Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 223 - 250 GDK 114.5: 48: (497.12) Prispelo / Arrived: 20. 2. 1997 Sprejeto / Accepted: 4. 4. 1997 TEMELJNI IZSLEDKI PREGLEDA GOZDNIH TAL NA SLOVENSKI 16 X 16 KILOMETRSKI BIOINDIKACIJSKI MREŽI Mihej URBANČIČ. Izvleček: V letih 1994 in 1995 smo podrobneje preiskali talne razmere na interpretacijskih površinah oglišč vseh triinštiridesetih 25 x 25 metrskih kvadrantov, ki leže na presečiščih državne 16 x 16 kilometrske bioindikacijske mreže. Namenjeni so opazovanjem in spremljanjem poškodovanosti gozdov. Opisali smo metode pedoloških del, rastiščne značilnosti kvadrantov, razvrščenost in lastnosti tal reprezentančnih profilov ter razporejenost vrednosti parametrov združenih kvantitativnih talnih vzorcev po mednarodno dogovorjenih razredih. Ključne besede: bioindikacijska mreža, interpretacijska površina, rastiščne značilnosti, gozdna tla, pedološke metode dela, reprezentančni talni profil, združeni vzorec tal, talne lastnosti, Slovenija BASIC FINDINGS AS TO FOREST SOIL SURVEY IN THE SLOVENIAN 16 X 16KM BIOINDICATION NETWORK Abstract In 1994 and 1995 a detailed research as to soil conditions in the interpretation plots of the vertices of a/143 25 x 25m quadrants situated in the intersection points of the national 16 x 16km bioindication net was carried out. They have been intended tor the observations and monitoring of forest damage.Pedological operation methods, quadrants' site characteristics, the distribution and characteristics of representative profile soil and the distribution of parameter values of quantitative soil samples compounded according to intemational standards are described. Key words: bioindication net, interpretation plot, site characteristics, forest soil, pedological work methods, representative soil profile, compounded soil sample, soil characteristics, Slovenia Dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2, SLO 224 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 KAZALO 1 UVOD / INTRODUCTION .................................................................................. 225 2 METODOLOGIJA PEDOLOŠKIH DEL/ PEDOLOG/GAL OPERAT/ON METHODOLOGY .............................................................................................. 226 3 UGOTOVITVE / F/NDINGS ............................................................................... 228 3.1 RASTIŠČNE ZNAČILNOSTI KVADRANTOV/ SITE CHARACTERISTICS OF QUADRANTS .............................................................................................. 228 3.1.1 Razporeditev kvadrantov po višinskih pasovih/ Distribution of the quadrants according to altitude zones ......................................................... 230 3.1.2 Matična podlaga kvadrantov/ Pa rent material of the quadrants ................ 231 3.1.3 Tipital/Soi/types ........................................................................................... 231 3.1.4 Gozdne rastlinske združbe na kvadrantih / Forest plant associations in the quadrants .............................................................................................. 233 3.2 RAZVRŠČENOST TAL REPREZENTANČNIH PROFILOV PO SLOVENSKI IN FAO-UNESCO PEDOLOŠKI KLASIFIKACIJI / S0/L 0/STRIBUTION OF THE REPRESENTATIVE PROFILES ACCORDING TO SLOVENIAN ANO FAO-UNESCO PEDOLOG/GAL CLASS/FICATION ...... 234 3.3 LASTNOSTI ZDRUŽENIH TALNIH VZORCEV/ CHARACTER/STICS OF COMPOUND S0/L SAM PLES .......................................................................... 241 4 POVZETEK ....................................................................................................... 245 5 SUMMARY ........................................................................................................ 247 6 VIRI / REFERENCES ........................................................................................ 249 1 UVOD 225 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... Leta 1985 je slovensko gozdarstvo osnovalo slovenski del takrat še srednjeevropske 16 x 16 kilometrske bioindikacijske mreže, namenjene monitoringu propadanja gozdov. Na njej poleg praviloma vsakoletnega popisa dendrometrijskih lastnosti, zdravstvenega stanja in poškodovanosti gozdnega drevja občasno izvajamo še dodatne raziskave vplivov onesnaženega zraka na različne dele gozda (npr. lihenološke, citogenetske, analize vsebnosti celotnega žvepla v asimilacijskih tkivih drevja idr). Leta 1995 so na tej mreži pod mentorstvom Gozdarskega inštituta in Zavoda za gozdove skupine gozdarjev - popisovalcev na triinštiridesetih kvadrantih izvedli osmo slovensko inventuro poškodovanosti gozdnih dreves in podatkov o gozdnem prostoru (prirejeno po ŠOLAR 1986, IGLG 1987 / 1988, BATIČ 1990, BOGATAJ 1995, GIS / ZGS 1996). Naših 43 kvadrantov je del že skoraj vseevropske 16 x 16 kilometrske mreže. Na njenih 5388-ih ploskvah je leta 1995 izvedlo 30 evropskih držav popis poškodovanosti drevja, 22 držav je na 4491-ih ploskvah opravilo raziskave tal, podatke o mineralni prehranjenosti drevja pa je zbralo 17 držav (prirejeno po SIMONČIČ 1996). Mednarodni akciji inventarizacije stanja in monitoringa gozdnih tal ter proučevanja mineralne prehranjenosti gozdnega drevja na ploskvah 16 km x 16 km mreže se je priključil tudi naš inštitut (GIS). Ta prispevek prikazuje temeljne izsledke naše državne inventure gozdnih tal, izvedene v okviru programa mednarodnega sodelovanja pri ocenjevanju in spremljanju delovanja onesnaženega zraka na gozd (lnternational Cooperative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests) za poročila o stanju gozdnih tal v Evropi, ki naj bi bilo izdelano do konca marca 1997. Pedološko so proučene interpretacijske površine ogljišč vseh 43-ih kvadrantov, ki leže na slovenskem delu 16 x 16 kilometrske evropske bioindikacijske mreže. Z inventuro smo preverili dosedanje podatke o talnih in drugih rastiščnih razmerah na mreži, natančneje ugotovili sedanje stanje obravnavanih tal (predvsem z vidikov njihove razvrščenosti po slovenski in po FAO-Unesco klasifikaciji tal, njihove rodovitnosti in onesnaženosti). Tako smo omogočili spremljanje procesov in sprememb z občasnim ponavljanjem tovrstnih raziskav v bodoče. Pri klasifikaciji tal in interpretaciji izidov naših raziskav smo upoštevali tudi dogovore in priporočila, doslej sprejeta na srečanjih mednarodne skupine strokovnjakov za gozdna tla (FSEP - Forest Soil Expert Panel) pri ICP Forests, ki so potrebna zaradi mednarodne usklajenosti in primerljivosti raziskav. 