SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
Leto XII	Novo	mesto,	25.	decembra	1975	29
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO:
OBČINA ČRNOMELJ:
302. Razpis javnega natečaja za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Loka za naselje „Grajske njive“ in v k. o. Dobliče — naselje Kanižarica
OBČINA METLIKA:
303. Odlok o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Metlika
304. Odlok o spremembi odloka o pokopališkem redu v občini Metlika
OBČINA KRŠKO:
305. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi zazidalnih načrtov za Krško, Brestanico in Senovo
306. Sklep o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja za občine Brežice, Krško in Sevnica
307. Odlok o dopolnitvah odloka o preimenovanju trgov in ulic v mestu Novo mesto
308. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo enkratnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Škocjanu
309. Sklep o uvedbi enkratnega krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Škocjan za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Škocjanu
OBČINA TREBNJE:
Objavlja SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE:
310. Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve
311. I. natečaj za posojila iz sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj pri Ljubljanski banki — podružnici Novo mesto
Občina Črnomelj
302.
SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ, oddelek za gospodarstvo in finance,
razpisuje JAVNI NATEČAJ
I.	za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Loka za naselje „Grajske njive“, in sicer:
lokacija	št.	45:	pare.,	št.
1178/106 njiva in 1178/115 njiva	v	skupni	velikosti
535 m2; lokacija	št.	46:	pare.	št.
1178/111 njiva in 1178/116 njiva	v	skupni	velikosti
492 m2; lokacija	št.	47:	pare.	št.
1178/112 njiva in 1178/117 njiva	v	skupni	velikosti
541	m2; lokacija	št.	51:	pare.	št.
1178/123 njiva in 1178/138 njiva	v	skupni	velikosti
450 m2; lokacija	št.	52:	pare.	št.
1178/122 njiva v velikosti 539 m2;
lokacija	št,	53:	pare.	št.
1178/121 njiva in 1178/125 njiva v skupni velikosti 552 m2; lokacija	št.	54:	pare.	št.
1178/120 njiva in 1178/126 njiva	v	skupni	velikosti
541 m2;
lokacija	št.	55:	pare.	št.
1178/119 njiva in 1178/127 njiva v skupni velikosti 531 m2;
lokacija	št.	60:	pare.	št.
1178/124 njiva, 1178/132 njiva, 1178/133 njiva v skupni velikosti 508 m2; lokacija	št.	61:	pare.	št.
1178/131 njiva, 1178/134 njiva	v	skupni	velikosti
535 m2; lokacija	št.	62:	pare.	št.
1178/130 njiva in 1178/135 njiva	v	skupni	velikosti
542 m2;
lokacija	št.	63:	pare.	št.
1178/129 njiva in 1178/136 njiva	v	skupni	velikosti
539 m2; lokacija	št.	64:	pare.	št.
1178/128 njiva in 1178/137 njiva	v	skupni	velikosti
538 m2;
za gradnjo stanovanjskih hiš pod sledečimi pogoji:
1. odškodnina za stavbno zemljišče znaša 24,53 din za 1 m2.
2. Izklicna cena stroškov za delno komunalno ureditev znaša 30.000 din za eno lokacijo.
3. Natečaja se lahko udeležite fizične in pravne osebe pod enakimi pogoji.
4. Udeleženci natečaja so dolžni do konca razpisnega roka za sprejem ponudb plačati na račun 52110—781—71010 — Sklad za urejanje mestnega zemljišča ObS Črnomelj, varščino v višini 5.000,00 din.
5. Odškodnino za zemljišče in komunalno opremljenost zemljišča so udeleženci dolžni plačati ob podpisu pogodbe o dodelitvi zemljišča.
6. Rok za predložitev ponudb je vključno 10. dan po objavi tega natečaja. Odpiranje ponudb bo 12. dan po objavi natečaja ob 7. uri v sejni sobi ObS Črnomelj. Udeleženci natečaja lahko prisostvujejo pri odpiranju ponudb. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: Občinska skupščina Črnomelj — javni natečaj „Grajske njive“. Na hrbtni strani ovojnice naj udeleženci napi-
šejo točen naslov svojega bivališča.
7. Predmet natečaja so stroški delne komunalne ureditve stavbnega zemljišča iz 2. točke razpisa.
8. Ostali pogoji natečaja so določeni v splošnih pogojih o razpisu javnega natečaja.
9. Uporabnik stavbnega zemljišča mora pričeti gradnjo stanovanjske hiše v 30 dneh po podpisu pogodbe, dokončano pa mora biti v treh letih po podpisu pogodbe o dodelitvi stavbišča.
II.	za oddajo delno urejenega stavbnega zemljišča v k. o. Dobliče — naselje Kanižarica, pare. štev. 2214/4 njiva v velikosti 911 m2.
Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 24,53 din za 1 m2, brez stroškov za delno komunalno ureditev.
Občina Metlika
303.
Na podlagi 18. člena zakona
o	ljudski obrambi (Uradni list
SFRJ štev. 22/74), 38. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Ur. list SRS, štev. 28/71) in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-politi-čnega zbora dne 21. 11. 1975 sprejela
ODLOK o ustanovitvi štaba za teritorialno obrambo občine Metlika
1. člen
Ustanovi se štab za teritorialno obrambo občine Metlika (v nadaljnjem besedilu: štab) kot poseben organ občine.
2. člen
Štab deluje v miru in vojni.
3. člen
Štab vodi in združujvse enote teritorialne obrambe na območju občine.
Štab je vojaško-strokovni organ občine, odgovoren za organiziranje,	opremljanje	in
usposabljanje teritorialne obrambe na območju občine, v skladu s stališči in sklepi skupščine občine Metlika in njenega sveta za ljudsko obrambo ter povelji in navodili štaba Dolenjske cone in republiškega štaba za teritorialno obrambo.
