St. 35.
V torek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez posUja-nja na dom
sa \se   leto 8 g. — k. pol   leta 4
sobota 25. marca.
IV. tečaj. 1871.
četrt
I „ 20
Pu poAti: ta  vse   leto 10 g.—k
ol leta I etrt
•in
SLOVENSKI NAROD,
Oznanila:
Za navadno tristopno
vre to se plačuje : tj kr. če se tiska lkrat 2krat, 3krat.
veče  pisinonke se plačujejo po prostom.
Za vsak tisek je plačati kolek (»tempelj) ta 80 kr.
»j m »» »t »i    ti   »i it
Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) bil. it. 179.
Vabilo.
Proti  koncu prvega četrtletja uljudno pro simo vse one  naše p. n. gg. naročnike, ki Zeli tudi v prihodnje sprejemati
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankojejo
odločimo zasluženi proBtor. Naš rojak piše: „Denes za j|*as»lV^^'ovenc' °puste misel osnovati si kraljestvo dobe realne politike, ko ima na eno strau veča moč Slovenijo, naj se združijo s Hrvatsko, pred vsem naj it večo pravico in jo tudi obdrži, in ko se a druge strani zdaj podpirajo jugoslavensko vseučilišče v Zagrebu s narodi  prizadevajo  vsako  ped  svoje  lasti ohraniti in združeno močjo.   Združena moč 3.040.000 avstrijskih
kolikor mogoče trdnih  podlag za naravnejšc novo po-Slov. Narod",   a!8mPJe >zv^i nasprotnikom iz rok —  denes morebiti ni
. i,          vabljiva naloga govoriti o političnem   predmetu, ki se
jim naročnina poteče zadnjega  tega meseca, naj\              . 6   b. . .       1         ,   *     . '
1                           mi         i              • • t           ti    8mo P° V3eJ  pravici imenovati   „politika prihodnosti.
do tje  naročilo   blagovoli ponoviti, da se njirn^      |g temu           izogiblje onii Mbre*pog6joo se su-
dopoŠiljavanje ne pretrga in da mi vemo določiti,^*]* p0 toku donašnjega časi noče, da bi se mu smelo koliko iztisoB nam je tiskati. Upamo, da nam občinstvo, ktero nas je do zdaj podpiralo, pomaga storiti še zadnji korak, kakoi' bomo od svoje strani vse storili, da zadostimo opravičenim željam našega občinstva, in da častno rešimo svojo nalogo, kolikor nam je to mogoče po sedanjih naših in našega naroda okoliščinah.
Denar se najceneje in najpriprosteje ter za našo administracijo najugodneje pošilja po poštnih nakaznicah (postanweisung), ki se dobivajo na vsaki c. k. poŠti.
Cena lista je kakor do zdaj v Mariboru brez pošiljanja na dom
za  vse   leto   8 gld. — kr. „   pol leta   4   „    — „ „   četrt  „     2   „   20 „
Po p o šti : za vse   leto 10 gld. — kr. „   pol   leta   S   „   — „ „   četrt   „     2   „   60 „ V Mariboru, 21. marca 1871.
„Slov. Narod."
ZecliisJeiiJ«* Slovencev in Hrvatov.
Pod tem naslovom je prinesla „Siidsl. Zeitg." za uiuiiv sestavek  iz slovenskega peresa,  kteremu naj tu
očitati, ka je idealist, sanjač, fantast itd. In vendar kaj so, kaj so bila vsa neutrudljiva prizadevanja, dolgo borbo najboljih mož vseh narodov druzega nego povelja idealuega mišljenja, ktero jo to može gnalo v boj no za osebno nego za dobro vkupnega svojega naroda, da bi v tej borbi svojemu narodu izvojskovali boljšo materijalno in dušno prihodnost nego jo ponuja sedanjost. V tem smislu je in mora biti vsaka politika — „politika prihodnosti", t. j. ona naj ne- živi samo od dno, naj no izpušča izpred oči prihodnjega, naj no tira naprej brez smotra in crteža. Tako mišljenje nas vodi, ako denes začnemo govorit: o predmetu, ki sicer ni nov niti Hrvatom niti Sloveucem, o kterom pa je tem bolj potebno javno govoriti, ker nejasnosti naših ciljev in teženj ne rabijo samo naši nasprotniki ua svojo korist, ampak tudi zato, ker je tudi med nami treba, da se natanjčneje porazumemo.
V dokaz temu poudarjam en stavek, ki ga je „Siidsl. Ztg." pisala v št. 32, in ki se glasi : „Težko stanje imajo naši neposredni sosedje, S 1 o v o n c i Oni so skrajna straža jugoslavenstva in vsacemu je jasno, da bi 809.000 Slovencev samih ne bilo kos ohraniti se proti silnemu fizičnemu in dušnemu pritiskanju 40 milijonov Nemcev in se poleg tega še boriti s 180.400 Lahi. Tu govori nago dejanje in vso prazne besede nič ne pomagajo. Kaj je torej Slovencem storiti, da si ohrauijo svojo narodnost V Mislimo, ka jim moramo svetovati, naj se združijo s Hrvati, če tudi ta Čas združenju ni ugoden, uaj bi bilo združ enje program iu cilj  slovenskega  prizadevanja.   Ta program  naj   bi se
Juguslavenov je vsakako že impozantna.*
Le memogrede naj bode omenjeno, da je „Siidsl. Ztg." sama v enem svojih brojev vseh Jugoslavenov v Cislajtaniji naštela na 1,734.000. Ako od teh odštejemo dalmatinske Hrvate, ostane Slovencev z Istrani vred 1,342.000. Navedeno število 809,000 Slovencev more biti torej le pomota, kar pa nima toliko v sebi, ker si nikakor ne obetamo, da bi Slovenci sami z a-se, in če jih je tudi 1,342.000, mogli dolgo ho braniti silnemu pritiskanju germaustva.
