iz Trsta. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. C'urica CORSO. 16.30 «La strana coppiao; J. Lemmon in W. Mattau; ameriški kinemaskope v barvah. VERDI. 17.00 «Les biches»; J. L. Trintignant in J. Sassard; francoski film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.00 «Joko ta-voca Dio e muori!»; R. Arison in S. Rosin; ital. kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.30 «11 dolce corpo di Deborah«; C. Baker ln J. So rel; ital.-franc kinemaskope v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.15 «Omicidio per appuntamento«; G. Ardisson in E. Karin; italijansko - nemški kinemaskope v barvah ; mladini pod 14. letom prepovedan. / rsic A7/URRO. 17.30: «11 profeta«; Vittorio Gassman. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «La vecchia leg-ge del West»; J. Cobum. Kine-mstskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «La volpe«, S. Denis. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Alesani, Ul. Carduc-ci 38, tel. 22-68. TRŽIČ Danes je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo» — dr. Rismondo; Ul. Toti 52; tel 72-701. RONKE Danes je odprta lekarna «AUa Stazione« dr. Matittl; Drevored Garibaldi 3, Vermegliano. ČEPRAV V BONNU TRDIJO DRUGAČE Serija samomorov da nekaj slutiti Samomori generala, admirala, polkovnika in drugih ljudi s pomembnih položajev ali zaupnih mest lo-gično vzbujajo zanimanje in komentarje BONN, 28. — V dveh tednih je v Zvezni republiki Nemčiji prišlo do več čudnih smrti, bolj ali manj gotovih samomorov. Ker gre za samomore in smrti pomembnih osebnosti, se o tem veliko govori. Gre n.pr. za smrt pomočnika šefa zvezne obveščevalne službe, za smrt komaj upokojenega admirala iz štaba atlantske zveze, nadalje za smrt visokega uradnika iz ministrstva za gospodarstvo in neke na-meščenke zveznega urada za tisk ter za smrt polkovnika iz obrambnega ministrstva, iz katerega je »izginil* tudi neki civilni nameščenec. Poslovilno pismo je pustil le eden, in sicer poslednji, to je civilni nameščenec iz obrambnega ministrstva. Pretekli četrtek so časopisi objavili fotografijo tega in njegove osebne podatke. Gre za Gerharda Boehma, 165 cm visokega in plešastega moškega, v sivem plašču in črnih čevljih. Časopisi so objavili njegove podatke, da bi ustreznim uradom kdo javil kaj o njem. Medtem so truplo že našli pod nekim viaduktom v Bonnu. Vsi ostali pa so umrli brez besede ali vsaj ni bilo o tem nič sporočenega. Seznam samomorilcev je naslednji: GENERAL WENDLAND, pomočnik načelnika zahodnonemške obveščevalne službe je napravil samomor 8. oktobra. S samokresom se je ustrelil v svoji pisarni v Pul-lachu, nedaleč od Muenchna. ADMIRAL LUEDKE je bil do 30. septembra v službi v štabu NATO za Evropo in je istega dne — ne ve se kako — izgubil življenje v nekem lovišču v okolici Eif-la. Njegovo truplo so našli dva dni po smrti. HANS HEINRICH SCHENK, višji uradnik bonskega ministrstva za gospodarstvo, se je obesil 15. oktobra v svojem stanovanju v Koel-nu. Javnost je za njegovo smrt zvedela šele teden dni pozneje. EDELTRAUD GRAPENTIN je bila zaposlena v arhivih zveznega urada za tisk v Bonnu. Zastrupila se je 16. oktobra in vest o njeni smrti je bila uradno potrjena teden dni pozneje. PODPOLKOVNIK JOHANNES GRIMM, referent v bonskem o-brambnem ministrstvu se je ranil 18. oktobra za svojo pisalno mizo in kot je bilo pozneje sporočeno, izdihnil na poti v bolnišnico. GERHARD BOEHM, uradnik v upravno-pravnem oddelku obrambnega ministrstva, je 21. oktobra prosil svojega načelnika, naj mu dovoli, da bi obiskal nekega svojega znanca in se ni več vrnil v pisarno. Toliko podobnih «primerov» v tako kratkem času je logično navedlo mnoge, da so iskali morebitne skupne vzroke za ta niz tajinstve-nih smrti in samomorov. Uradno se sicer zatrjuje, da je «sleherna podobnost le naključna*. Posebej se zanikuje vzročna povezava s področjem, v katerem je delovala prva žrtev, t.j. general Wendland, ilegalno morda tudi admiral Lued-ke. Samomorilci — se tu zatrjuje — niso členi kake dolge verige izdaj in vohunstva. Neuradno pa dvomi ostajajo. Posebno zaradi tega, ker je vsaj na pol dokazano, da je Luedke, ki je nekaj dni pred samomorom dal pri nekem bonskem fotografu razviti film s posnetki strogo zaupnih dokumentov iz štaba NATO, «verjetno» delal tudi za kako »tujo silo*, skoraj za gotovo za SZ. Ali so zanj morda z njim ali ob njem delali na istem področju tudi drugi? Tega ne more nihče reči, še manj pa dokazati. Nihče pa bi ne mogel tega niti kategorično zanikati. Tisti, ki bi mogli o tem kaj več vedeti, pa so pohiteli, da bi vzroke tajinstvene serije samomorov našli na področju zasebnega življenja. Od motenj v svojem krvnem obtoku je bolehal celo tisti, ki se je odkrito kompromitiral, in sicer admiral Luedke. General Wendland pa je, kot je bilo rečeno, bolehal od »duševne depresije*. Tudi Schenk in Boehm sta bila prav tako žrtvi «duševnih depresij*. Za tajnico Grapentin so rekli, da je napravila samomor »iz zasebnih razlogov*, Grimm pa da je mislil, da boleha za rakom. Tudi če bi vse to bilo res, javnost res ni pripravljena v to verovati. In to ne samo zaradi tega, ker so tajinstvene smrti vedno bolj privlačne kot banalna resnica. Veliko bolj pa prihaja v tem primeru do izraza okoliščina zaporednih smrti in pa — položaj ljudi, ki so si vzeli življenje. Preprost človek more s kakim takšnim dejanjem vzbuditi zanimanje le bližnje okolice, ali pa če zapusti veliko bogastvo ali je aktor v velikem škandalu. Sicer pa umre, da tega nihče ne opazi, človek, ki mu je zaupan pomemben položaj, človek z zaupljivim mestom pa mora paziti tudi na to — kako umre. Čas in razmere pa igrajo tu svojo vlogo ne samo zaradi modernega tempa ter zaradi napetosti, ki bi mogla nekoga, ki ne zdrži tega tempa, pripraviti tudi do tega, da napravi samomor in se s smrtjo izogniti začaranemu krogu ne le kot družbeni, pač pa tudi pot politični dejavnik. Gotovo je, da se posebno po 21. avgustu — torej po zasedbi Češkoslovaške — v Zvezni republiki Nemčiji iščejo sumljive osebe tudi tam, kjer jih ni. In morda še bolj kot prej jih tudi najdejo. Brez dvoma je sedanja doba bolj kot kdaj doslej — doba vohunov. Toda to še ne pomeni, da so se vsi ljudje z gornjega seznama samomorilcev u-kvarjali z vohunstvom. Kot tudi vse to še ne pojasnjuje vzdušja, v katerem se to dogaja in to ne glede na vprašanja, ki ostajajo brez odgovora in ki so jih pustili za seboj ljudje kot so Wendland, Luedke, Schenk in ostali. K temu je vredno dodati še naslednje: če so ti ljudje bili zares bolani, kot se zatrjuje, kako je možno, da so njihovi predstojniki, ki da so za njihovo bolezen vedeli, dopuščali, da so še nadalje ostali na svojih položajih, v službah, ki so zahtevale celega človeka. Zato je logično, da je pri tem ostalo marsikaj nepojasnjenega. Neke poslance bonskega parlamenta n.pr. zanima, ali so na predčasno upokojitev Luedkeja vplivale tudi fotokopije dokumentov, ki so jih odkrili le nekaj dni preden je bil admiral črtan s seznama nameščencev NATO. Toda tudi to je le droben in ne tako bistven detajl. To tudi ne pove, ali je Luedke in tudi kdo drug s seznama samomorilcev dejansko deloval za koga drugega. Dokazati je namreč vedno lažje tisto, kar je. Veliko težje je dokazati nekaj, česar ni. Nedokazano vohunstvo pušča za seboj vprašanja, posredno vsaj sum. Sicer pa ni prav nič novega, da v Zahodni Nemčiji delajo vohuni z Vzhoda, kot je tudi znano, da tu delujejo mreže ali posamezniki tudi v obratni smeri. Samo letos so v zvezi z zadevo bogataša Porsta, ki so ga pred nedavnim obtožili vohunstva v korist Vzhodne Nemčije, odkrili tudi razne sodelavce kot n.pr. inž. Eitzenbergerja iz največjega zahodnonemškega raziskovalnega zavoda «Battenlie» v Frankfurtu, ter mladega znanstvenika Gottfrieda iz jedrskega zavoda v Leopoldshafnu. Zatočišče na Zahodu pa so našli tudi nekateri vohuni z Vzhoda. Vohunstvo je posebno v Zahodni Nemčiji vsakdanja zadeva. Bolj nevsakdanje je, da se posamezni vohuni odkrijejo. Še manj vsakdanja pa je zadeva, da se začno ta-jinstveni samomori kar drug za drugim. Posebno velja to, ko gre za samomore določenih ljudi. Seveda največje skrbi daje odgovornim krogom samomor Luedkeja. Poveljstvo atlantske zveze v Belgiji bo moralo, kot se zatrjuje, zaradi tega spremeniti ves svoj sistem šifer in celo razmestitev skladišč atomskega orožja NATO Evropi. Nekaj je «v zraku*. Samomorov je preveč, pravijo v Bonnu, da bi bili naključni. Koliko so na te samomore vplivali dogodki od 21. avgusta, se bo šele videlo. Nekateri se drznejo celo reči, da je to šele začetek. Kjer se politika vodi tudi z orožjem, gre dejansko za takšno ali drugačno vojno, in kjer se bije bitka, so tudi mrtvi, pa čeprav ne mrtvi, kakršnih smo vajeni na bojiščih. Nemčija pa je že dolgo nekakšno bojišče med Vzhodom in Veliko turinsko podjetje je vrglo na trg novo vozilo: »fiat 125-special» ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VTEM KO POLKOVNIK BERECOVOJ LETI PO VESOLJU Ameriška in sovjetska «olimpiada» proti Luni Osvojitev Lune bo stala Američane 30 milijard dolarjev - Vesoljski stroški SZ znašajo 2 odst. nacionalnega dohodka - Protislovja znanstvenikov Čeprav je svetovna javnost zadnja dva tedna gledala prvenstveno v prestolnico Mehike, kjer so se vršile olimpijske igre, je vendarle sledila tudi junaškemu podvigu treh ameriških kozmonavtov, ki so v vesoljski ladji «Apolon» krožili okoli Zemlje in po malo manj kot enajstih dneh srečno prispeli spet na Zemljo. In ameriški kozmonavti tako rekoč še niso stopili na trdna tla, ko je poletela na krožno pot okoli Zemlje sovjetska vesoljska ladja «Sojuz 3», ki v tem ko to pišemo, še vedno kroži okoli Zemlje in njen «pilot» polkovnik