4. člen
Štab je odgovoren svetu za ljudsko obrambo občine Metlika.
5. člen
Štab se financira po posebnem programu, ki ga odobri svet za ljudsko obrambo občine.
6. člen
Komandant štaba lahko odredi, da morajo vojaške osebe v teritorialni obrambi začasno bivati v štabu oziroma enoti, če to narekuje narava dela.
7. člen
Delavci, ki so zaposleni v štabu, imajo lastnost delavca v združenem delu.
8. člen
Svet za ljudsko obrambo občine Metlika lahko predlaga pristojnemu organu, da napoti na delo v štab aktivno vojaško osebo.
9. člen
Štab prične z delom takoj.
10. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Do-
lenjskem listu, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje.
Številka: 8—3/75 Datum: 21.11. 1975
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČ AR, 1. r.
304.
Na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, štev. 49/55) in 246. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbe-no-političnega zbora dne 21.
11.	1975 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o pokopališkem redu v občini Metlika
1. člen
2. člen odloka o pokopališkem redu v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, štev. 16/71 se spremeni tako, da se glasi:
„Pokopališča kot komunalne, sanitarne naprave upravljajo krajevne skupnosti/4
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 352-1/71
Datum: 21.11. 1.975
Predsednik skupščine občine Metlika: FRANC VRVIŠČ AR, 1. r.
Občina Krško
305.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16—119/67) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne
9.	12. 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 12. 1975 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi zazidalnih načrtov za Krško, Brestanico in Senovo
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-350-9/75 Datum: 9. 12. 1975
Predsednik skupščine občine Krško: ing. KURENT NIKO, 1. r.
306.
Na podlagi 18. in 2. odstavka 19. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. list SRS, št. 21-995/75) in 159. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 9. decembra 1975, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. decembra 1975 in na seji družbe-no-političnega zbora dne 9. decembra 1975 ter na predlog občinskih konferenc SZDL in občinskih sindikalnih svetov v občinah Brežice, Krško in Sevnica sprejela
SKLEP o imenovanju družbe nega pravobranilca samoupravljanja za občine Brežice, Krško in Sevnica
I.
Za družbenega pravobranilca samoupravljanja za občine Brežice, Krško in Sevnica se
imenuje
tov. PIRC BRANKO, sekretar občinske konference SZDL Krško.
II.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja se imenuje za dobo 8 let in ne sme biti ponovno imenovan za to funkcijo.
III.
Sedež družbenega pravobranilca samoupravljanja je v Krškem.
IV.
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmejo skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica v enakem besedilu in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-74-4/75
Datum: 9. 12. 1975
Predsednik občinske
skupščine Krško: NIKO KURENT, dipl. ing., 1. r.
bi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48, 8/49 in 20/50) in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne
2.	decembra 1975 sprejela
ODLOK o dopolnitvah odloka o preimenovanju trgov in ulic v mestu Novo mesto
1.	člen
Odlok o preimenovanju trgov in ulic v mestu Novo mesto (Uradni vestnik Okraja Novo mesto št. 2/56 in 12/61 ter Skupščinski Dolenjski list št. 20/70 in 5/72) se v 4. členu dopolni z naslednjimi točkami:
,,68. bodoča magistralna cesta Novo mesto - Dol. Toplice, ki bo istočasno služila kot napajalna cesta v novo stanovanjsko sosesko, se imenuje ROŠKA CESTA;
69. ŠEGO V A ULICA zajema predel levo od sedanje ceste Novo mesto - Dolenjske Toplice z novozgrajenimi bloki za upokojence, otroškim vrtcem ter bodočo blokovsko gradnjo, del sedanje Volčičeve ulice (št. 14, 18,22,30,32,34,48,49 in vse od 50 do 66), del sedanje Irče vasi (številka 15, 19,20,21 in 23) ter že zgrajene intervencijske hiše do sečišča z novo Cesarjevo ulico, imenovana po rojaku Francu Andreju Šegi, svetovno znanemu graverju, meda-ljerju in slikarju;
70. DRSKA se imenuje ulica, ki zajema kompleks okrog gostilne Jakše z delom sedanje Irče vasi (številka 1, 2, 3, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 12,14, 16, 18,22,
24, 26, 28,28 a, 30,32,35,37, 55, 56, 59, 63, 64,65, 66,66 a, 67 in 68), del sedanje Partizanske ceste, ki se konča pri železniških zapornicah (številka 20, 20 a, 22, 24, 35 in 37) ter predel levo od odcepa bodoče Roške ceste z že zgrajenimi individualnimi hišami „Pod topom“;
71. ULICA SLAVKA GRUMA zajema predel levo od sedanje ceste Novo mesto — Dol. Toplice in ulice Drska z bodočo gradnjo, del Irče vasi (številke
25, 27, 29,29 a, 31,33,34,58, 69, 75 in 76) do sečišča s Cesarjevo ulico, se imenuje po pisatelju ih dramatiku dr. Slavku Grumu;
72. CESARJEVA ULICA za- * jema obstoječe individualne hiše (Struhar, Jankovič, Fabjančič, Klun, Vrstovšek, Barun in Lah), zajemala pa bo še gradnjo vrstnih in intervencijskih hiš, šole in drugih objektov, se imenuje po gledališkem igralcu in prevajalcu Janezu Cesarju;
1.	člen
Zazidalni načrt „Dorc“ (Uradni vestnik Celje, št. 26-;‘360/66) se spremeni in dopolni po projektu, ki ga je pod št. L. D. 725—L/75 v novembru 1975 izdelal Projektivni biro Region Brežice.
Občina Novo mesto
307.