VaŽneje in potrebneje pa se Tiurn zdi popraviti drugo misel, ki jo je „Siidsl. Ztg." izrekla v omenjeni številki, in kterc misli so poleg pisatelja morebiti tudi drugi ljudje. Popravek so tičo danega uam sveta : vnaj Slovenci opustimo snovati si kraljestvo Slovenijo." Iz tega sveta je soditi, ka pisatelj misli, da. Slovenci res kaj tacega nameravamo. To jo pomota. O „kraljestvuu Sloveniji pri nas nihče ni govoril, niti v deželnih zborih v Ljubljani, Gorici in Gradcu, niti na ljudskih taborjih niti po narodnih javnih novinah, kjer se je govorilo o združenji raztrganih kosov slovenskega naroda. Nikakor se nismo potezali za to, da bi se ustvarila nova kraljevska krona, niti za to ne, da bi se popravil slovenski vojvodski klobuk, ampak s kratka samo za to, da bi se administrativno združili v kompaktnih masah živeči Slovenci, ka bi se centralizirale razpršene moči in ka bi se Slovenci na Štirskem, Koroškem itd., kjer so v manjšini, obvarovali majoriziranje iu narodnega tlačenja. Vsakako se mora toraj priznati skupnost Slovencev na Kranjskem, Štirskeni, Koroškem, Goriškem, predno bo mogoče misliti na združenj o Slovencev z drugimi Jugoslaveni habsburške monarhijo. Po tem takem ne moremo ubogati nasveta, naj opustimo svoje težnje zediniti se in svoje druge tirjatve, ravno tako malo, kakor bi bilo po našem mnenji politično nespametno, ko bi mi Hrvatom svetovali, naj   ponosno pre-
Listek.
Francozi pod Napoleonom Bonapartom 1797. leta prvič na Slovenskem.
(It Vodnikovih „Ljubljanskih Novic" 1797. leta.) (Dalje.)
Nadaljevanje o d o g o d h u h Včeraj (rekše 30. sušca) ho  ni pri  nobeni cerkvi zvonilo  zavolj  bližnjega sovražnika,  da bi kaj pomote z zvonjenjem ne vstalo ;  denes  pak so o pol dnu spet zvoniti začeli.
V soboto (rekše 1. malega travna) pride v Ljubljano general prednje vojske, M u r a t (Mura) s 70 ko-njiki. Objezdi mesto, po kosili jezdi do Save, ogleda vso. Zvečer pride dosti francoskih pešcev ; obstavijo mesto s piketi ino stražami.
Tiho nederjo (rekše 2. malega travnu) doido še veliko več konjikov, /lasti pak pešcev. Vzamejo kvnrlir na lontovži ino po hišah, dade oklicati, da:
1) tabak v opuldi je njih ;
2) da se imajo vse cesarske reči njim razodeti;
3) da nobeden .ne sme svojih konj prodajati, te-muč domov vzeti, rc no šli kam na tuje.
General Murat hodi vet* dau peš okolo,  ino sam
vse ogleduje. Proti Savi peljejo nekaj štukov. Oficirji sami svoj kruh ino seno za konje nosijo. Savski most so spot popravili. — Zvečer pozno pride divizijonski general Bernadotto, vzame kvartir v škofiji, ino večerja ob enajstih po noči z več drugimi oficirji.
Ponedeljek pred cvetno nedeljo (3. malega travna) zjutraj jezdi  general   Bernadotte   povsod okolo mesta, ob Savi do Zaloga in ob Ljubljanici. Ob poldne ukaže zbranim  purgarjem na rotovž priti,  odpusti vso vojskno naklado kranjski deželi, izbere možo deželo vi-žati, ino razklada  oznanilo generala 11 u o n a p a r t a. Buonapartovo oznanilo. „ Francosko svobodstvo." „Prošlost. Enakost." .. 1/. poglavitnega  kvnrtirja v Celovcu   12. dan germinala   ali  meseca   zelenarju  (1.  malega travna), v  petem   leti   enega  ino  nerazdelenega francoskega svobodstva.
Buonaparte
narvikši general laške armade na Kranjce !u „Francoska  vojska ui prišla v vašo deželo, polastit se jo, tudi no vašo vero, zadržanje ino navade kaj prevrnit. Ona je prijateljica vseh narodov, zlasti moških deželjakov nemške zemlje." (sic !)
„Teh pet uiož, kateri francosko svubodstvo vižajo,
vse mogoče so si prizadeli, da bi nadlogam konec storili, katere razdelujejo dežele na suhem. Storili so prvo stopinjo ino namenili generala Klar k e na Dunaj, da hi na mir glihuti počel; ali dunajski dvor mu je odrekel k besedi priti, ino vrhu tega po gospodu Šent Vi neon t v beneškem mesti Veroni dal odgovoriti, da frnucoskega svobodstva ne spozna. Na to jo hotel general Klarke popotno pismo imeti, da bi smel na pogovor s samim cesarjem priti ; ali dunajski ministri so se neki hali, da bi spodobne ponudbe cesarja ne naklcuile mir storiti, ino ga niso pred cesarja pustili. Tedaj ravno ti z angleškim zlatom oslepljeni ministri so izdajalci nemške (sic !) zemlje ino cesarja. Oni nimajo druge volje, zunaj kakor jih nezvesti ino vsi Evropi negnusni otokarji, namreč Angleži, vodijo."