226 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 2 METODOLOGIJA PEDOLOŠKIH DEL Pedološko preiskani kvadranti leže na tistih triinštiridesetih presečiščih 16 x 16 kilometrske mreže Gauss-Krugerjevega koordinatnega sistema, ki padejo v gozd. Kvadrant ima obliko kvadrata s stranicami, velikimi 25 metrov. Njegova štiri oglišča so središča štirih okroglih ploskev. Ploskev zajema šest, oglišču najbližjih dreves, ki imajo premer vsaj 10,0 cm in so namenjena za gozdno inventuro. Velikost ploskve določa razdalja (polmer) med ogliščem in šestim, od oglišča v primerjavi z ostalimi petimi najbolj oddaljenim merskim drevesom (prirejeno po GIS 1995). V tem prispevku jo imenujemo tudi interpretacijska površina oglišča. Na teh površinah smo izvedli preiskave tal. Leta 1994 smo pripravili metodologijo terenskih pedoloških del in izvedli terenska pedološka dela na sedmih kvadrantih. Na ostalih šestintridesetih kvadrantih slovenske bioindikacijske mreže so bila opravljena do oktobra l. 1995. Pri tem smo uporabili naslednje postopke: Ko smo s pomočjo kart in opisa dostopa našli željeni kvadrant, smo s polstožčasto pedološko sondo preiskali talne razmere na vseh štirih okroglih ploskvah oglišč kvadranta, tako da smo enakomerno po vsej površini okoli oglišča (praviloma po desetkrat) zavrtali ali zabili sondo v tla in vsakokrat zabeležili morfološke lastnosti, globino in tip tal. Obenem smo vpisali v za ta namen sestavljen obrazec splošne podatke (registrska številka kvadranta, datum ogleda, zemljepisne koordinate, opisovalec) in rastiščne značilnosti interpretacijskih površin oglišč (položaj, relief, nadmorska višina, lega, nagib, kamnina, skalovitost/kamenitost, globina tal, vlažnostne razmere, klimatske posebnosti, gozdna združba, starost sestoja, tipi tal in njihovi površinski deleži, oblike humusa, vrsta in globina talnih horizontov, okularna ocena rodovitnosti tal). Na osnovi sondiranja smo za vzorčenje tal praviloma izbrali tisto interpretacijsko površino oglišča, ki je imelo za območje kvadranta najbolj reprezentativne talne lastnosti. Na izbrani površini oglišča smo na treh mestih (s pomočjo lesenih okvirjev) s ploskev velikosti 25 cm x 25 cm odvzeli vzorce organskih podhorizontov (opada- 227 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... 01, fermentacijske plasti-Of, humificirane organske plasti-Oh)- Nato smo iz vsake od teh treh ploskev (oziroma mest, iz katerih je bil odvzet organski horizont) z valjastim svedrom Seibersdorf (s premerom 7cm) na treh mestih odvzeli podvzorce mineralnega dela tal iz plasti z vnaprej določenimi globinami O-Sem in 5-10 cm, na dveh mestih pa iz plasti v globini 10-20cm. Te podvzorce smo združevali tako, da smo dobili za vsako odvzemno mesto (a, b, c) in za vsako plast združen vzorec, sestavljen iz treh (za organsko plast), devetih (za plast iz globine 0-5 cm in 5-10 cm) ali šestih podvzorcev (za plast iz globine 10-20 cm). Nato smo na najbolj reprezentančnem vzorčenem mestu izkopali ozek talni profil, podrobneje opisali morfološke lastnosti teh tal in iz globin nad 20 cm za potrebe pedološke klasifikacije odvzeli talne vzorce še iz genetsklih plasti tal. Na skici obrazca smo prikazali položaje mest odvzema talnih vzorcev glede na sredino oglišča (oz. količek) in glede na (nekatera) drevesa, obravnavana v gozdni inventuri, ter navedli njihovo oddaljenost od sredine in azimute. Talne vzorce, na terenu nabrane v polivinilne vrečke, smo oddajali v pedološki laboratorij GIS-a v nadaljnjo obravnavo. Talnim vzorcem, odvzetim iz genetskih plasti tal, so bile določene sledeče lastnosti: vrednosti pH v deionizirani vodi in v 0.01 M CaCl2, vsebnosti CaCO3, organskega C, humusa, skupnega N in + ++ razmerja C/N, izmenljivi kationi, vsote izmenljivih bazičnih kationov (K , Ca , ++ h k' k . (H+ AI+++ F ++ M ++ k . k Mg ), vsote izmenljivi 1slih atIonov , , e , n ), atIons e izmenjalne kapacitete, stopnje nasičenosti tal z izmenljivimi bazami, teksture. Združenim vzorcem, odvzetim iz organskih plasti in iz plasti z vnaprej določenimi globinami so bile določene tudi količine skupnega fosforja (P), kalija (K), kalcija (Ca) ter nekaterih kovin (skupni AI, Fe, Mn, Cd, Pb, Zn). O vsebnosti kovin v teh vzorcih je v pripravi poseben članek, zato jih ta prispevek ne obravnava. Metode laboratorijskih raziskav talnih vzorcev obširneje prikazuje članek v Zborniku gozdarstva in lesarstva (KALAN / KALAN / SIMONČIČ 1995) in jih zato v tem prispevku ne navajamo. Na osnovi terenskih opisov in rezultatov laboratorijskih analiz smo tla reprezentančnih talnih profilov opredelili po slovenski* in FAO-Unesco (1989) pedološki klasifikaciji. (*Tla so klasificirana po viru: ŠKORIC / FILIPOVSKI / ČIRIC 1985). 228 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 3 UGOTOVITVE 3.1 RASTIŠČNE ZNAČILNOSTI KVADRANTOV Preglednica 1 za vsak kvadrant na 16 x 16 kilometrski mreži prikazuje delovne koordinate (njihova lega po gozdnogospodarskih območjih je razvidna iz slike 1 ), številčno oznako trakta oziroma kvadranta, nadmorsko višino, matično podlago, površinske deleže talnih tipov (ugotovljeni so s sondiranjem tal in prikazani s kraticami) ter kratico na okroglih ploskvah oglišč prevladujoče potencialne naravne gozdne rastlinske združbe. Preglednica 1: Delovne oznake koordinat, krajevna imena, številčne oznake, nadmorske višine, odstotni deleži talnih tipov (prikazani so s kraticami), kratice potencialnih naravnih gozdnih rastlinskih združb za kvadrante 16 km x 16 km mreže. Table 1: Zap. Delov. št. koord. S.No. W.coor. 1 86 2 87 3 C3 4 C4 5 C5 6 C6 7 C8 8 D4 9 D8 10 D9 11 E4 12 E5 13 E7 14 F7 Sequence numbers, working designations of geographica/ coordinates, /ocations, plot numbers, altitudes, parent materia/s, shares of soil types (represented by abbreviations), acronyms of potential natura/ forest plant associations for the quadrants of the 16 km x 16 km network. Krajevno ime Stev. N.v. Matična podlaga Deleži talnih tipov Kratica oznaka (m) (%) g. zdr. Location Pio/No. Alt. Paren/ Material Shares of Soi/ Types F.Assoc. Baske 845 505 fliš-Flysch lu 60, dk/ek 40 LF Mrljaki 1002 98 fliš - Flysch dk 100 QC Martuljek 999 1150 apnenec - Limes/one lit15,čn185 AnF Fužinske planine 195 1460 apnenec - Limestone lit 25, črn 75 APs Kneža 2512 660 dolomit - Dolomite rz 100 OF GomjaTrebuša 889 465 apnenec - Limestone lit 1 O, rz 45, kk 45 HF Križ 1019 320 apnenec - Limestone rz20, kk 80 so Zajama 190 1020 apnenec-Limes/one rz80. kk 20 AnF Smolovec 971 656 fliš-Flysch dk 100 QF Padež 969 503 fliš-Flysch ek 100 QC Ljubno na 242 510 prod, glina, konglomerat- dk 100 LF Goreniskem Gravel Glav Conalomerate Lubnik 2301 550 dolomit - Dolomite lit 10, rz 90 ArF Ravnik 716 515 apnenec - Limes/one lit 5, rz 60, kk 35 AFd Rakitna 2574 760 dolomit - Dolomite lit 5, rz 95 OF Zap. Delov. Krajevno ime Stev. št. koord. oznaka S.No. W.coor. Location Plot No. 15 F8 Križna jama 587 16 F9 Snežnik 574 17 G4 Podvolovljek 83 18 G5 Rafolče 822 19 G6 Besnica 775 20 G7 ICušperk 143 21 H3 Kavšak 279 22 H4 Okonina 119 23 H5 Trojane 827 24 H6 Jelša 815 25 H7 Sela Sumberk 1042 26 H8 Hinje 1121 27 H9 Stojna 154 28 12 Gortina 321 29 14 Andraž 408 30 15 Ceče 762 31 16 Gradišce 31 32 18 Draganja sela 1122 33 J2 Remšnik 479 34 J3 Komisija 285 35 J5 Svetina 2641 36 J6 Ledina-Sevnica 37 37 J8 Trdinov vrh 1148 38 K4 Kolačno 426 39 L3 Dravski Dvor 2669 40 L4 Rabuda 2400 41 M4 Gruškovje 533 42 N2 Bunčane 2679 43 N3 Runeč 537 N.v. (m) Alt. 645 1178 1150 420 520 610 870 430 700 355 310 385 693 650 370 485 610 300 535 1300 735 310 730 300 254 320 270 190 280 229 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... Matična podlaga Deleži talnih tipov Kratica (%) g. zdr. Parent Material Shares of Soil Types F. Assoc. apnenec - Limes/one lit 1 O, rz 30, kk 60 EF apnenec - Limestone lit 10, rz40, kk 50 AFd apnenec - Limes/one lit30,čm70 AnF apnenec - Limes/one lit 1 O, rz 25, kk 65 HF glinasti skrilavci, peščenjaki - dk 100 BF Shale Sandstone apnenec - Limes/one lit 5, rz 20, kk 65, lu 1 O EF lapor-Mari dk/ek 75, lu 25 LF tuf, glinavec, lapor - Tuff, Clavstone Mari dk 70, ek 30 DA dolomit- Dolomite rz 100 ArF glinasti skrilavci, peščenjaki - Shale Sandstone dk 100 BF apnenci z roženci - Limes/one dk 95, lu 5 LF with Cherts apnenec - Limes/one rz 30, kk 70 QC apnenec - Limes/one rz 35, kk 50, lu 15 EF kloritno-amfibolov skrilavec - rk 10, dk 90 LF Chlorite-Amohibole Shist sivica - Marly Clay dk 85, lu 15 LF karbonatno-kremen. peščenjak - Carbon.