Na podlagi 3. in 7. člena zakona o imenih naselij in označ-
73. IRČA VAS je ulica, ki zajema stari del naselja Irča vas in sicer naslednje hišne številke: 36, 38, 38 a, 39, 39 a, 40,41, 42, 43,44,44 a, 45, 46,47,49, 50, 51, 52, 53, 53 a, 54, 54 a, 57, 58, 60, 61, 62, 70, 71, 72, 73 in 74;
74. hiša Irča vas št. 9 se vključi v Volčičevo ulico;
75. LJUBLJANSKA CESTA se podaljša tako, da zajema del Male Bučne vasi in sicer hišne številke: 1, 2, 3, 3 a, 4 in naslednje do vključno 22 ter stavbo cestnega podjetja Novo mesto, Vel. Bučna vas št. 42.“
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 015-01/63
Datum: 2. 12. 1975
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: JAKOB BERIČ, 1. r.
308.
Volilna _ komisija krajevne skupnosti Škocjan daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72) in
3.	člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo enkratnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Škocjanu (Skupščinski Dolenjski list št. 24/75) naslednje
POROČILO o izidu referenduma za uvedbo enkratnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Škocjanu na dan 16. novembra 1975.
Referendum je razpisala krajevna skupnost Škocjan s sklepom o razpisu referenduma v krajevni skupnosti Škocjan za uvedbo enkratnega krajevnega samoprispevka, namenjenega za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Škocjanu.
Referendum je bil 16. novembra 1975.
Volilna komisija krajevne skupnosti Škocjan je na podlagi pregleda glasovalnih spisov ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je od 1607 volilnih upravičencev glasovalo 1344 ali 83,63 %. ZA uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 1221 volivcev ali
75,98%, PROTI je glasovalo 114 volivcev ali 7,93%, neveljavnih glasovnic je bilo 9, glasovalo pa ni 263 volivcev, od teh je bilo 48 opravičeno odsotnih.
Številka: 33/75 Datum: 18. 11. 1975
Predsednik volilne komisije: ROMAN ČELES-NIK, 1. r.. Tajnik: LOJZKA BLAZON, 1. r., Član: STANE JERMAN, 1. r.
309.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72), 36. člena statuta krajevne skupnosti Škocjan in na podlagi izida referenduma dne 16. 11. 1975 je skupščina krajevne skupnosti Škocjan sprejela
SKLEP o uvedbi enkratnega krajevnega samoprispevka na ombočju krajevne skupnosti Škocjan za sofinancirale gradnje zdravstvenega doma v Škocjanu.
1.
Za območje krajevne skupnosti Škocjan se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 16. 11. 1975 uvede enkratni krajevni samoprispevek za sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Škocjanu.
2.
Krajevni samoprispevek se uvede kot enkratni samoprispevek, ki ga plačajo vsi občani, ki stalno prebivajo . na^ območju krajevne skupnosti Škocjan na dan referenduma dne 16, 11. 1975.
3.
Enkratni krajevni samoprispevek znaša 340,00 din na osebo, plača pa ga vsak občan ne glede na starost. Skupna zbrana sredstva po tem sklepu bodo znašala pribl. 770.000 din.
4.
Posamezni zavezanec se lahko na predlog socialno-zdrav-stvene komisije in družbenopolitičnih organizacij oprosti plačila samoprispevka, ali pa se mu plačilo ustrezno zniža glede na socialne in materialne razmere.
5.
Krajevna skupnost bo poslala odločbe s skupno odmero samoprispevka vsem kmetijskim zavezancem, zraven pa priložila položnico za plačevanje samoprispevka po pošti. V kolikor kmetijski zavezanci samoprispevka v celoti ne bodo plačali do 30. 6. 1976, bo krajevna skupnost posredovala seznam
dolžnikov davčni upravi v izterjavo.
Za zaposlene občane bo krajevna skupnost poslala odločbe o odmeri samoprispevka temeljnim organizacijam združenega dela s prošnjo, da bi v šestih zaporednih obrokih odtegnila pri izplačilu rednih mesečnih prejemkov odmerjeni samoprispevek in ga nakazovala na naš žiro račun 52100-645-50204 z oznako „Enkratni samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma“.
Za upokojene občane bo krajevna skupnost poslala odločbe
o	odmeri samoprispevka skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja s prošnjo, da bi v šestih zaporednih obrokih odtegnila pri izplačilu pokojnin in invalidnin odmerjeni samoprispevek in ga nakazovala na naš	žiro	račun
52100—645—50204 z oznako ,,Enkratni samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma“.
6.
S	samoprispevkom zbrana sredstva se v celoti porabijo za namen, naveden v 1. členu tega sklepa.
7.
Za zbiranje sredstev in njihovo namensko uporabo skrbi izvršni svet krajevne skupnosti, ki je dolžan ob koncu vsakega leta seznaniti občane o višini zbranih sredstev in o njihovi uporabi.
8.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
Številka: 35/75
Datum: 5. 12. 1975
Predsednik skupščine krajevne skupnosti: TINE TOMŠIČ, l.r.
Občina Trebnje
310.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST’OBČINE TREBNJE
UGOTAVLJA:
a)	daje po določbah 25. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list, št. 8/74) prevzela v upravljanje sredstva, ki so jih temeljne in druge družbene pravne osebe (v nadaljevanju: organizacije) na podlagi družbenega dogovora po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št.
5/72,24/73,8/74) oziroma na podlagi odloka v smislu omenjenega zakona namensko združile v LJUBLJANSKI BANKI -PODRUŽNICA NOVO MESTO (v nadaljevanju: banka),
b) da organizacije združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev v smislu 13. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti in v skladu z določili samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti, ^
c) da se ta sredstva v smislu sklenjenega družbenega dogovora o vezavi sredstev pri banki združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti v obdobju od leta 1973 do leta 1977 (5 let) in bodo združena za 25 let z 2 % letno obrestno mero.