Kranjci ! vem, da nam enako sovražita Angleže (?), kateri le svojega dobička pri ti vojski iščejo ino ga najdejo ; vem, da sovražite vaše ministre (?), kir so se onim prodali! Ako se mi v šesto leto vojskujemo, vem, da to je čez voljo junaških Ogrov, pametnih Du-najranov ino dobrosrčnih Krajocev !*
„Zatorej strmino se soper Angleško ino dunajske ministre ! Bodimo prijatelji 1 Francosko svobodstvo ima vso pravico, z vami po premagalski delati , ali naj izgine ta pravica za glihanje mej nami I  Vi se ne boste
1817
\
razmere in naj na vse ki ga bodo le kedaj v
izjeme, vsa kterih se je za zedinjenj cija za-njo smemo, da so
naša veča in mačja politična o tem vprašanji govorilo,
in rastla v oni meri, ki karakterizuje vsa slavenska prizadevanja zadnjih desetletij.
Slavnega leta 1848, ko se je narodna zavest pri nas komaj zbujati začela, je že hrvatski deželni zbor pod predsedstvom bana Jelačiča svojo željo in tirjatve med drugimi i?rekel s sledečimi stavki : „naj se kraljevina Dalmaciji kot bistveni del združi s trojedno kraljevino; naj smejo druge jugoslavenske provincije avstrijske monarhije, in sicer: novoustanovljena vojvodina srbska, potem dolenja Štirska, Koroška, Kranjska, Istra iu Goriška stopiti v ožjo zvezo s to kraljevino." (Zap. dež. zbora 5 etc. junija in julija, čl. XI. 6.)
In v adresi hrvatskega dež. zbora na kralja leta 1848 beremo med sklepi kot G. točko : „Naravno je, da sorodne narodnosti druga na-se vleče drugo, in ker je kraljevina Dalmacija po starih pismenih pravicah, kakor tudi vsled kronovanjsko prisego in svečano obljube Vašega Veličastva bistveni del teh kraljevin, nuj se Dalmacija v administrativnem in postavodajueni oziru popolnem zopet združi s tem kraljestvom, drugi jugoslavenski  oddelki skupne monarhije pa,  in sicer: zopet
oživela  srbska  vojvodiun,......,   potom dolenja
Štirska, Koroška, Kranjska, Istra in Gorica naj se spravijo v ožje razmerje s to m i kraljevinami." Na dalje beremo v osnovi hrvntsko-slavonskega deželnega odbora (1848) med pogoji o po-mirjenji z Ogcrsko : „Da se narodno koristi naših sosednjih in sorodnih Blavenskih bratov kolikor mogoče ozko zvežejos koristimi trojednih kraljevin, naj imajo te kraljevino pravico, po izgledu historično sta-starodAvnosti ne le s Kranjsko in dolenjo Štirsko, ampak tudi z drugimi sosednjimi slovenskimi pokrajinami v ožjo dotiko stopiti noškodovaje integriteto avstrijskega državnega kompleksa." —
Dobro, naj tudi sedanja Hrvatska no pozabi na želje in tirjatve, kterih izpolnjenje je bila krona narodu obljubila, ko je narod na vojsko hitel za eksistenco te monarhije.   Mislimo,  da je  korist  hrvatske dežele in
torej korist vseh hrvatskih in — a n e k t i r aj o."
zirajo svoje sedanje dejanske sile naravnost hite proti cilju, prihodnosti mogoče doseči
Svojega združenja in ojačeuja torej no moremo opustiti; zdi sa nam to prvi korak, ki ga moramo mi storiti, da se kedaj združijo vsi Jugoslaveni habsburško monarhije. Ravno tako pa smo pri nas splošno priznali idejo združenja s Hrvati. Po ljubljanskih sklepih 1. decemb  1870  so se  vse naše narodno novine brez
društva, v
soglasno izrekla^Dežmana ni nič pomagalo > s trojedno kraljevino in so jo tako agita-začela  v  vso  narodovih oddelkih. Upati bo.le ta agitacija ohranila z ono čvrstočo
strank,  da nas reklamirajo
!> o |» i s i.
-tq<t,- Iz Ljubljane. 22. marca. [Izv. dop.] Gosp. dr. Suppan se je vendar naveličal županovanja in se jo te službo v včerajšnji seji mestnega zbora odločno odpovedal.   Vse javkanje in  moledovanje gosp.
Vsled te odpovedi je veliko veselje v županstva željnem Izraelu in dr. SchaftVr, učitelj Pirker, dr. Reeher in »profos" Laschan prevračajo iz zgolj radosti kozolčke in delajo kapriole, da se vso kadi, kajti sedaj je konkurenca zopet prosta postati Lordmavor bele Ljubljane. Kdo bode zanaprej „zvonce nosil", se ne ve, znamenito za liberalne kroge je lo to, ka Dežman agituje za birokrata Laschnna. Izobraževalno delavcev društvo je imelo preteklo nedeljo glavno skupščino, pri kten se je volil nov odbor in načelnik. Za načelnika jo bil enoglasno izvoljen žur-nalist Albin Arko, ktori so je v daljšem slovenskem govoru zahvalil delavcem za sbazano zaupanje ter obljubil vsigdar so truditi za korist društvu po svoji moči. — Med krojači v Ljubljani se snuje „strike". Zahtevajo namreč „tarif" in povišanje plače za 40 °/0. Ker so do sedaj mojstri šo jako trdo drže, ne vemo kako bo bo vravnala ta zadeva. Vsakako hi bila mirna pametna pogodba želeti. — Ker „uradniška spoved-nica" povsod dopada, soin se poprijel nalogo, popisati vso urade v Ljubljani, začel bom prihodnjič s c. k. deželno sodnijo. —
Is Haloz, 20. marca. [Izv. dop.] Na dokaz, kako se je treba trgali krajneinu šolskemu svetoval-stvu proti okrajnemu nemškutarskemu, služi sledeči protiodpis :
N. p. Okrajno šolsko svetovalstvo
v Ptuju.