-Quartzic Sandstone dk 100 LF dolomit, karbonat. peščenjak- Dolomite Carbon. Sandstone reg 5, rz 60, kk 35 EF apnenec - Limestone kk30, lu 70 QF filitoidni skrilavec - Phyllitic Schist dk 100 DA blestnik - Micaschist rk 5, dk 95 LF karbonaten E:ščenjak - ek 70, dk 30 LF Carbonatic andstone karbonatno-kremen. peščenjak - Carbon.-Quartzic Sandstone ek 5, dk 95 LF apnenec - Limes/one kk 15, lu 85 EF apnenec, karbonat. peščenjak rz 10, kk 50, lu 40 HF - Limes/one Carbon. Sandstone pretežno nekarbonaten prod - Non-carbonatic Gravel dk 100 QC karbonaten E:ščenjak - ek/dk 10, lu 90 LF Carbonatic andstone lapor-Man ek/dk 90, lu 1 O DA peščena in meljasta ilovica - flu 50, dep 50 SP Sandv and Siltv Loam lapor-Man ek/dk 100 LF Abbreviations far soil types: lit - litosols, reg - regoso/s, črn - Alpine black soi/s, rz - rendzinas, rk - rankers, ek - eutric cambiso/s, dk - dystric cambiso/s, kk - brown soi/s on limestones and dolomites, /u - /uvisols, dep - deposo/s, f/u - fluviso/s 230 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 2 3 4 6 7 9 10 ABCDEFGHIJKLMNOP Slika 1: Figure 1: Lega in delovne koordinate kvadrantov 16 km x 16 km mreže. Location and working co-ordinates of the 16 X 16km network quadrants. 3.1.1 Razporeditev kvadrantov po višinskih pasovih Preglednica 1 navaja poprečne nadmorske višine kvadrantov, preglednica 2 pa prikazuje številčno razporeditev kvadrantov po višinskih pasovih. Preglednica 2: število kvadrantov po višinskih pasovih. Table 2: Distribution of the quadrants according to altitude zones. Višinski pas Razpon nadm. višin Št. kv. % Altitude zone Width of zones No. ofq. nižinsko-gričevnat (planarno-kolinski) pod 300 m 7 16 lowland-hillv predgorski (submontanski) 300-600 m 18 42 submontane gorski (montanski) 600-900 m 12 28 mountainous visokogorski ( altimontanski) 900-1400 m 5 12 alti-montane subalpinski nad 1400 m 1 2 suba/pine 231 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... Oblikovani višinski pasovi več ali manj ustrezajo razporeditvi vegetacijskih pasov naših klimaconalnih gozdnih združb. Največ kvadrantov (42%) leži v predgorskem, najmanj (le eden) pa v subalpinskem pasu. 3.1.2 Matična podlaga kvadrantov Na trdih karbonatnih kamninah leži 21 kvadrantov (na apnencu 16, na dolomitu 5), na mehkih kamninah z manjšo vsebnostjo karbonatov in psamitnega ali pelitnega sestava je osnovanih 6 kvadrantov (na laporju 3, na sivici oz. lapornati glini 1, na karbonatnem peščenjaku 2). Na mešanih (karbonatno-nekarbonatnih) vezanih usedlinah leži 8 kvadrantov (fliš 4, apnenci z roženci 1, karbonatno- kremenov peščenjak 2). Na nevezanih usedlinah so postavljeni trije kvadranti (pretežno karbonatni peščenoilovnati do meljastoilovnati obrečni nasip 1, pretežno nekarbonatni prod 1, pretežno nekarbonaten prod, glina, konglomerat 1 ). Na srednje trdih nekarbonatnih metamorfnih skrilavcih leže trije kvadranti (blestnik 1, kloritno-amfibolov skrilavec 1, filitoidni skrilavec 1) in na srednje trdih, vezanih nekarbonatnih usedlinah (ki jih predstavljajo permokarbonski glinasti skrilavci in peščenjaki) pa dva kvadranta. 3.1.3 Tipi tal Za tipe tal, ki smo jih ugotovili s pedološkim sondiranjem interpretacijskih površin kvadrantov, smo uporabili pri izpolnjevanju terenskih obrazcev in v preglednici 1 naslednje kratice: Tip tal: lit - nerazvita tla sten in golin (litosol), reg - nerazvita tla kamnišč (regosol oz. sirozem), črn - črnica (kalkomelanosol), rz - rendzina, rk - humusnosilikatna tla (ranker), ek - evtrična rjava tla (evtrični kambisol), dk - distična rjava oz. kambična tla (distrični kambisol), kk - pokarbonatna rjava tla (kalkokambisol), lu - sprana tla (luvisol), dep - tla deponij, nasipov (deposol), flu - obrečna tla (fluvisol). Na apnencu se pojavljajo naslednji talni tipi: nerazvita tla (predvsem litosol), (alpske) črnice, rendzine, pokarbonatna rjava tla in pokarbonatna sprana tla. Na dolomitu prevladujejo rendzine, pojavljajo se tudi nerazvita tla (litosol, tudi 232 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 regosol) in pokarbonatna rjava tla. Na laporju se poleg evtričnih rjavih tal pojavljajo tudi distrična rjava tla in sprana tla. Na mešanih (karbonatno-nekarbonatnih) in na malo karbonatnih matičnih podlagah so se največkrat razvila distrična rjava tla, ponekod pa tudi evtrična rjava tla in sprana tla. Na obrečnem nasipu iz peščene in meljaste ilovice ob Muri se pojavljajo slabo razvita antropogena tla, ki smo jih opredelili kot deposol, ter obrečna tla (fluvisol). Kompactno nekarbonatno matično podlago ima pet kvadrantov. Na njej so se razvili predvsem distrični rankerji in distrična rjava tla. lnterpretacijske površine kvadrantov spadajo v naslednje pedosekvence in združbe tal (prirejeno po STRITAR 1990): Preglednica 3: Razporeditev kvadrantov in njihovih dominantnih talnih tipov po pedosekvencah in združbah tal. Table 3: Distribution of the quadrants and their dominant soil types according to pedosequences and soil associations. Pedosekvenca Združba Dominantni lipi tal Delovna koord. kvadr. Pedoseauence Association Dominant soil tvoes Coordinates of quadr. na produ in pesku rjavih tal distrična rjava tla E4,L3 on arave/s and sands of brown soils dvstric brown soi/s na glinah in ilovicah obrečnih tal obrečna tla N2 on clavs and /oams of f/uvial soils fluvisols na (a): mešanih in (b): rjavih tal evtrična in distrična rjava (a): B6, B7, D8, D9, H4, mehkih karbonatnih of brown soils tla, sprana tla H?, 15, J6 kamninah eutric and dystric brown (b): H3,I 4, JS, L4, M4, ona) mixted and b) softy soils, luviso/s N3 catbonate rocks na trdih karbonatnih rendzinastih tal litosol, regosol, alpska C3, C4, CS, C6, D4, ES, kamninah on conso/idated of undeveloped črnica, rendzina E?, F7, G4, HS, 1 6 catbonate bedrocks (rendzic) soils lithosols, regosols, Alpine (/imestones, dolomites) black soils, rendzinas pokarbonatna tla pokarbonatna rjava tla, C8, F8, F9, GS, G7, H8, developed soils on pokarbonatna sprana tla H9, 1 8, J8, K4 consol. catbonate rock brown soi/s, /uvisols na (a: metamorfnih in rjavih tal distrična rjava tla (a): 12, J2, J3 b:vezanih sedimentnih) of brown soils dystric brown soils (b): G6, H6 nekarbonatnih kamninah on non-catbonated (a: metamorphic rocks and b: consolidated sediments) bedrocks 233 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... 