Be-regovoj izvaja program, ki so mu ga določili. Opazovalci so ta dva zaporedna vesoljska poskusa ocenili kot priprave ali celo kot zadnje poskuse v veliki »olimpia-di stoletja*, v tekmi, ki ima za cilj osvojitev Lune. Kadar gre za tekmovanje, je logično tudi vprašanje, kdo bo prišel na cilj prvi. Ker gre za tekmovanje le dveh tekmecev, Sovjetske zveze in ZDA, je logično, da bo prišla na Luno prva ali Sovjetska zveza ali ZDA, saj tretjega tekmeca za sedaj ni, ko je nekatere druge razvite države spuščajo v osvajanje vesolja le v neznatni meri. In kdo bo torej od dveh tekmecev prvi? Na to vprašanje prav gotovo ne ve odgovora nihče. V trenutkih, ko se izkažejo v kakem podvigu Američani, se javno mnenje opredeli za njih. Takoj nato pa se javnost opredeljuje za Sovjete, brž ko se ti izkažejo s kakim spektakularnim podvigom. Pa ne le poprečen človek, ki svoje napovedi temelji na trenutnem razpoloženju, celo upoštevanja vredni komentatorji nihajo sedaj na eno, drugič na drugo stran. Še več, celo najbolj kompetentni strokovnjaki niso »opredeljeni*, saj jih je na primer ameriški podvig izpred nekaj dni »potegnil* za seboj in so napovedovali prednost Američanom, nato pa jih je začel privlačevati sovjetski uspeh in že se ogrevajo za Sovjete. Skratka, «tekma je še povsem odprta*, kot bi se športno izrazili. Zato bi bilo zaman danes čakati na kompetenten odgovor, katerega bi verjetno ne mogli dati niti tisti ameriški krogi, ki se s tem neposredno ukvarjajo, kot tudi ne tisti sovjetski tehniki in strokovnjaki, ki jim je na skrbi sovjetski vesoljski program: . . K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da tako Američani kot tudi Sovjeti držijo v tajnosti vse, kar bi moglo koristiti »nasprotniku*. Sicer je res, da so Američani glede tega nekoliko bolj zgovorni kot Sovjeti, toda tudi oni ne dajejo v naprej podatkov, medtem ko Sovjeti redno poročajo o doseženih uspehih, seveda šele potem, ko so določen program že izpeljali. Skratka, priča smo «o-liimpiadi stoletja*, nekakšni velikanski tekmi, katere izid je se povsem negotov. Ker pa gre za »olimpiado stoletja*, ker gre za največji dosedanji podvig človeštva, se ustavimo nekoliko pri njem in si ga ogledamo v nekoliko drugačni luči, kot se po navadi prikazuje. Ko je začel 4. oktobra 1957 prihajati iz vesolja značilni sovjet- Zahodom. ...................■milimi................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prijatelji vam bodo priskočili na pomoč. Potrebni je boste. Nepričakovan dogodek. BIK (od 21.4. do 20.5.) Gmotne razmere bodo dobre, kljub temu ne razmetavajte. Razprava v ožji družbi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dela bo veliko. Zato boste močno utrujeni. Naj vas to ne skrbi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Razvoj dogodkov bo dober in vendar ne boste povsem zadovoljni. Tudi v ljubezni ne. LEV (od 23.7. do 22.8.) Prevec boste odkritosrčni in to vam bo škodovalo. Dobili boste pismo ali Iralrn DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vse se bo razvilo tako, kot si želite. Zvezde so vam naklonjene tudi v ljubezni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vrnili vam bodo denar, ki ste ga posodili ali boste prišli do nekega nepričakovanega dobička. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preden kaj obljubite ali se za kaj obvežete, premislite. Držite besedo v ljubezni. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Premagali boste hude težave. Nekoliko telovadbe bi ne škodovalo vašemu zdravju. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Počasi, toda gotovo boste prišli do cilja. Posvetujte se s svojimi bližnjimi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka ženska vam bo pomagala, da se prerinete v ospredje. Verjetno boste morali na pot. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razmere se bodo ves dan menjavale na dobro in manj dobro. Ljubosumni bo ste. ski »bip, bip», so Američani obnemeli. Kako je možno, da jih je nekdo prehitel, kako je možno, da je nekdo prišel v vesolje pred njimi, pred državo, za katero je znano, da je gospodarsko in tehnično na prvem mestu na svetu. Sovjetski vesoljski u-speh, izstrelitev prvega umetnega satelita, so v ZDA ocenili kot «nacionalno katastrofo*. In tedaj so v vsej naglici postavili na noge NASA, torej ustanovo, katere naloga je, osvojiti vesolje, dohiteti in prehiteti SZ. Kakor vidimo, v tem primeru ni šlo več za izključno tehnično ali znanstveno tekmovanje, pač pa za politični problem, za vprašanje prestiža v najširšem, v svetovnem obsegu. Ker je sovjetski uspeh Američane presenetil, je bilo treba nekoliko pobitemu a-meriškemu človeku dati nekaj otipljivega, da se mu dokaže, da je njegova velika država zares velika, prva na svete. In rodil se je tedaj načrt za osvojitev Lune, ki si ga je postavil že v Dallasu predsednik Kennedy. Od tedaj dalje so se začeli obojestranski uspehj in neuspehi, ce-. lo tragedije. Nihče še ni niti pomislil, da bi Sovjetom odrekel celo vrsto ^prvenstev*, ki so jih v tej tekmi dosegli, kot tudi nihče ne zanika uspehov, ki so jih dosegli Američani, vštevši zadnji polet treh kozmonavtov, ki so o-stali v vesolju le kako uro manj kot onajst dni. Toda vse to ogromno stane, pravijo v nekaterih krogih. Konkretno bodo samo Američani plačali za osvojitev Lune okoli 30 milijard dolarjev. Vesoljski program zahteva od Američanov približno 1 odstotek nacionalnega dohodka. Dvakrat več pa stane vse to Sovjete. Pri tem ne mislimo. da so sovjetski stroški za vesoljske podvige dvakrat večji. Ker pa je sovjetsko bogastvo vendarle manjše od ameriškega, kaže da Sovjeti žrtvujejo za svoje vesoljske podvige kar dva odstotka svojega nacionalnega dohodka. In to vsekakor ni malo. Iz mnogih krogov je prišla ideja, da bi bilo bolje, če bi se dve veliki sili v tem programu sporazumeli za skupno delovanje. Še več, slišali so se tudi glasovi, da se je glede tega nekaj že tudi začelo. Žal pa je vse to bilo le »pobožna želja*. O konkretnem medsebojnem sodelovanju ni niti govora. Ameriški in sovjetski stro- kovnjaki se na mednarodnih kongresih srečujejo, vsak pove svoje, toda vse ostane pri tem in pri sicer toplem stisku rok. Ali tudi pri medsebojnem izigravanju. Sicer se to zdi nekoliko čudno, saj gre vendar za velike znanstvenike, za visoke strokovnjake. In vendar se tudi med temi dogajajo stvari, ki bi jih preprost človek ne pričakoval. Glede tega bomo navedli le dva na videz neznatna, hkrati pa pomembna primera: Na nekem mednarodnem kongresu strokovnjakov za astronavtiko je sloviti sovjetski znanstvenik Sedov odločno demantiral govorice, da Sovjeti nameravajo v kratkem poslati v vesolje človeka. In le kak mesec pozneje se je iz vesolja oglasil danes že pokojni Gagarin. Z druge strani pa je še pred nedavnim bivši načelnik ameriške vesoljske ustanove NASA Webb zagotavljal, da ima Sovjetska zveza «veliko prednost* pred Američani, takoj zatem pa so Američani poslali okoli Zemlje svojo vesoljsko ladjo »Apolon 7», ki da je »dokaz, da so ZDA ..Sovjete dohitele in prehitele*. Kakor vidimo, gre za nekakšne »koristne laži*, kot je tovrstne izjave ocenil neki opazovalec, ki je v zvezi s tem navedel tudi izjavo samega očeta ameriške a-stronavtike nemškega inženirja VVehmerja von Brauna. Ta je po uspehu sovjetske «Zond 5» med drugim rekel: »Ne bo minilo veliko časa, ko bodo Rusi imeli raketo, ki bo še večja od naše največje rakete. In če s tem v zvezi upoštevamo še uspeh sovjetske ladje »Zond 5*, se začenjam spraševati, ali nam preostane še možnost zmage*. Tako iz izjave bivšega načelnika NASA Webba, kot tudi iz izjave von Brauna bi izhajalo, da so Američani prepričani v svoj uspeh, torej v to, da bodo prvi prispeli na Luno. Toda prav iz krogov ameriških strokovnjakov je prišla ocena, da «nedavni u-speh sovjetske «Zond 5» dokazuje, da Sovjeti v celoti obvladujejo tehniko poleta na Luno*. Kdo ima prav? To no povedala prihodnost, morda celo bližnja prihodnost, verjetno že prihodnje leto. Do tedaj pa bomo še naprej priča izredni tekmi, ki ji upravičeno pravijo že »olimpiada stoletja*. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.00 Pod farnim zvonom v Sv. Križu - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Lavrenčičev kvartet - 17.20 Plošče za vas - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.20 Sopr. Benedetti-Trevisan - 18.50 Južnoameriški ritmi - 19.10 Ivan Cankar: »O preščah* - 19.20 Melodije - 19.45 Zbor Vasilij Mirk -20.00 Šport - 20.35 Prokofjev: Igralec. TRST 12.05 Stari motivi - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Arhivski listi - 14.40 Krtačni odtisi. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Po 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za mlade poslušalce - 14.30 Gojenci iz glasbenih šol - 15.30 Operetna glasba - 16.30 Popoldanska glasba - 17.00 Tretja stran - 17.40 Italijanske narodne - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Louis Armstrong - 22.10 Orkester M. Wirtz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.10 Verdijeva Aida, II. dejanje - 10.35 in 11.08 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Adrianov klub -14.45 Romeo Stocchi v galeriji Barisi Takoj po vojni je Romeo Stocchi Thomeis s svojimi risbami vzbudil zanimanje kot dober opazovalec tržaškega okolja in ljudi, ki jih je upodabljal v vsej njim lastni stvarni značilnosti. Risar ska spretnost, ki je nekoč bila ponos vsakega slikarja, pa je v letih prevladovanja najsodobnejših likovnih smeri, postala usodna ovira v Stocchijevem razvoju, kajti prevelika je bila njegova ljubezen do lepote živega sveta, da bi jo zavrgel in se prilagodil novim likovnim pojmovanjem poveličevanja mrtve snovi v lepotnosti poli-materičnih podob in simbolizmu abstraktnih zamisli. Kakor smo opazili na njegovih neprepogostih razstavah, je Stocchi v tem le toliko popustil, kolikor bi ga prevelika risarska spretnost, posebno v upodabljanju ljudi, obremenjevala s preteklostjo akademizma, ki je nekoč bil veliko hrepenenje vsakega samouka, kot je to ravno Romeo Stocchi. Vse to je bilo potrebno omeniti, da bi bolje razumeli njegovo zdajšnjo razstavo olj in risb v galeriji Barisi. V črno-belem je tudi tu Stocchi na višku, posebno v veliki sliki boksarja Nina Benvenutija in v mojstrski črno-beli a slikoviti temperi revolucionarja Ernesta Che Guevare, ki prevladujeta po velikosti. V zadnji sliki je še nekdanji odsev socialne vsebine Stocchi-jevih risb, ki je tu opazen le še v risbi delavca pri malici. Se je pa zato Stocchi po svoje sprostil v veliki risbi skupine prerekajo-čih se gledalcev pred abstraktnimi podobami prijatelja Ereditaja, kjer pronica poznana ilustrativna hudomušnost vedno nemirnega Stocchija. Škoda je, da ni več risb Krasa, ki ga tu zelo pristno tolmači le ena risba. Za mnoge so nova tu prikazana olja. Ni pa njih videz tako enoten kot pri risbah, ker so pač iz raznih let. Je to torej že nekak antologičen prikaz tega bolj kot risarja znanega slikarja. Opažamo pa, kako skuša v njihovo izvedbo vnesti valovito črtnost risb. To mu najbolj uspe v dveh barvitih podobah Ciganke in pa dekleta v modri obleki. Ne manjka pa umetniškega mika niti v ostalih oljih, ki so vsako po svoje dobra ter polna čutnega doživetja resničnosti kraške in obmorske prirode. MILKO BAMBIČ Maurice Chevalier 80 - letnik Pred nedavnim so vse agencije prinesle vest, da znani francoski pevec in igralec Maurice Chevalier slavi svoj 80. rojstni dan. Skoraj vse zahodne televizijske mreže so prikazale Chevaliera tudi na odru nekega znanega pariškega gledališča, v katerem je bila njemu na čast prirejena slovesnost. Nato je Chevalier nastopal kar tri tedne zaporedoma, da bi s tem zaključil svojo res dolgo umetniško kariero. Toda tudi nato se mož ne more umiriti. Pravi, da bo odslej pripravljal ali vodil mlade talente, kajti «sicer bi mi bilo življenje dolgočasno», je rekel. Toda kdaj misli dejansko izpreči? g V/////A Z V//////. '////"'" TOREK, 29. OKTOBRA 1968 in 15.20 Nove pesmi - 17.05 Program za mladino - 19.13 Roman v nadaljevanjih - 20.15 Iz Rossinijevega »Mojzesa*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Nove pesmi - 11.00 Filmske novosti - 11.41 Pesmi desetletja - 13.00 Program z Gassmanom - 14.05 Juke box - 15.35 Z mikrofonom v Monzi - 16.35 Ples in glasba - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping pong - 20.01 Orient-Express - 21.10 A. de Be-nedetti: II giorno d’aprile - 22.40 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Skladbe za klavičembalo -10.55 Čajkovski, simf. štev. 5 -11.40 Grieg in Ireland - 13.00 Recital pianista F. Wiihrerja - 14.30 Donizetti - 15.30 Beethovnov trio opus_97 - 16.10 Sodobni skladatelji T. Lopez - 11.00 Otroški kotiček - Tl? 20 Angleščini 17 45 Prokof 11-30 Današnji pevci, - 12.00 te je“'VTetote? - Vš 30 Lahka glasba - 18.45 Urbanizem v Italiji - 19.15 Koncert - 20.30 Bach, preludiji in fuge. FILODIFUZIJA 8.00 Operna glasba - 9.00 Felix Mendelssohn, simfonija štev. 2 -10.05 Arenški, variacije - 11.00 Simf. koncert - 12.30 Sopranistka Janine Micheau ■ 13.30 Haydn in Mozart. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola -9.25 Zabavna glasba - 10.15 Pri vas doma 12.00 Na današnji dan - 12.10 Mezzosopranistka B. Stritar - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Slov. narodne - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih - 14.25 Lahka glasba 15.45 Jezikovni pogovori - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. orkester RTV • 18.00 Aktualnosti -18.15 V torek na svidenje! - 18.45 Kemija žlahtnih plinov - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Poje Tatjana Gros - 20.00 A. Cuzzani: Srednji napadalec je umrl ob zori -20.55 Ansambel Shearing - 21.15 Deset melodij - 22.15 Skupni program JRT - 23.05 L. G. Damas: pesmi - 23.15 Plesni orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Planet Zemlja - 13.00 Slikanice - 13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino -18.45 Glasbene počitnice - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 I. Shaw: «La brava gente* - 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik 21.15 Cordial-mente 22.15 Charles Aznavour. JUG TELEVIZIJA 20.00 in 22.40 Dnevnik - 9.35 TV v šoli - 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 16.40 Francoščina - 17.45 Risanka o Gustavu - 18.00 Kmetijstvo - 18.30 Večer z ljudskimi godci - 19.15 Svet na zaslonu -20.40 Rajska laguna — film - 22.10 Z jazz festivala v Ljubljani. Mirko Kovačič: Minerski vod istrskega odreda (Spomini po zapisu Maksa Zadniku) Iz taborišča komande mesta Šempeter smo krenili okoli 16. ure. Blizu Mašuna smo naleteli na mrtvega borca našega odreda, nekega Stanka, radista, doma iz Kostevca na Malem Krasu. Tega so bili četniki ranjenega ujeli in ga nato zaklali. Potovanje je bilo zelo naporno, ker je bilo tedaj v snežniških gozdovih več kot meter snega in vdiral se je.. Hodili smo nepretrgano 14. ur, šele okoli 6. ure naslednji dan smo prispeli v Prezid. Meni so bile noge v škornjih tako zatekle, da so mi štirje tovariši komaj izvlekli škornje z nog: dva sta me prijela za pod rame, dva pa sta vlekla škorenj z noge. Noga je bila tako debela kot škorenj. Za počitek pa ni bilo časa. že isti dan smo se morali vrniti na Pivko oz. v snežniške gozdove. Tako smo hodili nepretrgano celih 30 ur, ne da bi vmes kaj spali uli se dalj časa spočili. Ustavili smo se nekje v snežniških gozdovih v nekem taborišču, kjer so bile neke stare barake. Tam nam je v zboru zbranim spregovoril Franc Kuntarič, komisar. Vsi minerji smo dobili tudi odlikovanja — medalje za hrabrost. Tedaj sta bila odlikovana z redom za hrabrost tudi komandant Fr. Centa in komandir minerskega voda Anton Drečnik — Zvonko, oba borca od začetka 1942. leta. Od tam smo se minerji takoj vrnili v Brkine. Na Na-zinskem predoru pa je prišlo pred nami do spopada neke druge naše patrole s četniki, ki so stražili. Da bi varno prešli čez progo, nazaj ni bilo mogoče, smo se razporedili v strelce in glasno vpili: «Levo krilo naprej, desno krilo pa-li...» To je zaleglo! Četniki so se poskrili v bunkerje in se potajili, mi pa smo srečno in nemoteno prešli čez progo. Ko smo že bili na brkinski strani proge, smo se srečali z neko drugo patrolo neke naše enote, ki se ni upala čez. O-pogumili smo jih, da so le prešli čeznjo in potem nadaljevali potovanje čez šilentabor v snežniške gozdove. Mi pa smo se vrnili na Ostrožno brdo. Neuspela akcija Ob neki drugi priložnosti (pozimi 1944—45) sva šla Ivan Ražen — Bregarjev in jaz na progo Divača — Pivka. Nameravala sva blizu železniške postaje Gorenje Ležeče minirati most (žel. nadvoz), pod katerim vodi pot iz Gornjih Ležeč proti cesti Divača — Ilirska Bistrica. Pot je bila zelo težko prehodna. Železnici sva se približevala po nekih žlebovih pri vodovodnih črpalkah — približno 3 km od Gornjih Vrem proti Ilirski Bistrici. Tedaj so črpalke stražili nedičevci. Uspelo nama je, da sva se nekako prebila nad nedičevce. Hodila sva tiho, kot je bilo le mogoče, čevlje sva imela zavite v krpe. Čakala sva več kot eno uro in se počasi bližala mostu. Uspelo nama je priti 10 m do njega. Ob nekem malem prestopu mi je pod nogo zaškripal led. To je zadostavalo, da so se na železniški postaji vznemirile gosi in začele v zboru «gagati«, in res so rešile nedičevce in Nemce tako kot nekoč Rimljane. Nemški stražar na mostu je posumil, da gre za nekaj sumljivega, zato je začel tolči po signalnih žicah. Kmalu za tem so počili trije streli. Morala sva se umakniti, ker je bilo jasno, da akcije ne bova mogla uspešno izvesti. (To je bila moja tretja in zadnja neuspešna akcija!). Za preprečitev odvoza internirancev Ne spominjam se točno kdaj, zdi se mi, da je bilo v februarju ali v začetku marca 1945, ko me je poklical načelnik Srečko Vičič in mi ukazal, naj grem minirat progo Divača — Pivka, ker nameravajo Nemci odpeljati večji transport naših internirancev iz Trsta v internacijo v Nemčijo. Rekel mi je, naj bi poskušali z miniranjem proge preprečili odvoz transporta. Res smo progo zaminirali nekje nad vasjo Famlje. Položili smo močnejšo nagazno mino. Nanjo je privozil neki transportni vlak, toda ne vem, ali je bil tisti, ki je prevažal internirance ali neki drug. Za akcijo nismo imeli zadostnih podatkov in čeprav bi naletel prav transport internirancev na mino, ne bi bili mogli rešiti internirancev, če ne bi bili napadli stražarjev in jih pobili. Tega pa ni bilo mogoče storiti v razmerah, ko so bile po vsej Primorski koncentrirane močne sovražne sile. Miniranje kasarne v Vremskem Britofu Pozno jeseni 1944. leta so naši obveščevalci zvedeli, da se namerava vseliti v prazno karabinjersko kasarno v Vremskem Britofu neki specialni oddelek nedičevske policije, Id je posebno izvežban za lov terenskih aktivistov. OF. V štabu odreda so sklenili, da je treba kasarno porušiti, da bi s tem preprečili delovanje teh fašističnih krvnikov. Ko so me vprašali Za svet, sem predlagal, da bi bilo bolje, če bi zgradbo konspirativno zaminirali, mine pa aktivirali tedaj, ko bi se nedičevci ^selili ter jih pognali v zrak skupaj z zgradbo. Res so moj predlog sprejeli. Toda nastal je problem kako akcijo opraviti neopazno in speljati žico na skrit in dostopen kraj. Vedel sem, da sta ostali zariti v zemlji v Padežu od 9. 6. 