Okrajno šolsko svotovnlstvo jo vendar račilo dne 10. sušca t 1. poslati rešilo na vlogo predloženo dne 30. listopada lanskega leta, tedaj po minovših treh mesecih iu desetih dneh. Snažno in točno mi uredovanje, od nas so navadama zahtev«, odgovor ali kakše pojasnilo v osmih dneh, a okrajnemu šolskemu svetovalstvu jo treba sto dni; nuni to raj meti na palce, sebi pa na sežnje. Rešilo kaže očivestno, ka okrajno šolsko svetovalstvo niti ni razumelo navedene vloge, čije začetek se glasi: „ Trdno se dozdeva, ka po pravem hi učitelji ptujskega okraja imevsi dohodko zvečine v zbirci naj še le početkom racBecu velikega travna dobivali določeno plačo v penečih" . .; kar ni nikakši sklep, kakor dostoji praviti okrajno šolsko svetovalstvo, nego trdna dozdetev. l'o milujemo, ka načelništvo ljudskih učilnic ptujskega okraja namič ne vo razločka med
sklepom in dozdetvijo, kar denes mora vedeti gimnazijski učenec prvega razreda.
Oponaša se, ka ta sklep, po našem samic trdna dozdetev, naravnost nasprotuje šolski postavi. Je-li pa ne nasprotuje naravnost §. 14., 15. učilniškega zakona, od dne 8. svečana 1869. )., ako je okrajno Šolsko svetovalstvo določilo učilniške knjigo in učni črtež, no prašajo za to krojnih šolskih svetovalcev ? Kakor rečena točka naročito veleva. Je li ne nasprotuje naravnost §. 14., 1. istega zakona, čo je deželno šolsko svetovalstvo prikrojilo dohodke učiteljem naredboj od dne
0. vinotoka 1870? da si omenjena točka razložno govori, ka ima krajno šolsko svetovalstvo odmerjati in naznačevati plačo učiteljem. Kdor ima steklen trebuh, ne sme nametati svojega soseda kamenjem. Sicer pri nas morebiti dozdetev nasprotuje šolski postavi, okrajno in deželno šolsko svetovalstvo pa sto storili sklep navpik nasprotujoči šolskej postavi. Tako so dani zakoni čislajo V g. Trautvetter, c. k. okrajni glavar kot prvomestnik okrajnega šolskega svetovalstva,  govorite 1
Ako večletni spovedki barbarsko učilnice kažejo delivno dobo ondešnjih učiteljevih dohodkov na 1. listopad, tedaj, čo se mora točno počenši od dne 1. prosinca 1871 plačilo davati učiteljem po šolski postavi od dne 4. drudna, godi se učitelju krivica na dva meseca, za ktera bi bo mu moralo doplačati na nek način ; ako pa bi bil za delivno dobo kakor pri duhovnikih odmerjen 1. veliki traven, godila bi se krivica šolski občini za podvojeno plačo na četen mesece, — po takem je vsekak krivica. Jo li tudi delivna doba 1. listopad za cerkovnikovo dohodko, prašanje je povse drugo. Opaziti je, ka novi učilniški zakoni se celo nič niso ozirali na krajne razmero, kar je grozna pogreška in dela toliko nepotrebnih neprilik.
Barbarsko  občino so sklenile dne 27. listopada
1. 1., ka hočejo   same plačevati učitelja in podučitelja, in zato se oglasilo okoli 24. grudna lani pri okrajnem zastopu ptujskem za povišanjo občinskih nalog od 10°/o na 25°/0 za 1871. leto, a odgovorilo so je na slovensko vlogo nemški, ka jo prepisana doba prositi za zvišanje nalog že protekla 10. grudnom, iu ka je zbog tega treba dovoljenja  okrajnega zastopa,  kteremu  je ravno bilo poslano  prošnjo   pismo;   je li isti   slepec in gluhak ? Obrok za ta posel nam bi so bil moral na znanje dati kar sn  ni zgodilo v okrožnici okrajnega  šolskega sve-tovalslva od  dne 24. vinotoka 1870. Pa bodi si, kda plentu pa so jo okrajnemu znstopu dalo povišanje okrajnih nalog za 10 °/0,  kteri (no zastop,  nego odbor) še jo lo dno 2. svečana t, I. to začasno določil ? jo li za okrajni zastop v tem ni tudi mejnik 16. gruden? al režo za sc pravico drugim nožem in po drugem kolo-meru, a za nas   prosto kmete  drugim in po drugem V Sicer  bi  moralo  vedeti  okrajno   Šolsko svetovalstvo ptujsko,   in  vsenačelnik   ptujskega  nemškutarstva dr.
nič mešali v to vojsko, katera ni po vaši volji, — vi nam boste dali živež, kar ga bo treba ; jaz pak hočem varovati vaše vere, navade ino lasti, ter vam vso vojskno naklado odpustiti. Ali ni vojska sama na sobi grozna zadosti? Ali ne trpite žo tako preveč, vi nedolžni ofer tujih zmotnjav? — Davki, katere imate navado cesarju dajati, vam bodo namesto škode, kar je vsaka skozi grodoča vojska stori, ino za plačilo živeža, kar ga boste nam dujali."