Za zagotovitev uresničevanja ciljev samoupravne stanovanjske skupnosti sprejema skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti
PRAVILNIK O KREDITIRANJU STANOVANJSKE GRADITVE
I.	SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) daje po določilih tega pravilnika posojila iz sredstev, združenih v smislu 25. in 13. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti.
2. člen
Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skupnost v okviru dogovorjenega stanovanjskega standarda na podlagi razpisov.
3. člen
Stanovanjska skupnost praviloma namenja vsaj 70 % združenih sredstev za kreditiranje nakupa in zidave najemnih stanovanj za delavce in za kreditiranje graditve komunalnih naprav in napeljav, ostanek združenih sredstev pa za kreditiranje nakupa stanovanj in zidavo družinskih stanovanjskih hiš v lasti delavcev.
4. člen
Posojila po tem pravilniku lahko dobijo:
— organizacije, ki združujejo svoja sredstva po določbah družbenega dogovora,
— delavci, ki združujejo svoje delo v organizacijah iz prejšnje alinee in namensko varčujejo za stanovanjsko graditev pri poslovni banki,
— komunalne in druge organizacije.
5. člen
Stanovanjska skupnost daje po tem pravilniku posojila za
naslednje namene:
— za nakup novih družinskih in samskih stanovanj in stanovanjskih hiš od proizvajalcev stanovanj ali pooblaščenih organizacij,
— za zidavo stanovanjskih hiš,
— za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj pod pogojem, da se s to rekonstrukcijo poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali se zboljšajo stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme,
— za pridobitev in pripravo gradbenih zemljišč ter za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za družbeno usmerjeno ali organizirano stanovanjsko graditev.
6. člen
Stanovanjska skupnost razpiše vsako leto najmanj enega, lahko pa tudi več razpisov za posojila in določi način objave razpisa.
V objavljenem razpisu mora biti navedeno, koliko sredstev je predvidenih za posojila po posameznih namenih iz prejšnjega člena.
7. člen
V razpisu morajo biti navedeni zlasti:
— pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila,
— višina diferencirane lastne udeležbe,
— kriterij za določitev prednosti za pridobitev posojila,
— dokumentacija k vlogi za posojilo,
— jamstvo za posojilo,
— način zagotavljanja rednega odplačevanja posojila,
— rok, do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo,
— naslov organizacije, ki sprejema vloge za posojila,
— način in rok objave rezultata razpisa.
8. člen
Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delu upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni položaj.
9. člen
Vse bančne posle v zvezi s posojili po tem pravilniku opravlja po pooblastilu Ljubljanska banka — podružnica Novo mesto, ki kreditira stanovanjsko graditev na območju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje, če ta skupnost ne organizira lastne kreditne službe.
10. člen
Glede ugotavljanja kreditne sposobnosti prosilcev za posoji-
lo,	načina porabe in odplačevanja posojil in drugih vprašanj, ki jih ne ureja ta pravilnik, se smiselno uporabljajo akti banke
o	stanovanjskem kreditiranju in drugi predpisi ter družbeni dogovori s področja stanovanjskega gospodarstva.
11. člen
Obrestna mera za posojila po
tem pravilniku je najmanj za
I,5 poena višja od obrestne mere za združena sredstva.
Stanovanjska skupnost lahko v razpisu določi za posojila po posameznih namenih različno obrestno mero.
12. člen
Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se v skladu z 28. členom družbenega dogovora o opravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74) poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za dva poena.
13. člen
Najdaljša odplačilna doba za
posojilo po tem pravilniku je 25 let.
Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, delavci pa v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
14. člen
Šestina polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah.
Če se osebni dohodek delavca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje plačila mesečnih obrokov ali za začasno odložitev plačevanja teh obrokov.
II. POSOJILA ORGANIZACIJAM ZA NAKUP ALI ZIDAVO NAJEMNIH STANOVANJ ZA DELAVCE
15. člen
Organizacija dobi pravico do
posojila na podlagi razpisa, če izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
— da gradi ali kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in sprejetega stanovanjskega standarda v občini,
— da sodeluje z lastno ude-
ležbo, ki ne more biti manjša od 20 % zneska, potrebnega za investicijo,
—	da ie sposobna vračati posojilo.
16. člen
V	razpisu za posojila organizacijam za nakup ali zidavo najemnih stanovanj za delavce mora biti predvidena diferencirana lastna udeležba.
Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije je razlika med poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki.
Organizacija, katere poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo najmanj v višini 20 % od zneska, potrebnega za investicijo.
Organizacija, katere poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša več kot poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici.
Progresivno lestvico za izračun diferencirane lastne udeležbe določi stanovanjska skupnost s splošnim aktom ali v razpisu.
Za organizacije s področja negospodarstva se v razpisu lahko določi nižjo stopnjo lastne udeležbe, kot bi jo morale te plačati po drugih določbah tega člena, vendar pa ne manj kot 20 % od zneska, potrebnega za investicijo.
17. člen
Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga.
18. člen
Organizacije, katerih temeljne organizacije združenega dela ali obrati so na območju drugih stanovanjskih skupnosti, sredstva pa združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer je sedež organizacije, lahko na razpisu dobijo posojilo po določilih tega pravilnika tudi za zidavo ali nakup stanovanj na območju drugih stanovanjskih skupnosti.
19. člen
Odplačilna doba za posojila,
ki jih najemajo organizacije po razpisu, je diferencirana in je odvisna od ekonomskih možnosti organizacije in drugih pogojev, ki jih podrobneje določi razpis.
20.	člen Organizacija lahko proda kupljena ali zgrajena najemna stanovanja pred poplačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga.