1944. leta dve neeksplodirani angleški letalski bombi. Eno izmed teh smo izkopali. Bila je približno 250 kg težka, in jo v gnojnem košu prepeljali iz Padeža čez Barko v Vremsko dolino. Montirali smo jo v posebno odprtino v kletni steni, ji dodali še približno 10—15 kg razstreliva. Montirali smo sprožilni mehanizem in izpeljali od njega htiro gorečo ali eksplozivno vrvico približno 70 metrov stran, na kraj, s katerega jo bo mogoče v ugodnem trenutku aktivirati. Bombo in sprožilni mehanizem sem pripravil in montiral jaz, Zvonko pa je skrivaj in skrito napeljal vrvico. Skril jo je tako, da je po travniku z lopato vrezal zarezo v tla, položil vrvico in spet nazaj pritisnil rušo.'Maskiranje ni bilo opravljeno zadosti kvalitetno, zato se je bilo bati, da bodo nedičevci žico našli, če bi preiskovali okolico zgradbe. Kmalu za tem so civilisti z Vremske doline nekaj zvedeli. Na štab odreda je prišla delegacija in zahtevala, naj se mine odstranijo. Mi pa smo nekaj dni pozneje dobili nalogo, da moramo mino odstraniti. Res smo mino demontirali. Bombe pa nismo odpeljali več kot 150 metrov stran, kjer smo jo zakopali v neki jarek. Konec februarja ali v začetku marca me je spet poklical načelnik Vičič in mi naročil, da moramo spet minirat kasarno. Spet smo izkopali bombo in jo štirje ročno odnesli v klet ter jo spet montirali. Tokrat smo vžlgalno vrvi; co bolje zakrili. Nihče je ni opazil do konca vojne. Vžigal-na vrvica je bila speljana k neki češnji, h kateri se j? bilo mogoče neopazno približati in jo tudi neopazno aktivirati s «svimčnikom». Toda zanimivo je, da se sovražna vojska ni pozneje yeč naselila v zgradbo. Kazalo je. kot da so sovražni obveščevalci nekaj izvohali. Po končani vojni je ostala zgradba še vedno minirana. Nekaj dni pozneje, okoli 10-maja' 1945, je mino delno raž-miniral Zvonko. Odstranil je «žabico». Bomba in eksploziv pa sta še naprej ostala tam-Odstranil sem ju šele proti koncu maja, ko sem bil izrecno za to poslan iz enote KNOJ, v kateri sem bil p? vojni. Nato smo bombo uničili, saj je več nismo potrebovali. Izdana akcija Februarja ali marca 1945 smo se z neke akcije na progo Divača — Kozina pri Kačičah umaknili v Brda pod Vremščico, kot smo se bili že večkrat prej. Od tam smo vzpostavili zvezo s terenci iz Dolenjih Vrem in jim naročili, naj nam prinesejo hrane, da bi šli lahko naslednji dan minirat drugam. Res so nam pripeljali naročeno hrano. Ker smo preveč zaupali terencern. smo jim, kar se je pozneje izkazalo za neoprezno in napačno, povedali, da bomo naslednji dan spet minirali progo Divača — Pivka. Toda bili smo izdani. Zvečer smo šli takoj v mraku minirat kretnice, M smo jih bili minirali 1. 1944. Ko smo se približali železniškemu postajališču, smo zaslišali v borovcu skupino sovražnih vojakov, ki je lomi}? borove veje, da si uredi ležišča oz. položaje, že smo vedeli, kaj to pomeni. Umaknili smo se nekoliko nazaj v hrib. Ker nisem b« povsem prepričan, ali so res Nemci ali je kaj drugega, sem poslal Petra Rusa, da točno ugotovi, kdo se v gozdu zadržuje. Kmalu se je vrnil in me obvestil, da je tam močna nemška zaseda. Umaknili smo se od proge in se napotili čez predor v Dolnje Vreme. Čeprav smo hodili pazljivo, se nam je pripetil spodrsljaj. Pater Rus se je nekje spotakni* in padel, tedaj je počilo proti nam nekaj strelov. Ker sm? bili lačni, sem poskušal dobiti v Doljnjih Vremah nekaj hrane, toda v vasi smo naleteli na zelene luči in Nemce, zato smo se umaknili po polju proti Dujcem, kjer smo srečali sedaj že pokojnega učitelja Mirka Dujca, ki nam je povedal, da so Nemci zasedli vso progo od Divače do Pivke ih jih je polno tudi v Vremski dolini. Ker je bilo preveč tvegano, da bi poskušali izvesti akcijo, sem poslal Albina Prelca na štab odreda in im* naročil, naj jih obvesti, kakšne so razmere ter jim pove, kje smo. Ostali minerji smo se skrili v precej širok kanaj pod cesto in ostali v njem od jutra — preden se je zdanilo — do večera, ves dan ((izpostavljeni prepihu«. (Nadaljevanje slediJ ZAKLJUČENE 19. OLIMPIJSKE IGRE V CIUDAD MEXICU v' CIUDAD MEXICO, 28. — Z vabilom športni mladini vsega sveta, da se udeleži dvajsetih olimpijskih iger 1972. leta v Miinchnu, se je včeraj zaključila olimpiada v Mehiki. Olimpijski ogenj, ki je dva tedna osvetljeval zmagovalce in tolažil premagance, je končno ugasnil. Kot je bil v otvoritvenem dnevu najbolj ganljiv trenutek ko so prižgali ogenj, tako je bil v zaključnem tudi ganljiv moment, ko so plameni v popolni tišini sredi zvezdnate mehiške noči polagoma ugasnili. To je predstavljajo za vse trenutek žalosti in grenkobe, ker pač vsaka stvar, ki nas je razveseljevala in navduševala, tako hitro, prehitro mine. Toda olimpijske' igre so praznik, praznik mladine, zaradi česar organizatorji niso smeli zapustiti slabega vtisa. Organizatorji «olimpiada mas gran-de de todo el mundo* so pomislili tudi na to in takoj zatem so z raznobarvnimi bengaličnimi ognji razsvetlili nebo. Stadion so ponovno osvetlili in začela se je parada udeležencev. Tokrat, da bi se iz ognili zmedi, ki so jo povzročili veselo razposajeni atleti po tokijskem zaključku, so mehiški prireditelji prepustili k mimohodu le šest predstavnikov vsake od 112 držav udeležencev. Le Mehika je Imela na tartanski stezi popolno reprezentanco. Mimohod so otvorile zastave, ki so jih tokrat poverili najboljšim zasluženim atletom posameznih držav. Zastavo Sovjetske zveze je tako nosil sloviti dvigalec uteži Leonid Žabotinski, zastavono-noša ZDA je bil štirikratni olimpijski zmagovalec Al Orter, Zahod- na Nemčija pa je to čast poverila ljubki zmagovalki ženskega peteroboja Ingrid Beokerjevi. Maloštevilni atleti so se zbrali okoli postavljenega odra, kjer je predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage, poleg katerega je stal predsednik Pe-dro Ramirez Vazquez, imel kratek zaključni nagovor. Njegov španski naglas se v štirinajstih dneh ni dosti izboljšal, vendar se je vseeno razumelo, da je ameriški magnat povabil vso športno mladino sveta, da se ponovno zbere čez štiri leta na tem velikem prazniku, ki je olimpiada, vi Miinchnu 1972. Kadeti mehiške mornarice so potegnili z droga olimpijsko zastavo, medtem ko je na velikem svetlobnem semaforju ugasni) napis «Me-xico 68» in se pojavil «Munih 1972». Vaterpolo CIUDAD MEXICO 28. — Olimpijski vaterpolo turnir, ki je v izločilnem delu potekal po logičnih predvidevanjih, se je zaključil z nepričakovanimi presenečenji. Obe reprezentanci, Italija in Madžarska, ki sta vsaka v svoji izločilni skupini zmagali, sta morali v polfinalu kloniti Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, medtem ko je sovjetska ekipa, ki so jo že od vsega začetka imeli za najmočnejšo, podlegla v finalu Jugoslovanom. Še prej pa so Madžari odvzeli brez posebnih težav Italijanom bronasto kolajno. Finalni dvoboj Jugoslavija - Sovjetska zveza je bil najbolj razburljiv celotnega turnirja. Belgijski sodnik Fuchs je bil osrednja osebnost tega dvoboja, saj je nepre- Miro Cerar je bil na konju nedosegljiv Telovadba CIUDAD MEXICO, 28. - Dolg in predvsem privlačen olimpijski turnir v orodni telovadbi se je zaključil z osebnimi uspehi Japonca Akinorija Nakayame in Sovjeta Mihaela Voronina. Nakayama je osvojil 3 zlate kolajne in 1 srebrno na bradlji, krogih in na drogu, kjer je prvo mesto delil z Voro-ninom, ter na parterju. Njegov najhujši tekmec Voronin si je pridobil 2 zlati, 2 srebrni in 1 bronasto kolajno za vaje na drogu, kjer deli olimpijski naslov z Nakayamo, v preskoku čez konja na krogih, na bradlji in na konju z ročaji, voronin se je odpovedal nastopu v Parterju, ker si je ze v četrtek nvd obveznimi vajami lažje izpahni! Ahilovo tetivo, ki je že precej fflcvadcev, in med njimi tudi Ranjena Franca Menichellija, izločila 9 / tekmovanja. Iz previdnosti se jv torej Voronin odpovedal tej vaji, 2at) da bi bolje nastopal na dru-8m orodjih. Nasprotno pa je imel mladi Japonec- Sawao Kato, ki je bil presenečenje letošnjih olimpijskih iger, kjer je med posamezniki proti vsakemu predvidevanju osvojil najvišji naslov, manj sreče kot Voronin. Kato je odlično začel in je osvojil zlato kolajno v parterju ter bronasto na krogih, vendar se ni mogel več udeležiti tekmovanj, kor se je med nastopom na krogih Janih Savvao Kato se je moral take popolnoma odpovedati ostalim nastopom in tako je izgubil izredno priložnost, da si nabere drugih kolajn. Olimpijsko kolajno je osvojil tudi Miro Cerar. Na konju z ročaji ni imel resnih tekmecev, pa čeprav si je Voronin že od vsega začetka zadal nalogo, da odnese slovenskemu tekmovalcu to odličje 'n naslov. Voroninu se ta načrt di posrečil, vrhu tega pa je moral celo drugo nagrado prepustiti Fincu Laihu, sam pa je komaj prišel do bronaste medalje. •laponski orodni telovadci so o-Jvojili skupno 4 zlate, 2 srebrni 'n 3 bronaste kolajne. Sovjetska Jveza si je priborila 2 zlati, 2 srebrni in 3 bronaste, Jugoslavija 1 zlato, Finska pa 1 srebrno medaljo. Od sovjetskih tekmovaldev sta uila, poleg Voronina seveda, le Oiamidov (bronasta kolajna na Preskoku in 6. na krogih) in Kli-nienko (3. na bradlji in 6. na konju z ročaji) na višini izrednih japonskih telovadcev, ki so poka-zali na nekaterih orodjih popolno Premoč, kjer so npr. v parterju, osvojili vse tri razpoložljive kolajne in uvrstili med najboljšo še-sterko kar 5 svojih predstavnikov. Edini, ki se je v tej disciplini pridružil Japoncem, je bil Sovjet Ka-rasev, ki je zajedel 5. mesto. posamezno moški Parter L Sawao Kato (Jap.) 19,475 točke 2, Akimori Nakayama (Jap.) 19,400 v *• Takei Kato (Jap.) 19.275 4. Miouo Cukahar (Jap.) 19,150 8- Valerij Karasev (SZ) 18,940 6. Elzo Kenmotsu (Jap.) 18,925 Konj z ročaji 1. Miroslav Cerar (Jug.) 19,325 točke 2. Olli Laiho (Fin.) 19,225 3. Mihajl Voronin (SZ) 19,200 4. Wilhelm Kubica (Pol.) 19,150 5. Eizo