„Za tega voljo poglavitni general zapoveduje."
1) „Duhovne opravila bodo, knkor do zdaj. Škofi iuo duhovni, kir so z neumnega strahu zapustili svojo čedo, smejo nazaj priti ; general jim bo popotno pisma poslati rekel."
2) „Kranjsko  deželo  bodo vladala  komesija desetih mož, katera se  bode imenovala c e n t r a 1 - g u bernium,  ino  imela vso deželno mestno ino opravilno oblast."
3) deželsko ino sodnje postave ostanejo v svoji moči."
4) Vse deželne ino cesarnke davke, kateri so se skozi prvo ali skozi drugo roko dujali, hode ta komo-sija jemala, ino jih obračala za deželne potrebe, za kupovanje živeža armadi ino za odškodovanje, kat- ti so kaj trpeli, kadar je vojska mimo šla "
5) „Ta komesija bo vso narejala ino zapovedovala, kar deželne, sodnje ino gmanj prihodkov opravila zadene."
6) Zbrani možje bodo opravila med saboj razdelili, izmed sebe euega za predsednika izvolili, ino enega za sekretarja, kir pak ne bode izmej teh desetih, temuč drug posebej."
7) „V central-gubnrnium so izvoljeni gospodje : Anton Nikoletti, Anton Podobnik, Bernard bftren Rossetti, Karel baron Hallerstein, Frana baron Reigersfeld škof, Fricdrioh K n-8 t e 1 e c , Joanez v. I) e s s e 1 b r u n n o r , Joauez Gol-m a j e r , Jožef K o k o I j , Jožef L u k m n n."
„General Beruadotto jih ima potrditi ino pustiti priteci, da bodo poveljem francoskega svobodstva pokorni, — pričujoča postava pak nemški ino kranjski natisnena očitno obešena biti."
Buonapartc. Kaj se je daljo godilo. Nekaj  pešcev jo  prišlo   dones  (tudi 3. travna) v mesto s turško muziko.   Po poldne peljali pet voz cesarskega tobaka, katerega so šini dobili.
Torek (4. mul. travna) je hila vuhparada b turško muziko  ob enajsti uri.   Po poldne ob peti uri je dal
malega so pri-v K r a-
general enega francoskega huzarja na trgi pri zidu šenklavške cerkve ustreliti, ker jo po noči v Gradišči po sili v eno hišo prodrl iuo ropal. Francoski oficirji so sumi rekli : „mi ne moremo za vsakega našega soldata dobri stali, da bi ne ropal, — vsaka vojska ima to nadlogo ; ali slodnjega mi ostro pokorimo, kir koli bo provižau, da je ropal, ino pustimo vedno patroljo okrog hoditi, da na hudodelr.iko gleda. — Deues so deseteri možje na rotovži Bernadottu prisegli, da bodo povelja francoskega svobodstva držali, na nobeno stran, v vojsko so ne mešali, ino da bodo krnjnsko deželo zvesto vižali. — Slišali smo, da Trst moro Francozom milijon dukatov naklade plačati, polovico z blagom, tudi sto tavžent hlebcev kruha dati. — Zvečer jo en francoski soldat svojega tovariša v neki oštariji pro-bodel. Tudi jo bilo z bobnom oklicano, nobenemu Fran-cozu po sedmi uri na večor v oštariji nič več vina dati ; kateri bi pak silo delni, pri bližnji straži ga napovedati, da ga bo zaprla.
Cvetno sredo (5. mal. travna) po pol dno je bilo vsem mestnim ino bližnjim ljudem ukazano, vse konju pred knpucinarjo Francozom na prodaj pripeljati. Tudi je general znpovedal, da morajo hankocedljici za gotovo veljati, da se jih no sme nobeden braniti, temuč da v polni ceni  ostanejo.  - —  Cesnrski tobak bo Fran-
Štrafela kot šolski svetovalec in prvomestnik okrajnega zastopa, ka postava od 14. rožni'.a 1866 ob okrajnem zastopu govori v §. 48, ka je okrajni zastop posvetovalni in sklepavni organ, a po §. 59 okrajni odbor v zadevah svojega okraja vodi teljni in ovršiteljni. Toliko pameti in zvedenosti" bi bili pripisavali okrajnemu šolskemu svetovalstvu. toda zgodba inači priča. Sila tudi ne izpričuje te samovoljne in protizakonite predrznosti, vsaj je skupščina okrajnega zastopa lani meseca grudna s 2500 goldinarji oskrbela  najprve  potrebščine za učiteljske plače.
Ce okrajno šolsko svetovalstvo iz razlogov, ki, kakor je dokazano pogrešajo trdnega stala, ne more ozira jemati in ne predlagati rečeno vloge deželnemu šolskemu svetovalstvu, učini ho to drugim potem, mimo-šedšiin okrajno šolsko svetovalstvo ptujsko.
Predsednik navedenega svetovnl9tva resni, ka jo isto dne 20. svečana t. I. sklenolo poslati peticijo deželnemu zboru, da so odstrani §. 47 šolskih postav od dne 4. svečana 1870, govoreča o šolnini. Kolikor se spominjamo, sklenola jo istega dno skupščina okrajnega zastopa poslati prošnjo na dotično mesto za odstra njenje rečene točko po tem, ko je ista bila od slovenske strani v bezumje zatirana. Jo li istega dne sejo imelo okrajno šolsko svetovalstvo, ne vomo, okrajni zastop in gospodarsko društvo pač.