III.	POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V OSEBNI LASTI
21. člen
Delavec si zagotovi sredstva za nakup stanovanja v osebni lasti:
a) z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in z vlaganjem drugih denarnih sredstev,
b) s stanovanjskim posojilom pri banki, ki ga dobi na podlagi namenskega varčevanja,
c) s posojilom pri stanovanjski skupnosti po tem pravilniku,
d) s stanovanjskim posojilom, ki mu ga odobri organizacija, v kateri združuje svoje de-
lo.
22. člen
. Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določilih družbenega dogovora in namensko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ter nima stanovanja ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje ali namerava izprazniti družbeno stanovanje, ki ga zaseda, lahko dobi po tem pravilniku in na podlagi razpisa posojilo za nakup stanovanja v osebni lasti.
Merila za neprimerno ali neustrezno stanovanje določi stanovanjska skupnost.
23. člen
Posojilo, ki ga dobi delavec
po tem pravilniku za nakup stanovanja, lahko znaša največ 35 % od vrednosti standardnega stanovanja.
V	razpisu za posojilo za nakup standardnega stanovanja v osebni lasti je lahko določen tudi nižji odstotek posojila, ki ga daje stanovanjska skupnost po tem pravilniku.
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik oziroma stanovanjska skupnost, posojilo za standardno stanovanje s štirimi ležišči. Če je dejansko število članov večje od štirih, lahko dobi posojilo za standardno stanovanje, povečano za vsakega družinskega člana za eno ležišče.
Delavec, ki kupuje stanovanje, katerega površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za večjo stanovanjsko površino.
Natančnejša določila o višini lastne udeležbe in o višini pripadajočega posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu.
27. člen
Stanovanjska skupnost objavi v vsakokratnem razpisu v skladu z 18. členom družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74) ceno m2 uporabne površine standardne-v ga stanovanja.
28. člen
Pri določanju dobe vračanja posojila delavcu za nakup stanovanja v osebni lasti se poleg določil 13. in 14. člena tega pravilnika upošteva tudi poprečni mesečni dohodek na člana družine. Stanovanjska skupnost bo omogočila delavcem z nižjim poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila.
IV.	POSOJILA ZA ZIDAVO DRUŽINSKE STANOVANJSKE HIŠE V OSEBNI LASTI
29.	člen
Delavec si zagotovi sredstva za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti:
a) z varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo in drugimi denarnimi sredstvi,
b) s stanovanjskim posojilom pri banki, ki ga dobi na podlagi namenskega varčevanja,
c) s posojilom pri stanovanjski skupnosti po tem pravilniku,
d) s stanovanjskim posojilom, ki mu ga odobri organizacija, v kateri združuje svoje delo,
e) z lastnim delom in drugimi sredstvi.
sko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ter nima stanovanja ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobi po tem pravilniku in na podlagi razpisa posojila za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti.
31. člen
Znesek posojila, ki ga dobi delavec po tem pravilniku za zidavo družinske stanovanjske hiše, mora biti določen ob upoštevanju elementov za standardno stanovanje in cene m2 stanovanjske površine standardnega stanovanja, kakršno za vsako leto posebej ugotovi pristojni organ.
Natančnejša merila in pogoji za dajanje posojil za zidavo družinskih stanovanjskih hiš bodo objavljeni vsakokrat v razpisu.
32. člen
Posojilo, ki ga dobi delavec
po tem pravilniku za zidavo družinske stanovanjske hiše, lahko znaša največ 30% od končne vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše. V razpisu za posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti je lahko določen tudi nižji odstotek posojila.
33. člen
Prednost za posojilo po tem
pravilniku ima delavec, ki:
— ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine,
— zida družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju ele-
Če znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posojila
do 50%
od 5l %	do	75	%
od 76%	do	100%
od 101%	do	120%
nad 121 %
24. člen
Prednost za posojilo po tem
pravilniku ima delavec, ki:
— ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine,
— kupuje stanovanje v okviru usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve,
— kupuje standardno stanovanje.
Ob enakih gornjih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjih razpisih ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev.
Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil, kot npr. število družinskih članov, invalidnost, bolezen v družini itd.
25. člen
Pri 'nakupu stanovanja v osebni lasti mora delavec prispevati lastno udeležbo, ki je v razpisu določena v odstotku od cene standardnega stanovanja.
Osnova za določitev odstotka lastne udeležbe je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine in poprečnim osebnim dohodkom v republiki v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem večji, čim višji je poprečni mesečni dohodek na člana družine.
Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebni dohodek. Za člane družine štejemo oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu.
Znesek posojila, ki pripada delavcu je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na člana družine.
26. člen
Znesek posojila, ki pripada delavcu, kadar kupuje stanovanje v osebni lasti, izražen v odstotku od cene standardnega stanovanja, je razviden iz naslednje tabele:
če znaša poprečni mesečni dohodek na Člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v SRS v letu pred odobritvijo posojila
do 50%
od 51 %	do 75 %
od 76%	do 100%
od 101%	dol20 %
nad 121 %
Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki.
znaša lastna		potem pripa-
udeležba	v	da delavcu
odstotku	od	posojilo v od-
cene	stan-	stotku od ce-
dardnega sta-		ne standard-
novanja	naj-	nega stanova-
manj	30%	nja največ do
		35%
	35 %	25%
	40%	20%
	45%	15%
	50%	10%
30. člen Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določbah družbenega dogovora in namen-
mentov za standardno stanovanjsko hišo,
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okvini določenega stanovanjskega standarda,
— ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze,
— bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje.
Ob enakih gornjih pogojih ima prednost delavec, ki v prejšnjem razpisu ni uspel zaradi pomanjkanja sredstev.
Razpis lahko vsebuje tudi druge pogoje, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil, kot npr. večje število družin-
skih članov, invalidnost, bolezen v družini ipd.