Kenmocu (Jap.) 19,050 6. Vladimir Klimenko (SZ) 18,950 Krogi 1. Akimori Nakayama (Jap.) 19,450 točke 2. Mihajl Voronin (SZ) 19,325 3. Sawako Kato (Jap.) 19,225 4. Micuo Cusahari (Jap.) 19,125 5. Takesi Kato (Jap.) 19,050 6. Sergij Diamidov (SZ) 18,975 Preskok 1. Mihajl Voronin (SZ) 19 točk 2. Yukio Endo (Jap.) 18,950 3. Sergej Diamidov (SZ) 18,290 4. Takesi Kato (Jap.) 18,775 5. Akinor; Nakayama (Jap.) 18,725 6. Eizo Kenmocu (Jap.) 18,650 Bradlja 1. Akinori Nakayama (Jap.) 19,478 točke 2. Mihajl Voronin (SZ) 19,425 3. Vladimir Klimenko (SZ) 19,225 4. Takesi Kato (Jap.) 19.200 5. Eizo Kenmocu (Jap.) 19,175 6. Waclav Rubika (Polj.) 18,950 Drog 1. Akimori Nakayama (Jap) in Mihajl Voronin (SZ) 19,550 tačke 3. Eizo Kenmocu (Jap.) 19,375 4. Klaus Kopte (NDR) 19,225 5. Sergej Diamidov (SZ) 19,150 6. Yukio Endo (Jap.) 19,025 stano žvižgal in je dosodil skupno nič manj kot 24 četvercev. Sodnik je tudi izključil dva igralca, dva jugoslovanska vaterpolista pa sta nosila posledice grobe igre Sovjetov. Tekma se je v regularnem času zaključila neodločeno in šele po podaljških so Jugoslovani premagali borbene nasprotnike in si osvojili zlato kolajno, katero so vsa povojna leta zaman zasledovali. Ker so Jugoslovani dali vse iz sebe, so bili nekateri tako izmučeni, da so jim morali pomagati iz bazena. Za Jugoslavijo, ki si je popolnoma zaslužila zmago, so bili uspešni Marovič (5), Bonačič (3), Sandič (3) in Trurrvbič (2), medtem ko sta za Sovjetsko zvezo dosegla gole Barkalov (7) in Skok (4). Končni rezultat finalne tekme v vaterpolu Jugoslavija - SZ je naslednji 13:11 (v regularnem času 11:11). ROKOBORBA Srcdnjelahka 1. Rudolf Vesper (NDR) 2. Daniel Robin (Fr.) 3. Karoly Bajkov (Mad-ž.) 4. Metodi Zarev (Bol.) 5. Ion Taranu (Rom.) 6. Jan Ivar Kabstorm (Šved.) Srednja 1. Lothar Metz (NDR) 2. Valetin Olenik (SZ) 3. Branislav Simič (Jug.) 4. Nicola Negue (Rom.) 5. Wayne Baughman (ZDA) i Petar Kromuov (Bol.) Peresna 1. Roman Ruma (SZ) 2. Hideo Fujimoto (Jap.) 3. Simeon Popescu (Rom.) 4. Dimitar Gualincev (Bol.) 5. Izir Alaikoc (Tur.) 6. Martti Laakso (Fin.) Lahka 1. Muneji Munemura (Jap.) VERA IN JOŽEF POROČENA Časlavska bo kolajne podarila češkoslovaškim političnim voditeljem CIUDAD MEXICO, 28. - Nad sto časnikarjev in fotografov je oblegovalo češkoslovaško predstavništvo v Ciudad Mexicu, kjer bi moralo priti do poroke med plavolaso češko telovadko Vero Časi avsko in češkoslovaškim srednje-progašem Jožefom Odlozilom. V notranjosti ambasade so na no-voporočenca čakali prijatelji, med katerimi je bil tudi Emil Zatopek, medtem ko se je na cesti_ zbrala velika skupina radovednežev, ki je čakala nad eno uro, da bi videla Vero v drugačni obleki, kot so jo do tedaj občudovali, Telovadka ni razočarala svojih občudovalcev. Lepa atletinja je imela na sebi dolgo čipkasto svileno obleko prepleteno z zlatimi nitmi, dolgi plavolasi lasje so ji padali na ramena, na obrazu pa je imela bel pajčolan, ki ji je delno zakrival njen prijazen nasmešek, s katerim se je priljubila vsem gledalcem v mehiških športnih arenah. Vera je prišla do češkega predstavništva s polurno zamudo, vendar se zaradi tega ni zmanjšalo navdušenje njenih številnih občudovalcev, ki jo imajo za kraljico 19. olimpijskih iger. Poročni obred je opravil češki ambasador Karel Hanus. V častni dvorani so pripravili dve knjigi, poleg katerih sta bili zastavi ČSSR in Mehike. Veri je bila priča njena trenerka Matlkova, Odlozilu pa je hotel biti za pričo predsednik mehiškega organizacijskega odbora Ramirez Vazquez. Sklep, da se poročita v Mehiki sta zaročenca sprejela v naglici. Vera Časlavska je sklenila, da se bo poročila v Ciudad Mexicu le, če bo osvojila vsaj dve zlati kolajni. Ker je ta cilj dosegla in celo presegla, so se hitro začele priprave za poroko. Tako hitro, da niti starši novoporočencev niso mogli priti pravočasno v Mehiko. Po civilni poroki sta se Časlavska in Odložil podala v katedralo, kjer je nadškof Don Miguel Dario Miranda opravil cerkveni obred. Ta poroka je potekala v grozni zmedi. 20.000 oseb se je zbralo na trgu pred katedralo in tudi v_ notranjosti je bila nepopisna gneča. Ljudje so stali na klopeh in se povzpe-njali celo na spovednice ter burno ploskali Veri, ki zaradi živčne napetosti in ginjenosti ni mogla več vzdržati in se je razjokala. Njen prvi poskus, da bi se približala oltarju se je ponesrečil, zaradi česar se je morala češka telovadka umakniti v avtobus televizije, kjer se je nekoliko odpočila. Sele drugič je prišla, čeprav s težavo, do oltarja. Vera Časlavska in Jože Odložil sta odpotovala v ČSSR skupno z svojimi tovariši. Tu bosta preživela medene tedne. Oba sta potrdila, da se hočeta vrniti domov z drugimi tovariši, kot dokaz »enotnosti Češkoslovaške*. Vera Časlavska je obljubila, da bo svoje kolajne. podarila češkoslovaškim političnim voditeljem. 2. Stevan Horvat (Jug.) 3. Petros Galoktopoulos (Grč.) 4. Klaus Rost (NDR) 5. Eero Tapio (Fin.) 6. Werner Holzer (ZDA) Mušja 1. Petar Kirov (Bol.) 2. Vladimir Bakulin (SZ) 3. Miroslav Zeman (ČSSR) 4. Imre Alker (Madž.) 5 Rolf Lacour (ZRiN) 6. -Jussl Vesterinen (Fin.) Bantam J. Janos Varga (Madž.) 2. Ion Baciu (Rom.) 3. Ivan Kocergin (SZ) 4. Moschidls (Grč.) 5. Sakurama (Jap.) 6. Ozcan (Tur.) Srednjetežka 1. Boyan Radev (Bol.) 2. Nikolaj Jakovenko (SZ) 3. Nicolae Mart mesen (Rom.) 4. Hem (Nor.) 6. Malmberg (Fin.), Jutzeler (šv.) in Orlowski (Pol.) Težka 1. Istvan Kuzma (Madž.) 2. Anatolij Rosin (SZ) 3. Petr Kment (ČSSR) 4. Svensson (Šved.) 5. Bosoi (Rom.) 6. Petrov (Bol.) PLAVANJE Finale štafete 4x100 m prosto ženske 1. ZDA 4’02”5 (olimn. rek.) 2. NDR 4’05”7 (evrop. rek.) 3. Kanada 4’07”2 4. Avstralija 4’08’7 5. Madžarska 4’11" 6. Japonska 4’13"6 7. V. Britanija 4'18” Finale štafete 4x100 m mešano moš. 1. ZDA 3’54”9 (svet. rek.) 2. NDR 3’57”5 3. SZ 4'00"7 4. Avstralija 4'00"8 5. Japonska 4’01”8 6. ZRN 4’05”4 7. Kanada 4’07”3 8. Španija 4'08”8 Finale 1500 m prosto moški 1. Burton Michael (ZDA) 16’38”9 2. Kinsella John (ZDA) 16'57”3 3. Braugli Gregory (Avstral.) 17'04”7 4. White Graham (Avstral.) 17'08" 5. Hutton Raliph (Kan.) 17’15”6 6. Echevarria Guillermo (Meh.) 17’36”4 7. Alanis Juan (Meh.) 17’46”6 8. Nelson John (ZDA) 18’05”1 ODDANE KOLAJNE ZDA sz Japonska Madžarska NDR Francija ČSSR Avstralija Vel. Britanjia Poljska ZRN Romunija Italija Kenija Mehika Jugoslavija Holandska Bolgarija Iran švedska Turčija Danska Kanada F'inska Etiopija Norveška N. Zelandija Tunizija Pakistan Venezuela Kuba Avstrija Švica Mongolija Brazilija Belgija J. Koreja Uganda Kamerun Jamajka Argentina Grčija Indija Tajvan ZDA Avstralija NDR Mehika Italija Jugoslavija Holandska ČSSR SZ Kanada V. Britanija Francija ZRN PLAVANJU z. s. 23 3 Veseli in žalostni trenutki na olimpijskih igrah v Ciudad Mexicu: Ktiopec Bikila Abeba je nameraval še tretjič osvojiti zlato kolajno v maratonskem teku, toda pri 17. km je moral odstopiti: počila mu je kost na nogi. Zlatih sanj je bilo konec (slika spodaj). Tolažil se je lahko vsaj s tem, da je zlata kolajna kljub temu odšla v Etiopijo: namesto njega jo je osvojil njegov rojak VVolde (slika zgoraj) niiiaaiifliiiiiiiiiii«iii«iiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiliiiiiiiiillliaii1iiaiiiiliaiiiigiiiliiiiiiail,iiiiii,(aiiarvl,l,ll,gtvl',l,rttilii,,ia,iilliiii,«,,ii,liiiitBa,,ill,,Baiiiaiaa,i«liiiiiii,liiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiliiii«iii«il>innNiiiiiliiiiiliiiiiliii«iiiiiiiia«i,,,,>a,illi,liaMlla»iuiiaaii«faaa««ii«a«tiiMaiiiiMa«a«tB Prepričljiva zmaga Vesne v tekmi s slabotno Gretto V okviru mladinskega nogometnega prvenstva je Libertas premagal mlade igralce Vesne s 5:0 Gretta: Butkovlc, Vezani, Ma-schletto, Fazano A., Fazano B., De Senibus, Bianchi, Papini, Clelio, Pregarz, Quadrelli. Vesna: Gardini, Verzier, Tretjak, Mandanicci, Flnotto, Cacchini, Ko- Rabusinu. ta pa jo je z nizkim strelom podaljšal v mrežo. Deset minut kasneje je vratar Grette v plovnem skoku zavrnil Rabusinov strel. 31’ je prinesla povišanje izida: prekršek na robu kazenskega pro- _ . _n _ I P' CTViOCn. na un/u u- šuta, De Michele, Rabusin, Tence, j stora podaje De Michele-Cecehini- Jugoslovan Horvat si je na blazini priboril srebrno odličje Coltelino. Strelca: v 15’ ln 31’ p.p. Rabusin, v 10’ d.p. Košuta. Sodnik: Knez iz Trsta. Koti: 11:4 za Vesno. Pripombe: lepo sončno vreme, 1-grišče precej trdo, v 25’ p.p. je sodnik pismeno opomnil Clelia zaradi ugovarjanja, v 40’ si je poškodoval glavo Verzier, v drugem polčasu pa stegno Tretjak, ki je ob koncu tekme statiral na levem krilu. Drugo prvenstveno Srečanje 3. a-materske lige je Vesna odigrala pri Sv. Alojziju proti Gretti. Križani so tokrat zaigrali zelo dobro: s poletom — in tudi dobrimi podajami — so potisnili domačine v njihov kazenski prostor in hitre akcije so si sledile druga drugi. Zmaga gostov je bila torej le še vprašanje časa in vzdržljivosti domače obrambe. Razveseljivo je. da so Križani zopet zaigrali učinkovito na sredini igrišča, kjer je bil Cecchini pravi steber, v pomoč pa sta mu bila Coltellino (novinec v kriškem dresu) in požrtvovalni De Michele. Ta trojica je zaustavljala (sicer medle) nasprotne napade obenem pa je s koristno igro omogočala lastnemu napadu številne prodore skozi obrambno vrsto Grette. Med napadalci je zaigral res dobro le Rabusdn, ki je pokazal zvrhano mero hladnokrvnosti, zlasti pri strelih na vrata, poleg tega pa tudi dobro uigranost s svojimi soigralci. Obe krili — Tence in Košuta — sta očitno zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Posebno zadali je mnogo grešil. Obramba je bila na mestu ln je hladnokrvno zaustavljala nasprotnikove napade. Mandanicci je kot prosti igralec v zadnje vrste vnašal red, Verzier pa je