Strani šolnine So vam vzpet in ponavljavno na enanjamo, ka krajno šolsko svetovalstvo barbarsko v tem poslu nikakor no bode sodelovalo, čo pa bi je šiloma hoteli k temu priganjati in Ynorati, naravnoč in resno povemo, ka rajšo deco doma podržimo, nego 1 bi šolnino pobirali ali pobirati dajali, in jo damo po drugih ljudeh najpotrebnejših naukov učiti. Noče nam se tudi trdno dozdevati, ka roditelji imajo razpolagati • svojimi negodnimi otroki a no neporabni učilnišk zakon, prikladen menda za meščanstvo a no za seljaštvo.
Ako je bila pikeča pisava v vlogi od dno 22. svečana t. 1., ni se čuditi po seji okrajnega zastopa dne 20. istega meseca, kder se jo pokazalo, ka se dovo ljuje zvišauje okrajnih nalog, a naših, ki smo skoro dva meseca prvljo vložili prošnjo, pa ne. Pomisliti je tudi, ka, kder se toliko v nebo kričečih krivic godi narodu v narodnom pogledu, ni mogočo človoku, Čutečemu za blagost jegovo, nemarno in mirno pisati. Ako je okrajno šolsko svetovalstvo za našo učilnico imenovalo krojnega učilniškega nadzornika, kteri nnmič ne zna našega lezika, to ni samo nedostojnost, nego najernejša krivica, ktera mora ovajati skrajno hudobo in neumnost. Bi li kako nemškutarsko okrajno šolsko svetovalstvo tako spravljalo postavimo na Ogrskem ali med kterim drugim narodom, zapela hi mu so bogmo nagloma vse druga kolednica. Nikar so ne igraj in norci ne zganjajo s poštenim, vladarju vernim, pretežko
obdačenim narodom slovenskim; vsakemu mračuemu delu določen je plačni den. Vsak nemški obrazec izpustimo skoz okno na čisti zrak.
Krajno šolsko svetovalstvo pri sv. Barbari v Halozah, dne 21. sušca 1871.
B. Raič, prvomestnik.
cozi prodali za nekaj tavžent goljdinarjev ino so tud nekaj bankocedljicev za plačilo vzeli. Po štacunnh so močno kupovali ino vso gotovo plačevali. Ob poldne prejmejo štafeto od generala B u o n a p a r t a , da imajo v Celovec iti. Kakor roj čebel so bili zdajci vsi na nogah, v dveh urah na pot nadravljoni, iz mesta proti Sent-Vidu vreli, da je bila od Ljubljane gori vsa ceeta polna peščev ino konjikov. Nobeden ni zvedeti mogel, koliko Francozov j« pod divizijou generala Ber< nadotta slišalo, uli koliko jih jo vseh v kranjski dežel bilo. Bernadntte jo ob polnoči (5. dan mal. travna) šol v Straž iščo, kamor je po dnevi general Murat naprej jezdil. Armada je čez noč okolo Med vod ležala.
Cvetni četrtek (G. dan mal. travna) so šli vsi čez Ljubelj ino so pozno v noč v Col ovcu bili. I Ljubljano so strelno pripravo (artilerijo) za njimi peljali. Tukaj so ša eni ostali, ne vemo, koliko pod generalom F r i a n t o m ino huzarskim obrstarjem P i k a r d o m. Ena kompanija turške muzike je tudi tukaj ostala ino vsak dan o pol dno na parado budila.
Potem, ker jo  general Bernadotto central-guber uium za kranjsko  deželo postavil, tudi gospodje tega guberniuma  so na  znanje dali, kako so opravila med saboj razdelili ino dela v vrsto dejali,  katero zadevajo vižanje drugih manjših del v deželi. (Daljo prih.j
Politični razgled,
V zadnji seji državnega zbora je ministerski predsednik Hohenvvart odgovarjal na Herbstovo intepela cijo. IIohenwart pravi, da ministerstvo ni dalo nobenega po voda do nezaupanja, kajti že v svojem prvom programu je naravnost izreklo, da so njegova tla edino lo ustavna tla, in da hoče na ustavni podlagi skušati zadovoliti vsem opravičenim tiijatvam.   Kar  se tiče interpelacijo same, bodo vlada osnovo postavo ,   ki  bodo deželnim zborom dajala večo inicijativno pravico   v zadovah deželno po-stavodaje, takoj po veliknočnih praznikih predložila državnemu zboru.   Na to nasvetuje Morhst, naj bi so začelo bosedovati o ministerskem odgovoru, kar zbornica soglasno potrdi. Prvi govori Hcrbst; njo mu so nejasna pota in sredstva,  kterih so hoče ministerstvo posluževat,   da napravi  notranji  mir;  njemu vlada ni storila za ustavo še nič koristnega ,  ampak vbo kur je storila, storila jo le primorana, ker potrebuje dovoljenih davkov ; govore   o   prepovedanih   svečanostih   zarad nemških zmag   pravi   Ilcrbst,    ka   se   mu   dozdeva, kakor da  bi hotelo miuistcrstvo  Nemcem   zabranjovati njih nemško narodno čustvo.  Herhst poudarja potrebo centralizacije; veča avtonomija bi so smela le onda dopuščati, ko bi so ob   enom  ojačila  tudi centralna oblast in so odluščila od vpljiva deželnih zborov ; ako država centralno  moči  no bodo mogla po ustavni poti ojučiti, bodo to skušala po absolutistični.  Za Ilerbstom so govorili  Poche, Giskra, Knoll, Lasssr, Hecbbauer, Chlu-mecky in Weber proti vladi, proti tem govornikom sta so oglasila Groholski in Kr. Kotz.   Po dokončanem Le-j sodovanji je Hohenvvart — po svojo — dovolj srečno in spretno odbijal vsa očitanja ;   ministerstvo jo složno o principih) v posameznostih to ni mogoče, Hohenvvart opravičuje dosedanjo ministerstvo ravnanje ; šolske postave so v nobeni deželi  niso bilo zadovoljno sprejete; glede   direktnih   volitev  so   stranko   jako različnega mnenja, to jo  kazalo besedovanje v deželnih /borih; vlada pa, ki hočo miriti,  ne- more začeti s predlogi, o kterih je toliko nasprotnega  mnenja ; h koncu Ilohon-\vart konstatira,  da  bo  vho  stranke složno v tem, naj se napravi  notranji  mir,  ncnložne  so le v tem, kako naj so nrtpravi.   O tom se bode pa še le dalo govoriti, kader pridojo posamezni  predlogi  na  posvetovanje. S tom jo bila seja končana. — Ustavoverno novine z odgovorom niso zadovoljne, a si no vodo pomagati.