3.1.4 Gozdne rastlinske združbe na kvadrantih Fitocenologa Ivan Smole in Lado Kutnar sta v letu 1995 popisala vegetacijo na 12-ih kvadrantih, ostali še niso podrobneje fitocenološko proučeni. Ob našem terenskem pedološkem delu smo ocenili tudi, katerim potencialnim naravnim gozdnim rastlinskim združbam pripadajo rastišča kvadrantov. Kratice teh združb (v preglednici 1 in 4) so povzete po viru KOŠIR 1976, njihova poimenovanja pa po virih KOŠIR 1976, SMOLE 1988 in IUFRO 1986 Preglednica 4: število kvadrantov po rastiščih naravnih potencialnih gozdnih rastlinskih združb. Table 4: Kratica Acronym QC HF EF AFd AnF APs so OF ArF QF LF BF DA SP Distribution of quadrants according to the stands of natura/ potential forest plant associations. Poimenovanje gozdne združbe Št. k. Name of the forest plant association No.q. Nižinski gozdovi gradna in belega gabra (Querco-Carpinetum HT 1938 s.lat.) 4 Predgorsko bukovje (Hacquetio-Fagetum KOŠIR 1962) 3 Gorsko bukovje (Enneaphyl/o-Fagetum KOŠIR 1962) 5 Dinarski jelovo-bukovi gozdovi (Abieti-Fagetum dinaricum TREGUBOV 1957) 2 Alpski bukov gozd (Anemone trifoliae-Fagetum TREGUBOV 1957) 3 Subalpinsko smrečje (Adenostylo glabrae-Piceetum M. WRABER (1958) 1966) 1 Primorski gozd črnega gabra in jesenske vilovine 1 (Seslerio-Ostryetum HT. et HORVATIČ 1950) Termofilni bukovi gozdovi z gabrovcem (Ostryo-Fagetum M. WRABER 1960) 2 Bukovje na rendzinah s kresničevjem (Arunco-Fagetum KOŠIR (1961) 1971 s.lat) 2 Bukovje z gradnom (Querco petraeae-Fagetum KOŠIR (1961) 1971 s.lat) 2 Zmerno acidofilno bukovje (Luzulo albidae-Fagetum M. WRABER 1956 s.lat.) 12 Acidofilni bukovi gozdovi z rebrenjačo 2 (Blechno-Fagetum HT. (1950)1962 emend. MARINČEK 1970) Jelovje s praprotmi (Dryopterido-Abietetum KOŠIR 1965 (mscr.)) 3 Logi topolov in vrb (Salici-Populetum (R. TX. 1931) MEIJER-DRESS 1936 s. lat.) 1 Skupaj 43 234 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 V rastišča conalnih gozdnih rastlinskih združb (QC, HF, EF, AF, AnF, APs, SO) smo uvrstili površine 19-ih kvadrantov (44.2%), v rastišča aconalnih bukovij (OF, ArF, QF, LF, BF) spadajo površine dvajsetih kvadrantov (46.5%), v rastišča jelovih gozdov na silikatni podlagi (DA) rastišča treh kvadrantov (7.0%), v rastišče logov topolov in vrb (SP) pa so se uvrstile interpretacijske površine enega kvadranta (2.3%). 3.2 RAZVRŠČENOST TAL REPREZENTANČNIH PROFILOV PO SLOVENSKI IN FAO-UNESCO PEDOLOŠKI KLASIFIKACIJI Na vsakem kvadrantu 16 x 16 kilometrske mreže smo izkopali in opisali po en reprezentančni talni profil. Talnim vzorcem, odvzetim iz njihovih genetskih plasti, so v pedološkem laboratoriju inštituta določili številne lastnosti. Na osnovi opisov profilov in izidov laboratorijskih analiz smo tla reprezentančnih profilov razvrstili po slovenski in po FAO-Unesco klasifikaciji tal. Preglednica 5 razvršča tla profilov v pedosistematske enote po slovenski klasifikaciji tal ( oz. po klasifikaciji, ki jo je leta 1973 sprejelo nekdanje jugoslovansko društvo za proučevanje tal in se večinoma uporablja tudi pri nas). Prikazuje tudi zgradbo teh profilov po genetskih plasteh (z njihovimi oznakami), višine organskih plasti ter globine in teksture talnih plasti. Oznake talnih plasti in način prikazovanja zgradbe tal obravnavanih profilov so povzete po virih SUŠIN 1983 in ŠKORIC / FILIPOVSKI / ČIRIC 1985. Talnim vzorcem smo z ameriškim teksturno-klasifikacijskim trikotnikom. določili teksturne razrede. Kratice in poimenovanja teksture tal so povzete po Uradnem listu SRS št. 36/84 iz leta 1984. 235 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... Tekstura tal - Soi/ texture c/asses p peščena - sand pgi peščeno glinasto ilovnata - sandy clay loam ip ilovnato peščena - loamy sand mgi meljasto glinasto ilovnata - silty clay loam pi peščeno ilovnata - sandy loam pg peščeno glinasta - sandy clay m meljasta - silt mg meljasto glinasta - silty clay mi meljasto ilovnata - silty loam g glinasta - clay ilovnata - loam š šotna - peat gi glinasto ilovnata - clay loam Preglednica 5: Tipi, podtipi, različice, oblike tal reprezentančnih profilov, zgradba profilov, višine organskih plasti ter globine in teksture njihovih genetskih talnih plasti. Table 5: Soil types, subtypes, variants, forms of representative profi/es, sequences of horizons on profiles, depth and texture of their genetic soil layers. Z. Delov. Tip, podtip, različica, oblika Zgradba tal profilov po (pod)horizontih; višine in št. koord (ŠKORIC et ali. 1985) globine (v cm) ter kratice tekstur genetskih plasti No. Coord. Type, subtype, variant, form Symbols, depth, texture of genetic (sub)horizons 1 B6 distrična rjava tla, sprana, na flišu, OI-Of-Oh-Aoh-(B)v/E-(B)v /Bt globoka; dystric brown soils, luvic, on 6/5cm-4-2/1-0-315cm-40/50 (i,mgi)-nad 110cm flvsch, deep mgi,gi) 2 B7 distrična rjava tla, tipična, na flišu, OI,f-Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v-C srednje globoka; dystric brown 7cm/0cm-0cm-2/4cm-40cm (i)-50cm (i)-65cm soils,tvoical, on flvsch,medium deep (pi) 3 C3 alpska . (kalkomelanosol), OI-Of-Oh--Amo/ C-R crnIca organomineralna, koluvialna; Alpine 26/27 cm-24cm-20cm-0cm-33cm (pi) black soils, oraanic-mineral 4 C4 alpska črnica,organogena, litična, z OI-Of-Oh -Oh/R-R organskim horizontom; Alpine black 80/81 cm-79/80cm-78cm-68cm-0cm soils, organic, lithic 5 C5 rendzina, na dolomitu, karbonatna, OI-Of-Oh -Amo-AmoC-CR ilovnata, močno skeletna, plitva; 6/5cm-3cm-1 /0cm-0cm-4/7 cm--20/23cm (pi) rendzinas, on dolomite, carbonatic, loamv, stonv, shallow 6 C6 pokarbonatna rjava tla, sprana, globoka, OI-Of-Oh -Aoh-(B)rz/E -(B)rz /BI -CR ilovnata; brown soils on limestone, luvic, 5/6-3-2/1-0-5/7(mi)-40(i)-81 cm(gi) deeP, loamv 7 C8 pokarbonatna rjava tla, tipična, plitva, OI-Of-Oh -Aoh-(B)rz-(B)rz/C-C(B)rz -CR ilovnata, močno skeletna; brown soils on 4-2-1 /0-0-2/3-15-20(i)-30cm limestone, typical, shallow, loamy, very skeleta/ 236 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 z. Delov. Tip, podtip, različica, oblika Zgradba tal profilov po (pod)horizontih; višine in št. koord (ŠKORIČ et ali. 1985) globine (v cm) ter kratice tekstur genetskih plasti No. Coord. Type, subtype, variant, form Symbols, depth, texture of genetic (sub)horizons 8 D4 pokarbonatna rjava tla, tipična, srednje 01-0f-Oh--Aoh-A(B)rz-(B)rz-CR globoka, ilovnata; brown soils on 7 l6-5-4-0-415(i)-15(i)-45cm(i) limestone, typical, medium deep , /oamv 9 D8 distrična rjava tla, tipična, na flišu, OI-Of-Oh -Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v-C srednje globoka; dystric brown 7 /9-5-2/3-0-3/4-20(i)-40(gi)-55cm(gi) soils,tvpical, on f/ysch,medium deep 10 D9 evtrična rjava tla, tipična, na flišu, 01-0f -Aoh-A(B)v-(B)v/C-C(B)v-C ilovnata, srednje skeletna; eutric brown 4-2-0-7 /12(pi)-20(pi)-40(mi)-50/60cm(pi) soils, typical, on flysch, /oamy, medium skeleta/ 11 E4 distrična rjava tla, tipična, na glini-produ, OI-Of, h-Aoh-(B)v-(B)vC-C(B) globoka; dystric brown soils, typical, on 5-2-0-4/6-40(i,gi)-120cm(gi) - nad 130cm c/ay and aravel, deeo 12 E5 rendzina, na dolomitu, karbonatna, OI-Of-Oh -Amo-Amo/C-CA-C ilovnata, srednje skeletna, globoka; 9-8-6-0-20-40(pi)-49cm(mi) rendzinas, on dolomite, carbonatic, /oamv, medium skeleta/, deep 13 E7 pokarbonatna rjava tla, tipična, srednje OI,f-Aoh-(B)rz-CR globoka, ilovnata; brown soils on 3/1-0-7/1 0(mi)-45/50cm(mgi,gi) limestone, typical, medium deep , /oamy 14 F7 rendzina, na dolomitu, karbonatna, OI-Of,h -Amo-AmoC-CR ilovnata, močno skeletna, sr. glob. ; 4/2-2/1-0-10-35cm rendzinas, on dolomite, carbonatic, loamv, verv skeleta/ , medium deeo 15 F8 pokarbonatna rjava tla, sprana, globoka, OI-Of,h -Aoh-A/E-(B)rz/E-(B)rz /Bt-CR glinasta; brown soils on limestone, luvic, 3/2 cm -2/1-0-3-1 0(mi)-50(mgi)-80cm(mg) deep , clavev 16 F9 pokarbonatna rjava tla, tipična, plitva, 01-0f-Oh -Aoh-(B)rz-C(B)rz-CR glinasta; brown soils on limestone, 4/2-2/1-1 /0-0-4/6-20-35cm(mg) tvoical,shal/ow, ctavev 17 G4 alpska črnica,organogena, skeletna, z OI-Of-Of,h -Oh -Oh/C-COh-R organskim horizontom; Alpine black 70-68-65-61-48-31-0cm soils, oraanic, skeleta/ 18 G5 pokarbonatna rjava tla, sprana, sr. OI-Of -Aoh-(B)rz/E-(B)rz/Bt-CR globoka, glinasta, z malo skeleta; brown 6/4-1 /0-0-3/5-15(i)-35/37cm(g) soi/s on limestone, luvic, medium deep , clavev 19 G6 distrična rjava tla, tipična, na pešč. in OI-Of-Oh -Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v glin. skrilavcih, globoka; dystric brown 5/3-2-1 /0-0-3/5-60(i)-1 00(i)-nad 120cm soils, typical, on shales and sandstones, deep 20 G7 pokarbonatna rjava tla, sprana, srednje OI-Of-Oh -Aoh-(B)rzE-(B)rzC-RC globoka, ilovnata; brown soils on 4/5-2-1/0-0-4/7-20(mi)-45cm(mgi) limestone, /uvic, medium deep ,loamy z. Delov. št. koord No. Coord. 21 H3 22 H4 23 H5 24 H6 25 H7 26 H8 27 H9 28 12 29 14 30 15 31 16 32 18 237 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... Tip, podtip, različica, oblika Zgradba tal profilov po (pod)horizontih; višine in (ŠKORIC et alf. 1985) globine (v cm) ter kratice tekstur genetskih plasti Type, subtype, variant, form Symbols, depth, texture of genetic (sub)horizons distrična rjava, z evtrič. podtaljem, na OI-Of-Oh -Aoh-(B)v -(B)vC laporju, globoka; dystric brown soils, with 8/7-6-4/5-0-5-60((i,pgi)-nad 1 0Ocm(gi) eutric underoround, on marl, deep evtrična rjava, na laporju, glinovcu in tufu, OI-Of,h -Aoh-(B)v/E-(B)vC-C sprana, ilovnata, sr. skeletna; eutric 6/4-2/3-0-5/7-30(i,pi)-60/70cm(gi) brown soils, on marl, c/aystone and tuff, luvic, loamy, medium skeleta/ rendzina, na dolomitu, karbonatna, OI-Of,h -Arno-Arno/C-GA-C ilovnata, srednje skeletna, globoka; 6/4-3/1-0-15-35-55cm rendzinas, on dolomite, carbonatic, loamv, medium skeleta/, deep distrična rjava tla, tipična, na peščenjakih OI-Of-Oh -Aoh-(B)v-(B)vC in glin. skril., globoka; dystric brown soils, 9/8-6/5-3/4-0-4/6-60(mgi)-nad 1 00cm(gi) tvpica/, on shales and sandstones, deep sprana tla, na apnencih z roženci, OI-Of,h -Aoh-E-E/C-Bt /C tipična, ilovnat E hor., sr. skeletna; 4/2-1-0-10-40(mgi)-60(mgi)- nad 11 0cm(mg) luvisols, on limestone with cherts, typica/, /oamy E hor., medium stonv pokarbonatna rjava tla, sprana, srednje OI-Of -Aoh-(B)rz/E-(B)rz /Bt-R globoka, glinasta; brown soi/s on 7 /3-1 /2-0-3/5-40(9 i)-4 7 cm (g) limestone, /uvic, medium deep , clayey pokarbonatna sprana, na apnencih, OI-Of -Aoh-E-Bt tipična, ilovnat E, malo skeletna luvisols, 3-2/1-0-4/6-60(mgi)- nad 1 O0cm(mg) on limestone, typical, loamy E hor., few rock fraaments distrična rjava, z evtrič. podtaljem, na OI,f-Aoh-(B)v-(B)vC-C metamorfnih skril., sr. globoka; dystric 2/1-0-5-50(mi)-70cm(i) brown soils, with eutric underground, on schist, medium deep sprana tla, na sivici, psevdooglej. v B OI-Of-Oh -Aoh-AE-E-Bt-Bt Ig hor., ilovnat E hor., malo skeletna 4-2/3-1-0-2/3-20(i)-40(mgi)-80(mg ,gi)- nad luvisols, on marly c/ay, loamy E hor., 110cm(mg) lpseudogleyic in B hor. distrična rjava, z evtr. podtaljem, na OI-Of,h -Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v peščenjakih, globoka; dystric brown 3/4-2/1-0-10-60(pi,i)-80(pi)- nad 110cm(pi) soils, with eutric underground, on sandstone, deep pokarbonatna rjava, sprana, globoka, OI-Of -Aoh-(B)rz/E-(B)rz /Bt-(B)rzC-C ilovnato-glinasta; brown soils on 3/4-2/1-0-3/4-50(gi)-60(gi)-65/75cm(g) dolomite, luvic, deep, /oamv-clavev pokarbonatna sprana, na apnencu, OI-Of -Aoh-AE-E-Bt akrična, glinasta, malo skeletna; luvisols, 3/4-2/1-0-3/6-10-40/60(mgi,mg)- nad on limestone, acric, clavev 11 0cm(mq,q) 238 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 z. Delov. Tip, podtip, različica, oblika Zgradba tal profilov po (pod)horizontih; višine in št. koord (ŠKORIC et a/1. 1985) globine (v cm) ter kratice tekstur genetskih plasti No. Coord. Type, subtype, variant, form Symbols, depth, texture of genetic (sub)horizons 33 J2 distrična rjava tla, tipična, na OI-Of-Of,h-Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v metamorfnih skrilavcih, globoka; dystric 3-2/1-1-0-2/5-50{i,gi)-70(i)- nad 100cm(i) brown soils, typical, on schist, deep 34 J3 distrična rjava tla, tipična, na OI-Of-Oh -Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v metamorfnih skrilavcih, globoka; dystric 10/13-9/11-5n-0-8/12-20(i)-40(mi)-55cm(mi) brown soils, typical, on schist, deep 35 J5 evtrična rjava,na karbonat. pešč., OI-Of-Oh -Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v-C regolitična, ilovnata, sr. skeletna; eutric 3/5-2-1 /0-0-3/5-25{i, pi)-43cm(pi) brown soils, typical, on carbonate sandstone, regolitic, Joamy, medium skeleta/ 36 J6 distrična rjava tla, tipična, na OI-Of,h -Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v-C peščenjakih, srednje globoka; dystric 5-2-0-3/6-30(pi)-50{pi)-65cm(pi) brown soils, typical, on sandstones, medium deep 37 JB pokarbonatna sprana tla, na ap., tipična, OI-Of -Aoh-E-Bt-R/C ilovnat E, malo skeletna; /uvisols, on 4-2-0-4n-60(mgi)-85cm(g) limestone, loamv E hor. 38 K4 pokarbonatna rjava tla, sprana, globoka, OI-Of-Oh -Aoh-(B)rz/E-(B)rz /Bt-C ilovnato-glinasta; brown soils on 5/6-3-2/1-0-2/4-60(mgi)-90/95cm(g) limestone, Juvic, deep , loamv-c/avev 39 L3 distrična rjava tla, tipična, na produ, OI,f-Oh -Aoh-(B)v-(B)vC-C globoka; dystric brown soils, typical, on 5-3-0-7 /10-50(i)-7 4n7 cm(i) 1 arave/, deep 40 L4 sprana tla, na karbonatnem peščenjaku, OI,f- Of-Aoh-E-Bt tipična, ilovnata, malo skeletna; /uviso/s, 5/2-2-0-4-50(mi)- nad 11 0cm(i) on carbonatic sandstone, typica/, /oamv 41 M4 evtrična rjava, na peščenem laporju, OI-Of -Aoh-(B)v-(B)v/C-C(B)v-C tipična, ilovnata,sr. Skeletna; eutric 4/3-1 /0-0-5/8-40(mgi)-60(i)-75cm(i) brown soils, on sandy mar/, typical, /oamy, medium skeleta/ 42 N2 obrečna tla, karbonatna, globoka, OI,f - (A)pC - C peščenoilovnata, z malo skeleta; 2/4-0-20cm(pi) fluvisols, carbonatic, deeP, sandv loamv 43 N3 evtrična rjava tla, na laporju, tipična, OI-Of-Oh - Aoh - (B)v ilovnata, z malo skeleta; eutric brown 3-3/2-1-0-2- nad 100cm(mi, mgi) soils, on mar/, typical, loamy, little skeleta/ 239 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... V preglednici 6 so tla reprezentančnih profilov razvrščena v talne tipe (po slovenski) in v talne enote - po FAO-Unesco klasifikaciji tal. Slednjo obvezno uporabljamo pri mednarodni metodologiji inventarizacije gozdnih tal (FAO Unesco ISRIC 1989, UN-ECE 1994, FSEP-6 1996). Tla razvršča v skupine in enote po ključu, ki je osnovan na diagnostičnih horizontih in diagnostičnih lastnostih tal in ni v celoti združljiv s slovenskim pedološkim sistemom. Iz preglednice 6 je razvidno, da se organogeni črnici na apnencu po FAO- Unesco klasifikaciji uvrščata v avtomorfni, falični histosol (Folic Histoso/s), organomineralni kalkomelanosol in rendzine pa v rendzični leptosol (Rendzic Leptoso/s). Evtrična rjava in pokarbonatna rjava tla so se večinoma uvrstila v talno enoto evtrični kambisol (Eutric Gambisols), le tla treh profilov, ki so v