potrdil, da je vsako nedeljo boljši in je dobro držal svojega neposrednega nasprotnika. O Gretti lahko rečemo, da ni nevaren nasprotnik. V celotni tekmi je le trikrat predrla obrambo Križanov vendar so njeni napadalci še te pičle priložnosti zapravili. Kronika: že v 5' priložnost za Vesno: po desni je prodrl Cecchini, podal Košuti, ki je žogo podaljšal Rabuslnu, ta pa jo je u-smeril tik mimo vratnice v out. V 12’ je Cecchinijev prizemnl strel odbila vratnica. Tri minute kasneje prvi zadetek: De Michele je po prodoru z desne podal visoko na sredino pred vra ta. Rabusin, zadnji je preigral nasprotnega branilca in je streljal mimo vratarja (ki mu je stekel nasproti) v mrežo. V začetku drugega polčasa je Vesna prešla v napad, vendar se je znašla v 7’ v nevarnem položaju, katerega je razčistil Gardini z lepo parado. Vesna je v protinapadu še enkrat zadela v črno. Košuta ie dobil žogo na desni, preigral dva nasprotnika in se je sam znašel pred vratarjem, katerega je s finto u-smeril v levo, toda streljal je v desno, v mrežo. V 20’ je Rabusin z močnim strelom zadel prečko, pet minut pred koncem in v zadnji minuti pa je Brežanke zmagale v Nabrežini na turnirju za nagrado Biva Med moškimi si je zagotovil prvo mesto zgoniški Kras Ženska odbojkarska tekma za nagrado Riva: Sokol — Breg V nedeljo so v Nabrežini zaključili ženski del prvega turnirja za nagrado ((Tiskarne Riva». Pravico do nastopa v finalu so si pribori- nasprotni vratar ubranil dva ne- le ekipe Sokola (s pomočjo žreba) varna strela Rabuslna in Cecchini-1"----- "— "T- --------J~ — ja, drugič ob dodatni pomoči — droga. V okviru mladinskega nogometnega prvenstva je mlado moštvo Vesne v srečanju z Libertasom doživelo hud poraz s 5:0. K.K. Brega in Bora. Na sporedu so bile tri tekme, ki so v glavnem pokazale, da ekipe še niso v svoji popolni formi in so predvsem še preveč statične. Kot prvi sta nastopili postavi na-brežinskega Sokola in tržaškega Bora. Tekma je bila proti vsakemu pričakovanju grda in obe eki- aniiiiiiiiiiiutiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiuiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiii KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA SVETOVNO PRVENSTVO V nezanimivem srečanju Jug os la vija-Španija 0:0 BEOGRAD, 28. — V kvalifikacij- i dar pa Je bila njihova enajsterica ski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo sta enajsterici nastopili v naslednjih postavah: Jugoslavija: čurkovič, Ovek, Jef-tič, Dojčinovskl, Holzer, Petkovič (Buka), Belin, Zambata, Vardič, Rora (Antič). Španija: Iribar, Torres, Elario, Piri, Tonono, Zabalza, Ufarte, A-mancio, L/uis (Pereda), Marcial (Kaiego), German. Sodnik: Marshall (Avstrija). Gledalcev: 35.000. Jugoslavija sl je s tekmo proti Španiji na domačem igrišču močno poslabšala izglede za vstop v finalno kolo svetovnega nogometnega prvenstva. Španci so prišli v Beograd s trdnim namenom, da izbojujejo neodločen Izid, kar jim je tudj uspelo. Ves čas srečanja so igro močno zavlačevali in zavirali. ___ _ Jugoslovani so sicer imeli več pri- < kjer Jo je Tretjak'posredoval težnosti, da bi prišli v vodstvo, ven-1 očividno preslabotna za tak podvig. Domačini so namreč nastopili v močno oslabljeni postavi, saj so v njihovi ekipi igrali le trije igralci iz moštva, ki je v Rimu osvojilo na evropskem prvenstvu srebrno kolajno. To se je seveda na igri močno poznalo, bila je raztrgana, neurejena, predvsem pa — neučinkovita. Končni izid je zato ostal enak, kot je bil ob začetnem sodnikovem žvižgu. Lestvica Belgija 3 3 0 0 11:2 6 Jugoslavija 3 1 l i 9:4 3 Španija 10 10 0:0 1 Finska 3 0 0 3 3:17 0 Datum naslednjih srečanj Španija - Belgija, 11. decembra Belgija - Španija, 26. februarja Španija - Jugoslavija, 30. aprila Finska - Jugoslavija, 4. junija Španija - Finska, 15. oktobra Jugoslavija - Belgija, 19. oktobra. pi sta mnogo grešili. Slaba prstna tohmka In netočne podaje so prepredle, da bi bila tekma privlačna. Do izraba pa je prišla večja kolektivna izkušenost horovk, katerim sta bili zp ((protiutež« Za-vadb vova in Švabova, ki pa sta naprav.!! kar sta mogli Po tej tekmi nismo imeli več nobenega dvoma kdo bo končni zmagovalec turnirja. Ojačena postava Brega s Pavletičevo in llme-ljakovo, ter pod vodstvom novega trenerja Jurkiča. je dajala dovolj jamstev za osvojitev pokala. Toda kmalu bi se krepko uštel’. Mlada postava Bora ie z velikim agonizmom in zanosom zaigrala kot prerojena. Žoge na mreži niso bile več zapravljene in tudi graditev igre je prišla do izraza. Na drugi strani mreže je Breg precej sopihal. Ni šlo vse gladko kot je bilo pričakovati in tako je Bor o-svojil prvi set srečanja. To pa je bilo vse. Breg je v nadaljevanju igre mirno nadaljeval svojo igro, borovke pa so močno popustile in le od časa do časa so učinkovito napadale preko Sonje Pernarčič, ki pa je bila pri zaletu prepočasna in je tako večkat zapravila žogo. Breg je s to zmago že skoro osvojil prvo mesto, obračunati pa je moral še z žilavo postavo domačega Sokola, ki se ni kar tako predal. V prvem setu so sicer Brežanke zmagale s 15:8, v naslednjem pa so se predale lagodni igri, ki bi jih lahko stala set. Sokol je močno povedel in bi lahko osvojil tudi set a prevelika neizkušenost najmlajših igralk in reakcija Brega sta prinesli temu zmago. Kot smo omenili, so v vrstah Sokola zaigrale tudi najmlajše, ki so presenetile vse prisotne z dobrim prikazom odbojke in obvladanjem pri igri ob mreži. Zametek je dober in pri tem je treba pohvaliti Zavadlavovo, ki j« trenerka ekipe. Na koncu naj še omenimo »resnost« sodnikov tržaške federacije, ki je na finalni del turnirja poslala trojico, predstavil pa se je le eden in še ta je sodil precej pomanjkljivo. Izidi finalnega dela turnirja: BOR — SOKOL 2-0 (15:9, 15-10), BREG — BOR 2-1 (12:15, 15-3, 15-6), BREG — SOKOL 2-0 (15:8. 15:12). Končna lestvica BREG 220414 BOR 211322 SOKOL 202040 Postave: BREG: Cuk, Barut, Corradmi, Pavletič. Foraus, Turk, Kofol, Ra-poteč. Slavec in Hmeljak. BOR: Kenda, Barej, Silva in Sonja Pernarčič, Rauber, Bezeljak, Švab, Rogelja in Nibrandt. SOKOL: Zavadlav, Švab, Batti- gelli. Gabrovec, Caharija, Colja, Zidarič, Škerk in Filipčič. * * * V moškem delu turnirja, ki se j? odvijal v Zgoniku je zasluleno zmagala domača šesterka Krasa, ki je premagala tako Bor kot tudi tržaške Gasilce. Moška odbojkarska tekma za nagrado Riva: Kars AEalisJSL IZIDI Florentina - Milan 00 Inter - Cagliari 4 0 Juventus - Bologna 10 Vicenza - Atalanta 1-0 Napoli . Roma 0-0 Piša - Varese 1-1 Palermo - 'Sampdoria 10 Verona - Torino 3-0 LESTVICA Milan 4 3 1 0 6 2 Inter 4 2 2 0 7 3 Florentina, 4 2 2 0 5 3 Vicenza 4 2 1 1 2 1 Juventus 4 1 3 0 5 4 Cagliari 4 2 1 1 10 8 Verona 4 1 2 1 6 5 Roma 4 1 2 1 S 3 Palermo 4 1 2 1 2 4 Torino 4 1 2 1 2 4 Sampdoria 4 1 1 2 4 3 Bologna 4 1 1 2 2 3 Napoli 4 0 3 1 2 5 Atalanta 4 0 2 2 4 6 Varese 4 0 2 2 « 8 Piša 4 0 1 3 3 6 H Mm m mm- JSL V B ligi bodo prihodnjo nedeljo odigrali naslednja srečanja: Brescia - Livorno; Cata-nia - Mantova; Como Foggia; Genoa - Lecco; Modena - Ce-sena; Padova - Perugia; Reg-giana - Monza; Reggina - Bari ; Spal - Catanzaro; Terna-na - Lazio. A SKUPINA IZIDI Cremonese . Udinese 0-0 Legnano - Solbiatese 1-1 Macobi Asti - Bielle.se 1(1 Marzotto . Piacenza 1-0 Novara • Pro Patria 0 0 Monfalcone - 'Rapallo 2-1 Treviso . Trevigliese 21 Triestina - Savona 1-0 Venezia - Alessandria 2-2 Verbania - Sottoniarina 3-0 LESTVICA Novara 7 4 3 0 10 3 11 Pro Patria 7 3 4 0 5 2 10 Triestina 7 4 1 2 5 3 9 Venezia 7 2 5 0 8 3 9 Udinese 7 3 2 2 8 2 8 Solbiatese 7 2 4 1 8 8 8 Piacenza 7 3 2 2 7 3 8 Treviso 7 2 4 1 4 3 8 Savona 7232567 Cremonese 7 2 3 2 6 5 7 Alessandria 7 15 17 7 7 Legnano 7214986 Trevigliese 7 2 2 3 6 7 6 Monfalcone 7 1 4 2 6 7 6 Macobi Asti 7 3 0 4 6 13 6 Biellese 7 1 3 3 6 6 5 Rapallo 7 1 3 3 5 6 5 Marzotto 7 1 3 3 4 8 5 Verbania 7 2 1 4 6 10 5 Sottoniarina 7 1 2 4 3 9 4 Tekme prihodnjega kola Alessandria . Macobi Asti; Biellese - Triestina; Monfalcone - Novara; Piacenza - Venezia; Pro Patria - Marzotto; Savona • Verbania; Solbiatese -Rapallo; Sottomarina - Treviso ; Trevigliese - Cremonese; Udinese - Legnano. 5 1. — 1. Solano X 2. Pallavio 2 2. — 1. Honos X 2. Selmonson 2 3. — 1. Laclns 2 2. Mau X 4. — 1. Ubimaior X 2. Belviso 1 5. — 1. Naviglio X 2. Boemia X 6. — 1. Nest X 2. Telluria 2 KVOTE 12 — nobenega dobitnika 11 — 964.142 lir 10 — 71.215 » NOGOMET A SKUPINA C LIGE Kljub dokaj sterilnemu napadu Triestina osvojila obe točki Strel«c edinega gola je bil Paina v 7’ d. p. - Tudi tokrat so imeli Tržačani boljši del ekipe v obrambi Varnier, TRIESTINA — SAVONA 1:0 (1:0) TRIESTINA: Colovatti, Kuk, Martinelli; Pestrin; Tumiati, Giacomini, Siga rini, Paina SAVONA: Ghizzardi, Verdi, Canepa; Natta, Pozzi, Anzuini; Dj Cristofaro, Artico, Barlassina, Pocchissimo, Rizzi. SODNIK: Canova iz Milana. STRELEC; Paina v 52’. Približno 7000 gledalcev. Koti: Po nepričakovanem in pekočem Del Piccolo, Ridolfi. 