Finančni odbor državnega zbora je sklenil, naj so vladi dovoli tudi aprila meseca pobirali davek in ga trošiti po dosedanji finančni postavi.
Hrvatskim novinam so piše, da jo vlada Slovenki ni  poslancem obljubila, da hoče povsodi vpeljati popolno narodno ravnopravnost. K aj za božjo voljo neki odlaša !
Nemški poslanec na dunajskem dvoru pl Seliweinitz jo prejel veliki križ avstrijskega Leopoldu-vega reda, in glavni adjutant avstrijskega cesarja gr. Bellegardo jo Šel v Berolin nemškemu carju podajat v njegov 75letni rojstni dan lastnoročno čestitanje cesarja Fr. Jožefu, in baje mu jo tudi naročeno \Vil-helmu izročiti največo vojaško počastilo, veliki križ reda Marijo Tcrozije.
V   Bukarešti  so razdeli dvorano,  v ktori so Nemci  praznovali god carja Wilhelma;   vlada in poli c i j 8 k i prefekt so so vsled tega službi odpovedali.
/alibog so ni potrdilo mnenje, ktero smo v zadnjem listu izrekli o pariških d o god j aj i h. Upor strašno raste, in ni niti političen niti repuhlikansko-fe deralističon, ampak s kratka proletarij.itsko-komunističen. Contralni odbor jo vojsko napovedal vsemu posestvu in vsem posestnikom, na korist tistim, ki ne plačujejo nobenega direktnega davka iu ki delati nočejo. Proti vsaki postavi sta  bila umorjena  generala Loeomto in
Thomas, ki sta se uporu nasproti postavila;   tako se godi drugim;   zdaj je prišlo na vrsto tudi že premoženje ; centralni odbor jo  prepovedal [prodajati blago, ki je zastavljeno v javnih zastavnicah ; hišni posestniki in  gostilničarji ne  smejo   nikomur odpovedati stanovanja;  blagajnice so si kar s kratka osvojili uporniki; nacijonalna banka in Rothschildova hiša morate denarje dajati , da se ž njimi  služi postopnim in razgrajočim upornikom.   So nekoliko dni tako  naprej in vse privatno   premoženje   pride na  vrsto.   Posestniki so se zdaj  žo začeli tomu  gibanju  protiviti,   nekoliko tudi nektere nncijonalnegarde —  pa menda do zdaj brez vspeha, ako nočemo med mornlične vspeh šteti teh ljudi javno   demonstracije   za Thiersa in   za  narodno zastopništvo.     Contralni    uporni    odbor    sicer pravi, da   so   ne   bode   protivil   proti   mirovnim pogojem, da pa morajo stroške plačati oni,  ki so nesreče krivi, in to so po njegovem mnenji vsi,  ki  nočejo  zdaj potegniti z uporno stranko; plačali bi itak bili posestniki, ktere hote zdaj uporni berači oropati njih premoženja. Slednja zadeva bo bržkone zopet nemško orožje peljala v Pariz.  Redna vlada v Veraailles je brez vse moči in je obupala, da bi  mogla  sama napraviti red.   In res že stoji Jules Favro  v  dogovorih  z H srna i kom,  ki je dal narodnemu zastopu francoskemu  povedati, da bi se Nemci zopet vrnili v Pariz, ako bi se v 24 urah ne popravili razdeti telegrafi in bo ne odpravilo posiluoiti, ki  so  protivne  mirovnim   pogojem.    Teh 24 ur jo že preteklo, in bržkone so Nemci zopet v Parizu,  v novo iu večo sramoto francoski deželi. ^Sliši se, da so Francozi streljali na prusko patrole in tako utegnemo doživeti, ne lo da je Nemčija Francozom dala republiko, ampak da bo morala isto ropubliko hraniti proti brezumnim  in  razdivjanim Francozom samim. — Tudi iz Lyona so naznanja revolucija.
Kazne stvari.
— r. — (Dramatično društvo.) Sedemnajsta predstava je kratkočasila občinstvo s šaloigro v dveh dejanjih, prestavljeno iz češkega (Pfleger—Moravski) „Ona me ljubi." Igralo ae je dobro, posebno sta so odlikovala gospica Brusova in gosp. Šušteriič. Tudi drugi igralci so zadovoljili. Opereta „Mlagi kau-lidat" jo bila dobra. Posebna hvala gre igri in petju gospe Odijeve, ktera je veliko pripomogla k vspehu. Gosp. Nolli jo bil hripav. Od gosp. ŠušteršiČa bi 80 bili nadejali po izvrstni prvi igri, kaj boljega. Zbor in godba sta bila dobra.