34. člen
Pri zidavi družinske stanovanjske hiše mora delavec prispevati lastno udeležbo v višini, ki je v razpisu določena v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše.
Osnova za določitev odstotka lastne udeležbe je razmeije med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v republiki v letu pred odobritvijo posojila. Odstotek lastne udeležbe je tem večji, čim višji je poprečni mesečni dohodek na člana družine.
Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine upoštevamo mesečne osebne dohodke obeh zakoncev, ne pa tudi njunih otrok, ki že prejemajo osebni dohodek. Za člane družine štejemo: oba zakonca, njune nepreskrbljene otroke in nepreskrbljene starše, če živijo z zakoncema v skupnem gospodinjstvu.
Znesek posojila, ki pripada delavcu je tem večji, čim manjši je poprečni mesečni dohodek na Člana družine.
35. člen
Znesek posojila, ki pripada delavcu, kadar zida družinsko stanovanjsko hišo, izražen v odstotku od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše, je razviden iz naslednje tabele:
znaša lastna	potem pripa-
udeležba v	da delavcu
odstotku od	posojilo v od-
vrednosti	stotku od
standardne	vrednosti
družinske sta-	s tan dardne
novanjske hi-	družinske sta-
še najmanj	novanjske hi-
	še največ do
40%	30%
45%	20%
50%	15%
55%	10%
60%	5%
Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki.
Natančnejša določila o višini lastne udeležbe in višini pripadajočega posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu.
36.	člen Stanovanjska skupnost bo omogočila delavcu z nižjim poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine ustrezno daljšo dobo vračanja posojila.
37. člen
Delavec lahko proda pred po-lačilom posojila stanovanje ali ružinsko stanovanjsko hišo samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga.
Če delavec kupuje ali zida primernejše stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiškoknjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše.
V. POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČIH STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ
38. člen
Stanovanjska skupnost lahko
objavi razpis o dajanju posojil za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj.
S	tako rekonstrukcijo se mora povečati stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali zboljšati stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme.
39. člen
Pogoje za posojila iz prejšnjega člena bo objavila stanovanjska skupnost v vsakokratnem razpisu.
VI. POSOJILA ZA GRADITEV KOMUNALNIH NAPRAV IN NAPELJAV
40. člen
Stanovanjska skupnost daje
na podlagi razpisa komunalnim delovnim organizacijam posojila za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za stanovanjsko graditev.
41. člen
Pogoje za odobritev posojila določi stanovanjska skupnost vsakokrat v razpisu. Minimalna lastna udeležba za posojilo za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo je določena z zakonskimi predpisi, stanovanjska skupnost pa lahko v razpisu določi tudi višjo lastno udeležbo.
VII.	PREHODNE DOLOČBE
42. člen
V	prehodnem obdobju do konca leta 1976 lahko dobi posojilo tudi delavec, ki ima uo dneva, ko začne veljati ta pravilnik, zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze, čeprav ni namensko varčeval pri poslovni
banki za stanovanjsko posojilo, kot je določeno v 30. členu tega pravilnika.
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Začasni pravilnik o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev, ki ga je sprejela skupščina SSS Trebnje na zasedanju dne 14.8. 1974.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
43. člen
Ta pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve je sprejela Stanovanjska skupnost občine Trebnje dne 7. 11. 1975.
44. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36—02/75—3
TREBNJE, dne 27.11. 1975
Predsednik zbora delegatov enote za gradnjo Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje: JANEZ KRANJC,1. r.
311
Na podlagi 6. in 7. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje razpisuje komisija za kreditiranje pri zboru delegatov enote za gradnjo Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje
I. NATEČAJ za posojila iz sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj pri Ljubljanski banki
—	podružnici Novo mesto
RAZPISUJE SE NASLEDNJA POSOJILA:
1. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali zidavo najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Trebnje v znesku 3,500.000 din;
2. posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Trebnje v znesku 200.000 din;
3. posojila delavcem za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih	hiš v znesku
700.000	din;
4. posojila organizaciji za pridobivanje in komunalno urejanje stavbnega zemljišča za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev in komunalnim organizacijam za opremljanje stavbnih zemljišč v okviru družbeno
usmerjene stanovanjske graditve s komunalnimi napravami in objekti v znesku 600.000 din.
Razpisni pogoji:
Ad 1)
Posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Trebnje lahko najamejo organizacije združenega dela in druge organizacije (v nadaljnjem: organizacije), če združujejo sredstva za stanovanjsko graditev pri Ljubljanski banki - podružnici Novo mesto v skladu s 13. členom zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj.
Organizacija ima pravico do posojila na podlagi tega natečaj-a, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima srednjeročni in letni program za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev;
— da gradi ali kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini;
— da je sposobna vračati posojilo ;
— da sodeluje z lastno udeležbo, ki znaša:
za organizacije, v kateri je bil poprečni osebni dohodek na zaposlenega v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu 1974 :
do 100%
nad 100%	do	105%
nad 105%	do	110%
nad 110%	do	115%
nad 115 %
Organizacije s področja negospodarstva sodelujejo v natečaju ne glede na doseženi poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v letu 1974 z lastno udeležbo v višini najmanj 20%.
Višina lastne udeležbe se računa od kupoprodajne vrednosti standardnega stanovanja, vendar največ do višine cene za
1	m2 površine standardnega stanovanja, ki jo je potrdil pristojni organ.
Organizacija lahko ponudi tudi večji odstotek lastne udeležbe, kot je zahtevana v natečajnih pogojih.
Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga.