globinah med 20 cm in 50 cm ponekod vsebovala več kot 2% kalcijevega karbonata, so se uvrstila v karbonaten kambisol (Ga/caric Gambisols). Distrična rjava tla so se večinoma uvrstila v (FAO-Unesco) distrične kambisole (Dystric Gambiso/s), tla treh profilov, ki so imela v nekaterih delih kambičnega (B) horizonta kationsko izmenjalno kapaciteto manjšo kot 4 cmol (+) na kg tal ali manjšo kot 24 cmol (+) na kg gline, so se uvrstila v železovo-aluminijev kambisol (Ferralic Gambisols). Sprana tla, ki so imela v argičnem B horizontu kationsko izmenjalno kapaciteto enako ali večjo kot 24 cmol (+) na kg gline in stopnjo nasičenosti z bazami enako ali večjo kot 50 %, so se uvrstila v enostavni luvisol (Haplic Luviso/s), če so imela poleg teh lastnosti tudi ustrezno "bled", albični E horizont, so se uvrstila v albične luvisole (Albic Luviso/s). Tla dveh profilov (sprana tla na apnencih z (v preperini prevladujočimi) roženci in akrična pokarbonatna sprana tla), ki so imela vsaj v nekaterih delih argičnega B horizonta kationsko izmenjalno kapaciteto manjšo kot 24 cmol (+) na kg gline in stopnjo nasičenosti z bazami manjšo koz 50 %, so se uvrstila v enostavne akrisole (Haplic Acriso/s). Profil slabo razvitih, karbonatnih obrečnih tal se je uvrstil v karbonaten fluvisol (Ga/caric Fluvisols). (Večina poslovenjenih imen za FAO- Unesco talne enote je povzet po viru: LOBNIK et ali. 1994). 240 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 Preglednica 6: Razvrščenost tal reprezentančnih profilov po slovenskih talnih tipih in FAO-Unesco talnih enotah. Table 6: Distribution of representative profiles' soil according to Slovenian soil types and the FAO-UNESCO soil units. Tip tal Talna enota Zaporedna številka kvadranta Sk. Soil Type Soil Unit Serial number of the quadrant No. (SLO) (FAO-Unesco) (Prikazane so v preglednici 1in 5) črnica (kalkomelanoso~, organogena Folic Histosols 4, 17 2 Alpine black soil, organic črnica (ka/komelanoso~, organomin. Rendzic Leptosols 3 1 Alpine black soil, organic-mineral rendzina Rendzic Leptoso/s 5, 12, 14, 23, 4 rendzinas evtrična rjava tla (evtrični kambiso~ Eutric Gambisols 10,22,35,43 4 eutric brown soils evtrična rjava tla (evtrični kambiso~ Ga/caric Gambiso/s 41 1 eutric brown soils pokarbonatna rjava tla (kalkokambiso~ Eutric Gambisols 6, 7, 13, 15, 16,20,26, 31,38 9 brown soils on limestones and dolomites pokarbonatna rjava tla (kalkokambiso~ Ga/caric Gambisols 8, 18 2 brown soils on limestones and dolomites distrična rjava tla (distrični kambiso~ Dystric Gambisols 1,2,9, 11, 19,21,28,30,34, 36 10 distrična rjava tla (distrični kambiso~ Ferralic Gambisols 24,33, 39 3 dystric brown soils sprana tla (luviso~ - lessive soils Hap/ic Luviso/s 27 1 sprana tla (luviso~ - /essive soi/s Albic Luviso/s 29,37,40 3 sprana tla (luviso~ - lessive soils Haplic Acriso/s 25, 32 2 obrečna tla (f/uviso~ - f/uviso/s Ga/caric Fluvisols 42 1 43 Slika 2: Figure 2: 241 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... Galcaric Haplic Acrisols Fluvisols Folic Histosols 5% 5% Rendzic 2% Albic Luvisols 7% Haplic Luvisols 2% Ferralic Garnbisols 7% Dystric Garnbisols 23% Leptosols 12% Galcaric Garnbisols 7% 8.Jtric Garnbisols 30% Odstotni deleži FAO-Unesco talnih enot. The FAO-Unesco Soi/ Units expressed asa percentage. 3.3 LASTNOSTI ZDRUŽENIH TALNIH VZORCEV V preglednici 7 so vrednosti parametrov združenih vzorcev mineralnega dela tal, odvzetih iz plasti z vnaprej določenimi globinami, porazdeljene po mednarodno dogovorjenih razredih (FSEP-6 1996). Razvidno je, da je bila večina vzorcev močno do srednje kisla (2. in 3. razred pH vrednosti) ter da so imeli zelo ozka do ozka C/N razmerja (vrednosti C/N prvega razreda so značilne za sprsteninasto obliko humusa, vrednosti v mejah 2. razreda pa za prhlinaste sprstenine do prhline) in C/P razmerja. Vzorci so zastopani v vseh razredih vsot izmenljivih bazičnih kationov in izmenljivih kislih kationov (1. razred - zelo nizka, 2. - nizka, 3. - srednja, 4. - visoka, 5. - zelo visoka vsota BCE oz. ACE). Večina vzorcev je imela srednjo do visoko kationsko izmenjalno kapaciteto (3. in 4. razred CEC). Vzorci so zastopani v vseh razredih stopenj nasičenosti z bazami (1. razred - zelo 242 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 nizka Base Sat, 2. - nizka, 3. - zmerna, 4. - obilna, 5. - tla so zasičena z izmenljivimi bazičnimi kationi). Združeni kvantitativni vzorci, odvzeti iz globine O do 5 cm, so se večinoma razvrstili v 3. in 4. razred vsebnosti organskega ogljika. Vzorci, odvzeti iz globjih plasti, so v primerjavi z njimi praviloma manj humozni. Največ jih je v 2. in 3. razredu vsebnosti ogljika organskega izvora (Corg). S skupnim dušikom (N) so bili kvantitativni vzorci tal srednje (3. razred), dobro do bogato (4. razred), nekateri pa tudi zelo bogato (5. razred) preskrbljeni. Večina je vsebovala malo skupnega fosforja (1. razred vsebnosti P) in ni bila karbonatna (1. razred vsebnosti kalcijevega karbonata). Večina združenih kvantitativnih vzorcev mineralnega dela tal je porazdeljena v 3. (srednji) razred vsebnosti skupnega kalija (K), v 1. in 2. razred vsebnosti skupnega kalcija (Ca) ter v 3. razred vsebnosti skupnega magnezija (Mg). Preglednica 7: številčna razvrščenost združenih vzorcev talnih plasti iz vnaprej določenih globin O - 5 cm (MS), 5 - 10 cm (M10) in 10 - 20 cm (M20) po razredih vrednosti naslednjih parametrov: Table 7: Numeral distribution of compounded samples from the soil layers at fixed depths of O - 5 cm (M5), 5 - 10 cm (M10) and 10 - 20 cm (M20) according to value classes of the following parameters: - aktivna (pH v H2O) in potencialna (pH v CaCl2) kislost - actua/ (pH ( H2O)) and potential (pH ( CaCl2)) acidity Razred pH MS M10 M20 pH MS M10 M20 C/ass (H2O) (CaCl2) 1 :5:3.2 o o o :5:3.2 1 o o 2 3.3-4.0 5 2 o 3.3-4.0 18 18 13 3 4.1-5.0 19 24 22 4.1-5.0 13 15 19 4 5.1-6.0 9 7 9 5.1-6.0 3 1 2 5 >6.0 8 7 9 >6.0 6 6 6 sk 41 40 40 41 40 40 243 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... - razmerja med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N) in razmerja med organskim ogljikom in skupnim fosforjem (C/P) - organic carbon to tata/ nitrogen and organic carbon to tata/ phosphorus ratios Razred C/N MS M10 M20 C/P MS M10 M20 Class 1 ~16 21 20 28 ~200 32 40 38 2 17-24 18 20 11 201-400 7 o 2 3 25-30 2 o 1 401-600 o o o 4 31-40 o o o 601-800 o o o 5 >40 o o o >800 1 o o sk 41 40 40 40 40 40 - vsote izmenljivih bazičnih kationov (BCE) in izmenljivih kislih kationov (ACE) - sums of exchangeab/e basic cations and exchangeable acid cations Razred BCE MS M10 M20 ACE MS M10 M20 Class cmol+/kg cmol+/kg 1 ~0.5 1 2 5 ~0.5 4 3 5 2 0.6-2.0 6 11 8 0.6-2.0 6 6 5 3 2.1-5.0 9 8 9 2.1-5.0 7 9 13 4 5.1-20.0 17 12 11 5.1-20.0 22 22 17 5 >20.0 8 7 7 >20.0 2 o o sk 41 40 40 41 40 40 - kationske izmenjalne kapacitete (CEC) in stopnje nasičenosti z bazami (Base Sat) - cation exchange capacities (CEC) and base saturations (Base Sat) Razred CEC MS M10 M20 Base Sat MS M10 M20 C/ass cmol+/kg % 1 ~5.0 o 1 1 ~5 1 3 2 2 5.1-10.0 1 8 14 6-20 11 11 10 3 10.1-20.0 23 24 18 21-50 6 8 10 4 20.1-50.0 12 4 4 51-95 16 11 11 5 >50.0 5 3 3 >95 7 7 7 sk 41 40 40 41 40 40 244 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 - vsebnosti ogljika organskega izvora (Corg) in skupnega dušika (N) - arganic carban (Corg) and tata/ nitrogen (N) cantents Razred Corg MS M10 M20 N MS M10 M20 Class g/kg g/kg 1 ~10 o 1 1 ~0.2 o o o 2 11-20 2 11 19 0.3-0.5 o o o 3 21-50 16 22 16 0.6-1.0 1 4 9 4 51-100 16 4 3 1.1-5.0 33 32 28 5 >100 7 2 1 >5.0 7 4 3 sk 41 40 40 41 40 40 - vsebnosti skupnega fosforja (P) in kalcijevega karbonata (CaCO3) . - total phaspharus (P) and ca/cium carbanate (CaCO3) cantents Razred p MS M10 M20 CaCO3 MS M10 M20 Class mg/kg g/kg 1 ~500 27 29 28 ~5 34 34 32 2 501-750 6 3 3 6-50 3 2 3 3 751-1000 3 4 6 51-200 1 1 2 4 1001-1500 2 4 2 201-500 3 3 2 5 >1500 2 o 1 >500 o o 1 sk 40 40 40 41 40 40 - vsebnosti skupnega kalija (K) in skupnega kalcija (Ca) - tata/ patassium (K) and tata/ calcium (Ca) cantents Razred K MS M10 M20 Ca MS M10 M20 C/ass mg/kg mg/kg 1 ~500 o o o ~2000 12 17 17 2 501-1000 5 8 7 2001-5000 12 11 11 3 1001-2000 24 23 24 5001-10000 9 9 6 4 2001-4000 11 9 8 10001-25000 7 3 6 5 >4000 o o 1 >25000 o o o sk 40 40 40 40 40 40 245 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... - vsebnosti skupnega magnezija (Mg) v mg Mg na kg tal - tata/ magnesium (Mg) contents (mg Mg/kg of soil) Razred Mg MS M10 M20 C/ass mg/kg 1 ::;1000 2 2 2 2 1001-2500 6 6 7 3 2501-5000 21 18 16 4 5001-10000 3 6 8 5 >10000 8 8 7 sk 40 40 40 Obravnavani podatki in izsledki omogočajo številne nadaljnje interpretacije in medsebojne sinteze kot tudi interdisciplinarne sinteze s podatki iz drugih raziskav, ki so bile ali še bodo opravljene na bioindikacijski mreži. 4 POVZETEK Prispevek prikazuje metode dela in temeljne izsledke državne inventure gozdnih tal, ki jo je v okviru programa mednarodnega sodelovanja pri ocenjevanju in spremljanju delovanja onesnaženega zraka na gozd leta 1994 in 1995 izvedel gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na interpretacijskih površinah oglišč triinštiridesetih 25 x 25 metrskih kvadrantov, osnovanih na presečiščih slovenske 16 x 16 kilometrske bioindikacijske mreže, Kvadranti ležijo v nadmorskih višinah od 100 do 1450 metrov, največ v predgorskem in gorskem višinskem pasu. Po naših ugotovitvah imamo na kvadrantih rastišča štirinajstih tipov gozdnih združb, polovica (7) je klimaconalnih. Prevladujejo rastišča pretežno čistih bukovih gozdov (na 27-ih kvadrantih). Gozd gradna in belega gabra porašča štiri kvadrante, jelovje s praprotmi pa tri. S po dvema kvadrantoma so zastopana rastišča bukovja z gradnom, bukovja z gabrovcem in jelovo-bukovi gozdovi, s po enim kvadrantom pa rastišča topolja z vrbami, primorskega gozda črnega gabra z jesensko vilovino in subalpinsko smrečje. Na apnencih in dolomitih je bilo osnovanih 21 kvadrantov. S pedološkim 246 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 sondiranjem smo ugotovili, da se na površinah teh kvadrantov pojavljajo nerazvita tla, črnice, rendzine, pokarbonatna rjava tla in pokarbonatna sprana tla. Na ostalih karbonatnih kamninah (laporju, lapornati glini, karbonatnem peščenjaku) in na mešanih karbonatno-nekarbonatnih matičnih podlagah (flišu, apnencih z roženci, karbonatno-kremenovem peščenjaku) leži 14 kvadrantov. Na teh površinah so se razvila evtrična in distrična rjava ter sprana tla. En kvadrant leži na karbonatnem peščenoilovnatem nasipu ob Muri. Tam so slabo razvita obrečna in antropogena tla. Na nekarbonatnih prodih, blestnikih, skrilavcih in peščenjakih je bilo osnovanih 7 kvadrantov. Na njihovih interpretacijskih površinah prevladujejo distrična rjava tla, ponekod se pojavljajo tudi distrični rankerji. Na vsakem kvadrantu je bil izkopan, vzorčen in opisan po en reprezentančni talni profil. Tla teh profilov smo razvrstili v naslednje FAO-Unesco talne enote: Tla dveh profilov so se uvrstila v falični histosol (Folic Histoso/s), tla petih profilov v rendzični leptosol (Rendzic Leptosols), v talno enoto evtrični kambisol (Eutric Gambiso/s) so se uvrstila tla trinajstih profilov, v karbonatni kambisol (Ga/caric Gambisols) treh, v distrične kambisole (Dystric Gambiso/s) tla desetih profilov. Tla treh profilov so se uvrstila v železovo-aluminijev kambisol (Ferralic Gambiso/s). tla enega profila v enostavni luvisol (Haplic Luvisols), treh pa v albične luvisole (Albic Luviso/s). Tla dveh profilov so se uvrstila v enostavne akrisole (Hap/ic Acriso/s). Profil slabo razvitih, karbonatnih obrečnih tal spada v karbonatni fluvisol (Ga/caric Fluviso/s). Na interpretacijski površini· ogljišča, ki je imelo v primerjavi z ostalimi tremi za območje kvadranta najbolj reprezentativne talne razmere, smo iz organskih podhorizontov in iz plasti z vnaprej določenimi globinami (0-5 cm, 5-10 cm ter 10- 20 cm) na več mestih odvzeli vzorce tal z znano površino in volumnom. Vzorce posamezne talne plasti smo med seboj dobro premešali, da smo dobili združen talni vzorec. Združenim talnim vzorcem smo določili naslednje lastnosti: vrednosti pH v deionizirani vodi in v 0.01 M CaCl2, vsebnosti CaCO3, organskega C, humusa, celokupnega N in razme1a C/N, izmenljive katione, vsote izmenljivih bazičnih kationov (K+, Ca ++. Mg+ ), vsote izmenljivih kislih kationov (H+, AI+++, Fe ++. Mn ++ ), kationske izmenjalne kapacitete, stopnje nasičenosti tal z izmenljivimi 247 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... bazami, teksture, količine skupnega fosforja (P), kalija (K), kalcija (Ca) ter nekaterih kovin (skupni AI, Fe, Mn, Cd, Pb, Zn). Prispevek prikazuje razvrstitev vrednosti nekaterih parametrov združenih kvantitativnih vzorcev mineralnega dela tal v mednarodno dogovorjene razrede. Obravnavani izsledki preiskave tal na 16 x 16 kilometrski mreži so namenjeni pripravi poročila o stanju gozdnih tal v Evropi in sintezi z drugimi ugotovitvami o stanju naših gozdov (izidi foliarnih analiz, ugotovitve popisa osutosti, zdravstvenega stanja in vitalnosti drevja idr.). Omogočajo nadaljnji monitoring stanja tal na mreži in spremljanje procesov v njih. 5 SUMMARY The article presents work methods and basic findings of the national forest soil inventory, which was carried out within the program of international co-operation in the field of the assessment and monitoring of air pollution impact on forest in 1994 and 1995; it was performed by Forestry Institute (GIS) in the interpretation plots of vertices in 43 quadrants, which are 25 x 25m in size and have been founded in the intersection points of Slovenian 16 x 16km bioindication net. The quadrants are situated between 100 to 1450m above sea level, the majority of them being in the submontane and mountainous altitudinal zones. According to our findings sites of 14 forest association types emerge in the quadrants. Half of them (7) are climato-zonal ones. The sites of primarily pure beech forests prevail (in 27 quadrants). The forest of Quercus petraea and Carpinus betu/us grows in four and beech forest with ferns in three quadrants. Fir tree in combination with Quercus petraea, beech forest with Ostrya carpinifolia and fir-beech forests can be found in two quadrants and the site of poplar with willows, littoral forests of Pinus nigra in combination with Sesleria autumnalis and subalpine spruce forest can be found in one quadrant. On limestone and dolomite 21 quadrants were founded. By means of pedological gauging it has been established that on the surface of these quadrants undeveloped soils, black soils, rendzinas, brown soils on limestone and luvic soils emerge. 