5:2 v korist Triestine. porazu v Asti ju smo pričakovali, da bo Triestina z lepo zmago in do bro igro odpravila dvome, ki so se pojavili med navijači po dveh porazih na tujem. Zmaga je sicer prišla, ne pa z njo navdušujoča igra. Triestina je kot vedno zaigrala dobro na sredini igrišča, kmalu zagospodarila nad nasprotniki, ki niti v enem primeru niso prišli do Co-lovattijevih vrat, zgradila veliko priložnosti, ki pa so jih njeni napadalci sistematično zapravljali. Pesem je vedno ista. Kako je mogoče, da moštvo, ki tako gradi igro, ima tako neučinkovit napad? Odgovor bi sicer bil v šibkem značaju nekaterih igralcev, ki se po prvih napakah demoralizirajo in s tem še zmanjšajo lastne zmožnosti. Sigarini in Tumiati sta bila tudi danes najbolj netočna. Niti ni dovolj, da desno krilo tolikokrat ukani nasprotno obrambo, ko potem ne izkoristi priložnosti, niti ne zasluži Sigarini pozitivne ocene s tem, da na sredini igrišča lepo dialogira s Paino in Giacominijem, ko potem zgreši na najbolj elementaren način najlažje strele, žrtve teh napak postanejo še ostali igralci, ki se sicer požrtvovalno borijo, a še sami izgubijo zaupanje v svoje sposobnosti. Najboljši del Triestine ostane to- j rej še vedno obramba, tudi tokrat pazljiva in učinkovita, čeprav ne preveč zaposlena. Zanimivi so vedno bolj številni prodori Kuka in Martinellija, ki večkrat zapustita svoje mesto, a tudi pravočasno zapirata morebitne luknje v ozadju. Colovatti je tokrat izvedel le eno parado, sicer z nekoliko težave, toda z izkušenostjo se je-rešil iz zagate. Giacomini in Pestrin sta na sredini igrišča igrala skoraj brez nasprotnikov, saj so gostje le redkokdaj skušali razbiti prodore domačinov, še manj pa sami zgraditi kaj zanimivega. Razumljivo torej, da je bila vsa teža tekme na ramenih obrambe gostov, ki pa so prav s tem delom moštva pokazali največ vrlin. Med vsemi je blestel odlični Ghizzardi, ki je v prvem polčasu z drznim skokom rešil svoja vrata po Tumiatijevem strelu, pa tudi ostali so bili pazljivi. Nismo videli tistih prekrškov, ki so po navadi glavno orožje takih moštev na tujem. Prav zaradi tega je Savona zapustila dober vtis, čeprav so jo domačini nadigrali. Mnogo je bilo priložnosti za zadetek. Že v prvi minuti je Sigarini za las zgrešil cilj (in tokrat je imel tudi smolo). V 10’ je Ridolf’ v pol-obratu podal Tumiatiju, ta pa je pred vratmi streljal šibko in Ghizzardi je branil brez težave. V 14’ je vratar izvedel svojo najlepšo parado, ko je zbil v kot oster Tumia-tijev strel. Se ena priložnost za Ri-dolfija, čigar strel je bil netočen, nato pa v drugem polčasu odločilni zadetek. Triestina se je namreč vrnila na igrišče borbeno razpoložena in je že v 7’ prešla v vodstvo: Pestrin je žogo s kazenskim strelom poslal do Paine, ta pa jo je z glavo neubranljivo usmeril v mrežo. Res lep gol. Zadetek je tako rekoč rešil tek mo. Rešena skrbi je Triestina končno zaigrala sproščeno in nevarnosti za Ghizzardija so se vrstile. Prav tu je prišla zopet do izraza netočnost napadalcev, ki bi z nekoliko večjo točnostjo zlahka povišali rezultat. Paina in Giacomini sta bila tedaj najbolj aktivna, toda njuni streli so bili vedno netočni. Najlep- 16, Cristopher 12, Wagnon 13, Franklin 18, Langelt 9, Lewis 4, McKe-an 4. Po pričakovanju je ameriška e-kipa Gillette premagala sinoči domači Spliigen Brau. Američani so pokazali izvrstno košarko, ki jo zmorejo oni sami. Goričani so tudi zaigrali zelo dobro, a kljub temu niso mogli koristno braniti svojega koša ker so bili igralci Gillette izredno točni bodisi v metih iz razdalje, kakor tudi v prodorih. Trener MoGregor je v začetku prvega polčasa ukazal presing. Goričani tega niso pričakovali in so bili oči-vidno zmedeni. S tako igro so A-meričani prešli v vodstvo in vodili v 6’ p. p. kar s 24:4, Pri takem vodstvu so nekoliko popustili in takrat so prišli na dan tudi domači igralci, med katerimi je igral najboljše Mauri. S tem pa nočemo reči, da ne zaslužijo zahvale tudi drugi igralci, ki so bili danes zelo dobri. V drugem polčasu je pri ekipi Gillette stopila na igrišče slabša peterka in se je Spliigen Brau kar dobro branil. Vseeno pa ni mogel zmanjšati razlike v koših. Torej Gillette je danes navdušil Goričane, prav tako kakor domača ekipa. Kakor vedno pa sta nekoliko razočarala sodnika, ki sta večkrat oškodovala obe peterki z nepravilnim sojenjem. Illlllllllliiitllillllllllllllllllliiiillliillllllllliilililillllltllliliviiiiiiliilltiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii šo priložnost je imel Sigarini, katerega pa je sodnik ustavil zaradi offsida. Na splošno je bil tudi sodnik Canova netočen, če pa ga primerjamo s kolegi, ki so pred njim prišli v Trst, mu vsekakor ne moremo preveč očitati. u k KOŠARKA Ameriški košarkarji sinoči v Gorici SPLUGEN BRAU — GILLETTE 72:88 (37:74) Spliigen Briiu: Krainer 16, Pon-ton 9, Mauri 18, Medeot 12, Magno-ni, Menegel 11, Comelli 6, Stabdle 0, Kristančič 0, Polognatto. Gillette: Ryan 2,Ciker 10, Edward Izredno lepo med Primorjem in srečanje G. Viani Za Primorje sta bila uspešna Prašelj in Vergineila PRIMORJE — G. VIANI 2 : 1 (1:1) PRIMORJE: Canziani, Hervatič, Oslch, Francola, Sardoč, Pressi, Del Bene, Prašelj, žužič, Cadelli, Vergineila. G. VIANI: Jugovaz, Muiesan, VI-sintin, Vicini, Spadaro, Colavec-chia, Visintin, Codiglia, Rosati, D’An-gnolo, Savarin. Strelci: p.p. 21’ Prašelj, v 43’ Savarin; d.p. Vergineila. Koti: 11:5 za Primorje. Sodnik: Borghese. Pripombe: Lepo in sončno vreme, igrišče v dobrem stanju, gledalcev 130. Mirne duše lahko rečemo, da smo videli v nedeljo v Nabrežini eno naj lepših tekem, kar jih je mogoče videti v 3, amaterski ligi. Primorje in G. Viani sta pokazala res lep nogomet, ki je bil od časa do časa na visoki tehnični ravni. Primorje je letos ojačilo svojo ekipo z nakupom novih igralcev in je imelo pri izbiri srečno roko. Mrežo bo letos branil zanesljivi Canciani, ki pa je bil v nedeljo delno kriv za prejeti gol, toda v nadaljevanju srečanja je opravil svoj posel avtoritativno. Hervatič in Osich v obrambi nastopata odločno in dobro poznata svojo vlogo. «Prostl igralec« Francola odlično gospodari v kazenskem prostoru, na sredini igrišča pa Pressi, Prašelj, Cadelli in Del Bene gradijo akcije za napadalno vrsto. V napadu imata glavno besedo Vergi-nella in žužič, čeprav še nista v najboljši formi. Primorje je torej vsekakor med kandidati za osvo jitev prvega mesta v tej skupini. Sicer je presenetila tudi enajsterica G. Viani. Gostje so zaigrali odlično v obrambi in napadu ter tudi s krilsko vrsto. Končni izid je v bistvu pravičen, čeprav je Primorje zapravilo več dobrih priložnosti . Pohvaliti je treba tudi sodnika, kL je vešče speljal do konca to borbeno in ostro, vendar lepo tekmo. Kronika: prva akcija je pripadla Primorju. Sodnik je dosodil kazenski strel, s katerim je Vergineila le za las zgrešil cilj. V 8’ je Cadelli podal Zužiču, ta pa je preveč okleval in je streljal vratarju v roke. Kmalu nato je Cadelli poskušal srečo od daleč, vendar zaman. G. Viani je ogrožal Primorje s hitrimi protinapadi, toda Canziani je bil vedno na mestu. V 21’ je Primorje prišlo v vodstvo: akcija Vergineila — žužič Prašelj in slednji strel točno v vrata. V 32’ je Vicini skoraj povzročil avtogol. V 43’ je Sardoč nehote podal Savarinu, ki je povsem neovirano izenačil. V drugem polčasu je v začetku diktiral tempo igre G. Viani. Nato si je Primorje opomoglo in v 18’ je žužič zopet streljal, z glavo, vratarju v roke. Minuto kasneje pa je Jugovaz rešil Prašljev strel v kot. Sledili so kar štirje streli iz kota, pred vrati G. Vianija je bila velika gneča, toda žoga nikakor ni hotela v vrata. V 26’ je Cadellijev gol sodnik razveljavil. V 32’ končno vodstvo za Primorje: Zužičev predložek je Vergineila poslal z glavo za Jugovazov hrbet: 2:1! Primorje je imelo do konca tekme še nekaj priložnosti za uspešen strel, toda nasprotnega vratarja ni moglo več ukaniti. Najboljši na igrišču so bili pri Primorju Francola, Cadelli in Ver-ginella, pri Vianiju pa Colavecchia, Codiglia in Jugovaz. Bruno Rupel l AMATERSKA LIGA Jugoslovanska nogometna prvenstva Tudi v drugem kolu prvenstvu izdutnu zmaga igralcev Brega Brežani so premagali Virtiis, ki je tudi med kandidati za prvo mesto BREG — VIRTIIS 4:1 (1:1) Breg: Favento, Maver, Bertesina, Švara, Bordon, Leban, Rodella, Bas-sanese, Sau, Grahonja, Ralza. Virtus: Giusi, Oneili, Som mo, Giotto, Fiesali, Quaia, Salvini, El-lero, Roversi, Mosetti. Strelci: p. p. v 10’ Roversi, v 28’ Sau, v d. p. v 2’ Sau, v 27, Basane-se, v 43’ Grahonja. Sodnik: Weigel. Koti: 8:1 (4:1) za Breg. Brežani so tudi v drugi prvenstveni tekmi slavili izdatno zmago. Rezultat je sicer izražen nekoliko previsoko, vendar pa jasno priča o trudu, ki ga je moštvo vložilo v srečanje z neposrednim tekmecem za vstop v višjo ligo. Breg /ARJA - UNION: 1:3 (0 2) Podlonjerci so se v tekmi z Zarjo oddolžili za hud poraz v sre-. Čanju s Primorjem. Union je zaigral znatno bolje, predvsem pa je zablestela obramba. Branilci so našli soglasje med seboj, dobro pa je vplival vstop Kramesteterja, ki si je s svojo igro prislužil mesto v ekipi, še vedno pa je negativna točka Uniona napad, ki je vse preveč razmajan. Moštvo ima precej dobrih napadalcev, toda med Igro so vsi preveč negotovi, skoraj boječi. Ekipi še vedno manjka mož, ki bi se brez strahu vrgel v nasprotnikovo obrambo. Vodstvo kluba je mislilo, da bo s prihodom Camasse rešilo položaj, kar pa se do sedaj še ni izkazalo. Morda bo bolje, ko se bo borba za točke bolj razvnela. Pripomniti pa je treba, da kljub zmagi Union ni popolnoma zadovoljil. Res, da so pri Zarji zaradi poškodb manjkali nekateri dobri i-gralci. Vseeno pa so Bazovci s predvajano igro razočarali. Igrali so preveč neurejeno, tako da so popolnoma zaslužili poraz, žagar in Marc, igralca, o katerih je bilo pred časom toliko govora, v tej tekmi prav gotovo nista opravičila svoje slave. Tekma se je po krivdi vodstva Bazovcev pričela s polurno zamudo. Bazovci so namreč pozabili prositi nabrežinsko občino za dovoljenje za uporabo igrišča. Srečanje se je pričelo v znamenju napadov Zarje, ki je bila prve četrt ure zelo aktivna. Pasqualis in Scoco sta bila v napadu najbolj iznajdljiva ter sta večkrat zaposlila novega Unionovega vratarja Daineseja. V 18’ je Morabito streljal iz kota ha sredo kazenskega prostora. Babu-der se je pognal za žogo, ki je letela proti Fortezzi. Ta je bil hitrejši od bazovskega vratarja in je z močnim strelom poslal žogo