Organizacija mora k vlogi na natečaj za najem posojila priložiti:
— izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — podružnici Novo mesto (obrazec 1);
— srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev;
— izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1974 (obrazec 2);
— zaključni račun za leto 1974;
— sklep samoupravnega organa o najetju posojila in zagotovitvi sredstev za lastno udeležbo ter sredstev za odplačevanje posojila;
— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo aU potrdilo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje, ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja.
Prednost pri dodeljevanju posojil po tem natečaju imajo organizacije, ki so imele v letu 1974 nižji poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega.
Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, ven-
je najmanjša lastna udeležba organizacije:
30% 35 % 40% 45% 50%
dar ne more biti daljša kot 20 let.
Obrestna mera za posojila je 4% na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 % na leto. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah.
Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Organizacija lahko iz združenih sredstev samo enkrat najame posojilo za nakup ali gradnjo istih najemnih stanovanj.
Ad 2)
Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini
v okviru družbeno usmerjene graditve v občini Trebnje lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB
—	podružnici Novo mesto in ki namensko varčuje za stanovanjsko posojilo pri poslovni banki.
Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da nima stanovanja ali
— da ima neustrezno ali premajhno stanovanje ali
— da prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katerega bo sprostil;
— da kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini;
— da sodeluje z lastno udeležbo :
Če znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v SRS v letu 1974
do 50 %
nad 51%	do	75%
nad 76%	do	100%
nad 101%	do	120%
nad 120%
Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja. Posojilo, ki ga dobi delavec pri organizaciji, se ne upošteva kot lastna udeležba.
Za ceno standardnega stanovanja se upošteva znesek, določen v kupoprodajni pogodbi, ki pa ne sme presegati cene za 1 m2, katero je odobril pristojni organ za standardno stanovanje v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve.
Delavec mora k vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3) predložiti:
— izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB - podružnici Novo mesto (obrazec 1);
— potrdilo organizacije o njegovem osebnem dohodku v letu 1974 (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca (obrazec 4/a);
— potrdilo organizacije o njegovem poprečnem mesečnem osebnem dohodku za tretje četrtletje 1975 ter njegovih dolgoročnih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca (obrazec 4/a);
— izjavo delavca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5);
— izjavo delavca o številu članov njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno v kupljeno stanovanje (obrazec 6);
— izjavo delavca, da bo s preselitvijo v kupljeno stanovanje izpraznil družbeno najemno stanovanje, v katerem stanuje (obrazec 7);
— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v
etažni lastnini z navedbo stanovanjskega objekta, v katerem kupuje stanovanje, neto stanovanjsko površino, ceno za 1 m2 stanovanjske površine, ceno stanovanja in rok dograditve oziroma vselitve v stanovanje;
—	fotokopijo varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju za stanovanjska posojila;
znaša lastna	potem pri-
udeležba v	pada delavcu
odstotku od	posojilo v od-
cene stan-	stotku od
dardnega sta-	cene stan-
novanja naj-	dard. stanova-
manj	nja največ do
30%	35 %
35%	25%
40%	20%
45%	15%
50%	10%
— fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, katera so bila porabljena za nakup stanovanja.
Posojila se bodo odobravala do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja glede na število družinskih članov.
Razliko v ceni med dovoljeno in prekomerno stanovanjsko površino plača prosilec sam.
Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima delavec, ki:
— ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine,
— kupuje standardno stanovanje.
Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bo upoštevano tudi posojilo, ki ga je ali ga bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za nakup standardnega stanovanja, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 20 let.
Obrestna mera za posojila je 4% na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na
6	% na leto. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za nakup istega stanovanja v etažni lastnini.
Ad 3)
Posojilo za gradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — podružnici Novo mesto.
Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da nima stanovanja ali
— da ima premajhno ali neustrezno stanovanje ali
— da prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katerega bo sprostil;
— da gradi zasebno individualno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo;
— da ima do dneva razpisa tega natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze oziroma zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne stanovanjske hiše;
— da se gradnja stanovanjske hiše izvaja v celoti z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo;
— da bo stanovanjska hiša dograjena in sposobna za vselitev najkasneje do 30. 6. 1977;
— da sodeluje z lastno udeležbo :
Če znaša poprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim dohodkom v SRS v letu 1974
do 50%
nad 50 %	do	75	%
nad 75%	do	100%
nad 100%	do	120%
nad 120%
Ne glede na predhodne razpisne pogoje znaša posojilo po tem natečaju lahko največ
50.000	din.
Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga je ali bo dobil delavec na podlagi namenskega varčevanja. Posojilo, ki ga dobi pri organizaciji, se ne upošteva kot lastna udeležba.
Za izračun vrednosti standardne stanovanjske hiše služi kupoprodajna vrednost standardnega stanovanja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Trebnje, vendar ne sme presegati cene za
1	m2 stanovanjske površine standardnega stanovanja, katero je odobril pristojni organ. Če delavec gradi individualno družinsko stanovanjsko hišo na zemljišču izven okvira družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, se uporablja cena za 1 m2 standardnega stanovanja, zmanjšana za 20%.
Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3) priložiti:
—	izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sred-
stev. po samoupravnem sporazumu pri LB — podružnici Novo mesto (obrazec 1);
— potrdilo organizacije o njegovem osebnem dohodku v letu 1974 (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca (obrazec 4/a);
— potrdilo organizacije o njegovem poprečnem mesečnem osebnem dohodku za tretje četrtletje 1975 ter njegovih dolgoročnih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega	zakonca (obrazec 4/a);
— izjavo delavca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5);
— izjavo delavca o številu članov njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno individualno družinsko stanovanjsko hišo (obrazec 6);
— izjavo delavca, da bo s preselitvijo v novozgrajeno individualno družinsko stanovanjsko
znaša lastna	pripada delav-
udeležba v	cu posojilo v
odstotku od	odstotku od
vrednosti	vred. stan-
druž. stano-	dard. druž.
vanjske hiše	stan. hiše naj-
najmanj	več do
40%	30%
45%	20%
50%	15%
55%	10%
60%	5%
hišo izpraznil družbeno najemno stanovanje, v katerem stanuje (obrazec 7);
— izjavo delavca, da se bo najkasneje do 30. 6. 1977 preselil v novozgrajeno individualno družinsko stanovanjsko hišo in obvezo, da bo za neodplačani del posojila plačeval obresti v višini 12 % na leto, če se ne bo preselil v zgoraj določenem roku (obrazec 8);
— fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše;
— predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše;
— fotokopijo varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju v banki za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše;
— fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, katere so bila porabljena za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše.