248 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 On the rest of carbonate stones (marl, marly loam, carbonate sandstone) and on carbonate-noncarbonate mixed parent materials (flysch, limestone with cherts, carbonate-flint sandstones) 14 quadrants are located. Eeutric and distric brown soils and luvic soils have developed in these areas. One quadrant is situated on carbonate sandy-loamy dam along the Mura River. Here, poorly developed riverine soil and anthropogenic soil emerge. On noncarbonate gravel, schist (mica, flint), shales and sandstones 7 quadrants were founded. Distric brown soil is prevalent in their interpretation areas, with spots of distric rankers. In each quadrant one representative soil profile was dug out, sampled and described. Soils have been distributed into the following FAO-UNESCO soil units: The soil of two profiles has been ranked as the Folic Histosol class, the soil of five profiles as Rendzic Leptosol class, that of thirteen profiles as Eutric Cambisol, the soil of three profiles as Calcaric Casmbisols and the soil of ten profiles as Dystric Cambisols. The soil of three profiles has been classified as Ferralic Cambisols, the soil of one profile as Halpic Luvisol, that of three profiles as Albic Luvisols, two of them have been ranked as Halpic Acrisols. The profile of poorly developed, carbonate riverine soil has been classified as Calcaric Fluvisols. In the interpretation plot of a vertex, which had - in comparison with the other three vertices - the most representative soil conditions far the quadrant area, soil samples were taken from organic subhorizons and the layers with depths defined in advance (O-Sem, 5-10cm, 10-20cm) in severa! spots, the area and volume of the former being known. Th_e samples of an individual soil layer were thoroughly mixed up, so that a compound soil sample was obtained. The following properties were defined far compound soil samples: pH value in deionised water and in 0.01 M CaCl2, the content of CaCO3, of organic C, humus, total N and the C/N ratios, exchangeable cations, the sums of exchangeable basic cations (K\ Ca++, Mg++), the sums of exchangeable acid cations (H\ AI+++, Fe++, Mn++), cation exchange capacity, degrees of soil saturation with exchangeable bases, textures, amounts of total phosphorus (P), potassium (K), calcium (Ca) and some metals (total AI, Fe, Mn, Cd, Pb, Zn). The article presents value distributions of some of the parameters of compound quantitative samples of the mineral part of the soil according to internationally agreed classes. 249 Urbančič M.: Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal, ... The findings of the soil investigation on the 16 x 16km net are intended for the elaboration of a report on the state of forest soil in Europe and the synthesis with other findings concerning the state of Slovenian forests (foliar analyses results, defoliation inventory results, health state and vitality of trees). They enable further monitoring of soil condition on the net and the processes therein. 6 VIRI BATIČ, F., 1990. Gozdovi še vedno propadajo.- Proteus, 52, št. 8, Ljubljana, s. 291-298. BOGATAJ, N., 1995. Poročilo o propadanju gozdov v letu 1995.- Gozdarski vestnik, Vol. 53, No.9, Ljubljana, s. 352-358. FAO / ISRIC, 1990. Guidelines for soil description. 3rd Edition.- Soil Resources, Management and Conservation Service Land and Water Development Division. lnternational Soil Reference lnformation Centre, Food and Agriculture Organisation of the United Nations, Rome, 70 s. FAO / Unesco / ISRIC, 1989. FAO-Unesco soil map of the world.- Revised legend. FAO, Rome, Unesco, Paris, ISRIC, Wageningen, 138 s. FBVA, 1992. Osterreichische Waldbodenzustandinventur.- Ergebnise. Band l. Forstlichen Bundesversuchsanstalt. Wien, 145 s. FSEP-6, 1996. Data Processing. Data integrity check. Forest soil condition report. National report summaries on forest soil condition results. Soil analysis methods.- ICP Forests. Sixth Meeting of the Forest Soil Experts Panel, 1-2 April 1996. Brussels, 39 s. GIS / ZGS, 1996. Delavnica "Monitoring gozdnih ekosistemov - propadanje gozdov v obdobju 1985 - 1995".- Povzetki referatov, predstavljenih dne 11. aprila 1996 na gozdarskem inštitutu. Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, 17 s. IGLG, 1987. Umiranje gozda. Navodila za izvedbo ankete.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnoški fakulteti, Ljubljana, 41 s. IGLG, 1987/1988. črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji leta 1987.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti (e-353 in e-354), Ljubljana, 135 s. IUFRO, 1986. Priredna potencialna vegetacija Jugoslavije.- Naučno vece Vegetacijske karte Jugoslavije. Prirejeno za 18. kongres IUFRO. Ljubljana, 122 s. 250 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 KALAN, J. / KALAN, P. / SIMONČIČ, P., 1995. Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47, Ljubljana, s.57-84 KOŠIR, ž., 1976. Zasnove uporabe prostora. Gozdarstvo. Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer.- Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 145 s. KOVAČ, M./ SIMONČIČ, P. / BOGATAJ, N. / BATIČ, F. /JURC, D./ HOČEVAR, M., 1995. Monitoring propadanja gozdov in gozdnih ekosistemov. Priročnik za terensko snemanje podatkov.- Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 64 s. LOBNIK, F. / HUDNIK, V. / TURK, l. / PRUS, T. / VRŠČAJ, B. / ZUPAN, M. / KADUNC, V./ MIHELIČ, R., 1994. Tudi tla so del okolja. Okolje v Sloveniji.- Zbornik, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, s. 300 - 312. MIKULIČ, V. et alf., 1980. Navodila za popis gozdov.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 30 s. SIMONČIČ, P., 1996. Poročilo o udeležbi na sestanku Pan-evropskega programa Intenzivni monitoring gozdnih ekosistemov, ki je potekal od 22. do 24. septembra 1996 v Doorwerthu blizu Wageningena na Nizozemskem. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 3 s. SMOLE, l., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 154 s. STRITAR, A., 1966. Zaporedja tal v Sloveniji.- Geografski glasnik, 3, s. 8-14. SUŠIN, J., 1983. Gradivo za Pedološki slovar.- Kmetijski tehniški slovar, 1. knjiga, 1. Zvezek, Nauk o tleh, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 37 s. ŠKORIČ:, A. / FILIPOVSKI, G. / ČIRIČ:, M., 1985. Klasifikacija zemljišta Jugoslavije.- Akademija nauka i umjetnosti BiH, Sarajevo, 72 s. ŠOLAR, M., 1986. Onesnaževanje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji.- V: Gozd in okolje - FOREN 86. Jugoslovansko posvetovanje - 14. in 15. maj 1986. Knjiga referatov, koreferatov in razprav, Ljubljana, s. 57-84. Uradni list SRS, št. 36/84 z dne 7. 12. 1984. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. Republiška geodetska uprava, Ljubljana, 62 s. U.S.D.A, 1975. Soil Taxonomy. A Basic System of Soil Classification for Making and lnterpreting Soil Surveys. Soil Survey Staff. Agriculture Handbook No. 436, Soil Conservatrion Service, United States Department of Agriculture, Washington, 754 s.