v mrežo. Po tem golu je vajeti igre vzel v roke Union ter je stalno o-grožal vrata Bazovcev. V 23’ bi lah- je pokazal vsestransko velik napredek. Zadovoljil je zlasti v skupni igri. Obramba je odpravila svojo običajno statičnost in je bila vedno na svojem mestu ter je nasprotnikom neutrudljivo zastavljala pot do mreže. Sredina igrišča je bila ves čas trdno v rokah plavili in krilci so stalno zalagali napad z zelo uporabnimi žogami. Tudi napad je zaigral homogeno in je stalno spravljal v zagato nasprotno o-brambo. Vse moštvo je pokazalo dokajšnjo elastičnost in je dokazalo, da je kondicijsko že na mestu. Brežani so v nedeljo nadkrilili Virtus tudi tehnično. Točne in hitre podaje so bile odločilne važnosti, in prav v tem je bila naj- ko Camassa s kazenskim strelom podvojil rezultat, toda iz daljave 20 metrov je šla žoga visoko čez vrata. Le nekaj minut kasneje resna nevarnost za Union: Križman-čič V. je lepo podal Scocou, ta pa je pred praznimi vrati banalno zapravil izredno priložnost. V 33’ je Krame-steter prodrl skoraj v kazenski prostor Zarje, od tu je podal na sredo pred vrata gostiteljev. Bafouder se je vrgel za žogo, toda zopet je bil prepočasen. Morabito je bil odločnejši ter je že drugič potresel mrežo bazovskih nogometašev. Po začetni krizi se je obramba Uniona znašla ter zaigrala bolj organizirano, kar ni mogoče trditi o napadu, čeprav je dvakrat uspešno streljal. Drugačen pa je bil potek igre v drugem polčasu. Igra je bila mnogo bolj umirjena, ekipi sta bili skoraj enakovredni. Izgledalo je, da sta obe strani zadovoljni z rezultatom. V 27’ se je znašel KMž-mančič M. sam v kazenskem prostoru Uniona. Ko je nameraval streljati, ga je prehitel Gombač. V 35’ zmeda pred vrati Zarje, žoga kar ni hotela iz kazenskega prostora, čeprav so se branilci trudili na vse kriplje. Situacijo Je razčistil Poropat, ko je s silovitim strelom potresel tretjič mrežo Zarje. V 43' je Zarja končno našla pot v nasprotna vrata. Najprej je z desne silovito streljal Giordano, toda Dainese je rešil v kot. Od tu je streljal D’Este, podal znova Giordanu, ki je prizemm strel poslal v vrata. S tem se je tekma tudi končala. Zarja: Babuder, Komar, Križ-mančlč M.. Delise, D’Este, Križman-čič V., Marc, žagar, Scocco, Pa-squalls, Giordano. Union: Dainese, Truant, Krame-steter. Fortezza, Gombač, Osvaldo, Morabito, Cok, Camassa, Mamilo, Poropat. Strelci: p. p. v 18’ Fortezza, v 33’ Morabito; d. p.: v 35’ Poropat. v 44’ Giordano. Radi večja razlika v igri Brežanov v primerjavi z njihovimi prejšnjimi nastopi. Virtus je na splošno dobro moštvo, z lepo skupno igro, ki pa je morda preveč ambiciozno. Vsekakor pa je bila nedeljska tekma lepa in je nudila gledalcem obilo športnega užitka, zlasti ker je bilo srečanje zelo korektno in je bilo bolj podobno prijateljski tekmi, kot pa prvenstveni. Kronika: v začetku je bila igra bolj počasna, a Brežani so kmalu prevzeli pobudo v svoje roke. Toda v 10' je v bliskovitem protinapadu Rovetta prestregel sam pred vrati podajo z leve in je usmeril žogo v mrežo 1:0! Igra se je razživela m v 24’ je Giusi le s težavo prestregel lep Bassanezejev strel, štiri munute kasneje pa je Leban podal Grahonji na rob kazenskega prostora, njegovega strela vratar ni zadržal in Sau je potisnil usnje v mrežo. .1:1! Drugi polčas je bil živahnejši, že po dveh minutah je Breg prišel v vodstvo: Sau je prisebno Izkoristil zmedo pred nasprotnimi vrati in je z golom povedel svojo ekipo v vodstvo. Virtus je za nekaj minut prevzel pobudo igre v svoje roke, toda v 27’ je Bassanese postavil izid na varno, ko je z dolgim strelom spravil žogo v mrežo. V 32’ je Giusi ubranil oster Ro-dellov strel. Brežani so previdno nadaljevali s pritiskom in v 43’ je serijo golov zaključil Grahonja z močnim strelom Izven 'kazenskega prostora. Dve minuti kasneje je odlični sodnik Weigei odžvižgal konec tekme. Loki MLADINSKO PRVENSTVO Po slabi igri CGS-Breg 1:0 CGS — Breg 1:0 (1:0) CGS: Colonna, Kutk, Fonda, Koren, Urbančič, Furlan, Iacovoni, De Cesco, Ambrosi, Zonno, Padovan. Breg: Žerjal, Kuret, Gerli, Kr-mec M., Lovriha, čuk, Slavec (Ga-buro), Husu, Krmec V., Zahar, Kocjan. Strelec: v 10’ p. p. Jacovoni. Koti: 8:2 (6:2) za Breg. V nedeljski tekmi mladinskega nogometnega prvenstva je Breg zabeležil poraz, za katerega so igralci več ali manj krivi sami, saj sploh niso predvajali skupne igre. Edini pobudnik organiziranih akcij je bil čuk, toda bil je preveč osamljen irt ko je nekajkrat privedel žogo pred nasprotnikova vrata, ni bilo v bližini nikogar, da bi mu jo podal. Ekipa je svojo igro v glavnem improvizirala, pa še to ji ni vedno uspelo in tedaj se je v hudih škripcih znašla tudi obramba. V tej je bil edini pozitivni igralec Krmec M. Oba branilca sta igrala zelo negotovo, zalo sta bili nasprotnikovi krili večkrat brez kritja in le nerodnosti nasprotnih napadalcev se lahko Breg zahvali, da ga CGS ni premagal še huje. K temu moramo dodati še dokaj neresno vedenje posameznih igralcev, ki bodo morali v bodoče s tem vsekakor prenehali in upoštevati trenerjeva navodila. Kronika: V uvodnih minutah so prevladovali Brežani, toda v 10’ je Iacovini dosegel odlični gol. Bre-žanska obramba je bila statična, v napadu pa je prevladovala zmešnjava. Kljub temu so Brežani potisnili nasprotnike na njihovo polovico igrišča, toda žoga nikakor ni hotela v vrata. V 20’ bi lahko Brežani izenačili, ko je Kocjan zadel vratnico, a je Zonno rešil na črti. V 40' se ie Krmec sam znašel pred nasprotnimi vrati a je zaradi neprisebnosti priložnost zapravil. V drugem polčasu je bila igra revna. Akcije so si sledile na obeh straneh, vendar so se razbijale ob nasprotnih obrambah. V 26' so v kazenskem prostoru zrušili Husuja, toda sodnik se ni za to niti zmenil. S tem se je tekma praktično končala, kajti v preostalem času ni prišlo do nobenega omembe vrednega dogodka. Loki Zarja položila orožje tudi v tekmi z Unionom Bazovci so nastopili z nepopolno posla, vo - /agar in Marc sc nisla izkazala Zaradi mednarodnega srečanja s Španijo v I. jugoslovanski ligi v nedeljo niso odigrali tekem 11. kola. II, ZVEZNA LIGA ZAHOD Aluminij " Zadar 1:1 (8:0) Orient - Rudar 2:0 (1:0) Metalac - Borac 0:4 (0:1) Mura Šibenik 2:2 (1:1) Trešnjevka - Lokomotiva 1:0 (0:0) Istra - Split 3:1 (2:0) BSK - Varteks 1:3 (0:1) Jedinstvo “ Ljubljana 1:1 (0:0) 1. Trešnjevka 10 8 1 1 16: 2 17 2. Borac 10 7 2 1 38: 9 16 3. Orient 10 7 1 2 16: 7 15 4. Varteks 10 5 3 2 14:10 13 5. Rudar 10 5 1 4 20:18 11 6. Šibenik 10 3 5 2 19:17 11 7. Metalac 10 5 0 5 19:21 10 8. Zadar 10 3 4 3 15:17 10 9. Split 10 4 1 8 20:16 9 10. Mura 10 4 1 5 16:20 4 11. Istra 10 3 2 5 15:17 8 12. Jedinstvo 10 3 2 5 15:20 8 13. Lokomotiva 10 3 1 6 14:19 7 14. Aluminij 10 3 1 6 15:35 7 15. Ljubljana 10 2 1 7 9:23 5 13. BSK 10 2 0 8 15:25 4 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Zadar - Ljubljana, Varteks - Jedinstvo, Split - BSK, Lokomotiva -Istra, Šibenik - Trešnjevka, Borac - Mura, Rudar - Metalac, Aluminij - Orient. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Koper - Ilirija N. Gorica - železničar Triglav - Rudar Slavija - Hrastnik Kovinar -, Svoboda Nafta - Celje-Kladivar 1. Nafta 2. železničar 3. Rudar 4. Nova Gorica 5. Slavija 6. Kovinar 8. Svoboda 9. Ilirija 10. Hrastnik 11. Triglav 12. Koper 4:1 (2:1) 1:3 (0:3) 1:2 (1:1) 3:2 (1:0) 3:3 (2:2) 3:1 (2:0) 8 5 3 0 17: 7 13 7 4 3 0. 16: 6 U 8 4 2 2 13:12 10 8 4 1 3 27:16 9 7 4 0 3 12:14 8 8 3 1 4 14:16 7 6 2 2 2 14:12 6 8 2 2 4 7:13 6 8 1 3 4 12:16 5 7 1 2 4 12:17 4 7 2 0 5 7:17 4 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Svoboda - Nafta, Hrastnik - Kovinar, Rudar - Slavija, železničar - Triglav, Ilirija - Nova Gorica. ZAHODNA CONSKA LIGA Piran - Slovan 2:1 (2:0) Primorje - Sava 2:0 (0:0) Kamnik - Zagorje 0:3 (0:2) Litij g,,,- Kranj ( 1:0 Tabor - Izola !:1 (2:0) LTH - Tolmin 3:0 (0:0) 1. Zagorje 8 5 2 1 14: 4 12 2. Primorje 8 5 1 2 14: 8 12 3. LTH 8 5 1 2 19: 9 U 4. Tabor 8 3 3 2 14:13 9 5. Piran 8 3 3 2 14:14 9 6. Kranj 8 3 3. 2 13:16 9 7. Izola 8 3 1 4 16:11 7 8. Tolmin 8 3 1 4 8:12 7 9. Litija 8 2 2 4 8: 9 8 10. Sava 8 1 4 3 10:13 8 11. Kamnik 8 2 1 5 14:20 5 12. Slovan 8 2 0 6 7:18 4 PARI PRIHODNJEGA KOLA: Tolmin - Piran, Izola - LTH, Kranj - Tabor, Zagorje - Litija, Sava - Kamnik, Slovan - Primorje. Florentina — Milan X Inter — Cagliari 1 Juventus — Bologna 1 L. R. Vicenza — Atalanta 1 Napoli - Roma X Piša — Varese X Sampdoria — Palermo 2 Verona — Torino 1 Triestina — Savona 1 Venezia — Alessandria X Ravenna — Pistoiese X Maršala — Messina. X Pescara — Potenza X KVOTE 13 — 17.908.100 lir 12 — 407.400 » ( B. TRAVEN ) General iz džungle ((Vsakomur izmed vas sto srebrnih pezosov. In če hočete, boste lahko vrhu tega postali še vojaki. Če pa hočete postati vojaki, lahko vsak izmed vas vzame sto pezosov in se z njimi vrne domov v svojo vas. Napisal vam bom tudi pismo za občino, da ste dobri ljudje in da vas ne sme nihče vtakniti v zapor, ker ste se uprli. Vse druge upornike bodo postrelili, vas pa ne.» «Kaj praviš k temu?« je vprašal eden druga dva. In oba sta odgovorila: «Jaz sem za to.» Najbolj prebrisani med njimi pa je dejal: «Ampak sefior general, bolje bi bilo, če nam morda takoj daste papirček, da bomo tudi zares dobili sto pezosov.» «Kajpak, kajpak,« je odgovoril divisionario, ((popolnoma prav je, da vam napišem papirček. Toda papirja nimam. Tudi svinčnika ne. Vse je ostalo v mojem suknjiču in v mojih hlačah. Rešil sem lahko samo svoje cigarete in steklenico. Ali nimate nobenega zaupanja do generala, muchachosi?« Vsi ljudje, generali ali negenerali, so nas tolikokrat pre varali,« je dejal eden izmed njih, «da ne moremo imeti več zaupanja do nikogar. Toda to pot bomo to storili, se-hor general.« (