Posojila se bodo odobravala do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja glede na število družinskih članov.
Razliko vrednosti med dovoljeno in prekomerno stano-
vanjsko površino financira prosilec sam.
Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima ob enakih pogojih delavec, ki:
— ima nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine;
— nima stanovanja oziroma ima neprimerno ali neustrezno stanovanje;
— prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katerega bo sprostil;
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve;
— zida družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo;
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru, določenega stanovanjskega standarda;
— ima družinsko stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze;
— namensko varčuje pri banki za stanovanjsko posojilo.
Za določitev vrstnega reda prosilcev za posojila se upošteva do razpisa tega natečaja zgrajena višja gradbena faza individualne	družinske stanovanjske
hiše.
Odplačilna doba bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bo upoštevano tudi posojilo, ki ga je ali ga bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja ali ki gaje dobil pri svoji organizaciji za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 20 let.
Obrestna mera za posojilo je 4% na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na
6	% letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Ad 4)
a)	posojila za pridobivanje in komunalno urejanje stavbnega zemljišča za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev lahko najame organizacija, ki je pooblaščena za to dejavnost.
Organizacija lahko dobi posojila po tem natečaju, če iz--polnjuje naslednje pogoje:
— da pridobiva in komunalno ureja stavbno zemljišče, ki je po občinskem programu določeno za etapno družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini;
— da je sposobna vračati posojilo.
Organizacija mora vlogi za
natečaj za najem posojila priložiti:
— sklep, s katerim organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila ter zagotavlja sredstva za odplačevanje posojila;
— zaključni račun za leto 1974;
— investicijsko-tehnično dokumentacijo s predračunom stroškov za pridobitev in komunalno urejanje stavbnega zemljišča, ki ga namerava pripraviti s posojilom;
— soglasje koordinacijskega odbora za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini, da je investicija, za katero prosi organizacija posojilo, nujno potrebna za etapno programirano družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini.
Odplačilna doba za posojila bo določena za vsak objekt ločeno, vendar ne more biti daljša od 5 let.
Obrestna mera za posojila je 5 % na leto.
Organizacija začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Organizacija vrača posojila v polletnih anuitetah.
b)	Posojila za graditev komunalnih naprav za indivudualno in skupno porabo, med katere šteje kanalizacijsko, vodovodno, električno in telefonsko omrežje do priključka, lahko dobe komunalne organizacije, ki te naprave oz. napeljave grade in so le-te knjižene kot njihova osnovna sredstva.
Organizacija lahko dobi posojila po tem natečaju, če
— da gradi komunalne naprave oz. napeljave za individualno in skupno porabo na stavbnem zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za etapno družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini;
— da je sposobna vračati posojilo;
— da zagotovi lastno udeležbo najmanj 20 % od predračunske vrednosti investicije.
Organizacija mora vlogi na natečaj za najem posojila priložiti:
— sklep, s katerim organ samoupravljanja organizacije dovoljuje naiem posojila ter zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila;
— zaključni račun za leto 1974;
— investicijsko tehnično dokumentacijo s predračunom stroškov za investicijo, ki jo namerava zgraditi s posojilom;
— soglasje koordinacijskega odbora za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini
Trebnje, da je investicija, za katero prosi organizacija posojilo, nujno potrebna za etapno družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini.
Odplačilna doba bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca za vsak objekt ločeno, vendar ne more biti daljša od 15 let.
Obrestna mera za posojilo je 5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na
7	% letno.
Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Organizacija vrača posojilo v polletnih anuitetah.
DRUGA DOLOČILA:
Natečaj za posojila traja:
— za posojila pod zap. št. 1,
2	in 3 do 15. februarja 1976;
— za posojila pod zap. št. 4 do 15. marca 1976.
Ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
V	kolikor za posojila pod tč.
2	ne bi bil6 interesentov, bodo za neporabljen del razpisanih
posojil povečana sredstva za posojila pod tč. 3.
Posojil po tem razpisu ne morejo dobiti tiste organizacije in pri njih zaposleni delavci, ki ne združujejo sredstev za kreditiranje pri SSS Trebnje za ves čas od 1. januarja 1973 dalje.
Vloge za priglasitev na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje (na sedežu Stanovanjskega podjetja v Trebnjem, Goliov trg), kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila in potrebne obrazce v zvezi z natečajem.
Sklep o odobritvi posojila ali zavrnitvi bo na predlog komisije sprejel zbor delegatov enote za gradnjo stanovanj.pri SSS Trebnje. Zoper sklep zbora delegatov ni pritožbe.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v Dolenjskem listu v roku 45 dni po zaključku roka za prijave na natečaj.
Trebnje, dne 5. 12. 1975
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST TREBNJE KOMISIJA ZA KREDITIRANJE GRADITVE STANOVANJ
SKUPŠČINA OBČINE
TREBNJE
OBČINSKA KONFERENCA ZKS
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
in vodstva drugih organizacij ter društev v občini
*
ČESTITAMO VSEM OBČANOM ZA NOVO LETO !
V________________________________________  J