* (To ha kam i ca v Ljubljani) se je prve dni tega meseca odprla v onem Pongračevem poslopji na spodnjih Poljanah, kjer je nekdaj cukrarnica bila.
24. žensk izdeluje zdaj cigare (viržinke).
• (Z graš k ega vseučilišča.) Slišimo, da je minister Jiriček znanemu Slovencu rekel, ka ne bode trpel, da bi se na graškom vseučilišči s Slovenci „stief-miitterlich" postopalo. Kako so tam postopa, naj kaže sledeče. Docent dr. Hugelnam, ki je tudi izpitni komisar za statistične predmete, v svojih predavanjih o Slovencih in Čehih vedno govori z izrazi: dio Slovenen aiif deutsohem Boden, dieTschechen aufdeutschem Boden. Dr. Hugelinan tudi mojnike stavi nemški državi in jo je n, p. globoko notri v Rusijo prenesel in tirjaje naravne meje cele milijone Slavenov potisnil v nenasitljivi nemški koš. Nedavno je dobil dr. llugelman rojenega Slovenoa na izpraševanje za III. državni izpit. Zanič-Ijivo g. komisar vpraša kandidata: „Ker jo zdaj toliko govora o prihodnjem kraljestvu Sloveniji, povedite mi, g. kandidat, kako bi Vi temu kraljestvu postavili moje?" Kandidat — ki Bicer že z doma nikakor ne šteje med slovensko „ultra", je v svoji naravni poštenosti nekoliko daleč segel in je na Štirakom hotel slovenski mejnik postaviti pri Lipnici (Leibnitz). Ta odgovor je zadostoval, da je nemški docentič v svoji sveti nemški jezi slovenskega kandidata pri izpitu vrgel. Tako se v Gradcu norci hrijejo s Slovenci, tako se varuje resni zn ićaj nemikege vsoučilišča — a na Dunaji k vsemu temu molče, kakor da bi jim vso prav bilo. Za nas vsaj tu velja rek: Qui tacet, consentire videt ur.
• (K OB • ar T a t i,? n o • po 1I11 č n o društvo) v Mariboru je v zadnjem glavnem zboru soglasno sklenilo sledečo resolucijo glede slovenske ravnopravuosti na učilnicah mariborskih: 1. Učilnica pripravniška v Mariboru, v kteri se odgojevajo bodoči učitelji, ne ustreza v svoji sedanji osnovi niti potrebam slovenskega ljudstva, niti no prihodnjemu poklicu narodnih učiteljev, ker je v njej ediuo le nemški kot učni jezik. Pripravnica se nsj toraj tako pranaredi, da bodo sploh slovenski kot podučni jezik, in samo za dva uauka: za pedagogiko (nauk o izreji) in za nemščino naj bo podučni jezik nemški. Da bo pa to lože mogoče, naj se na pripravništvu postavljajo le samo učitelji, ki so slovenskega kakor nemškega jezika popolnoma zmožni. 2. Srednje šole v Mariboru, namreč gimnazija io realka, ktere se vzdržujo iz državne blagajnice, in v kterih seizkljuČivo nemški kot učni jezik rabi, ne ustrezajo potrebam učencev slovensko narodnosti, ter so te šole slovenski mladeži in slovenskemu ljudstvu v duševnom iu gmotnem (denarnem) oziru na kvar. Da se državnim osnovnim postavam kakor tudi slovenski mladeži pravica stori iu
nje napredek pospešuje, treba je poleg imenovanih šol samostojno nižjo realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom iz državne blagajnice ustanoviti. Da pa mladež iz te šole v vsako drugo gornjo gimnazijo ali realko prestopiti zamore, se bode za izdatni poduk v nemščini skrbelo. 8« Da so učenci, ki menijo v to roalno gimnazijo vstopiti, bolje in natančueje pripravijo, naj 8e za sedaj nasvetovani realni gimnaziji pridene pripravna šola z enim letnikom, kteta bodo četrti razred sedanje popolnoma nemške šol* v Mariboru uadomestovala. V pripravni Šoli bi se poleg glavnih tu som spadajočih naukov še posebno na j >zikoslovski poduk gledalo.
• (Imenovanje.) Pravosodnji minister je imenoval dosedanjega okrajnega komisarja druzega reda Dragotina Pleško-ta za c. kr. pristava okrajne sodnije v Kamniku. Hoče se uam dozdevati, kakor da bi se bil g Pleško nekdaj štel med navdušene narodnjake.
* (S 1 u ž b a.) Na državni gimnaziji I. reda z nemškim učnim jezikom v Gorici je razpisana za II. tečaj t. 1. služba suplenta za klasično filologijo s postavno določeno plačo.   Razpis deželnega šolskega sve-
tovalstva goriškega pravi, da bi ne škodovalo, ko bi prosilec znal tudi laiki ali pa slovenski —slovenski je
seveda vedno nujnazadnje.
*(0 slavonskem kongresu) pišejo wNo-vice" : „Za gotovo moramo povedati našim bralcem, da vse pripovodko o skupščini Slovanov, ki so jih izlegli dunajski judovski časniki , graška „Tagespost," ljubi j „Ta-lil.it: * in drugi listi te baze pa trobili za njimi po svetu, so — laž. Celo preuzvišenega biškupa Strosmajer-a so vtakniti vmes, ki ga še ua Dunaji ni bilo. Da le po uaključbi trije Slovani pridejo skupaj, že je „Slavenkonferenz," — tak strah ima slaba vest neraeurska pred nami! — To pa je res, da našim poslancem in vsem drugim federalistom že preseda dunajski zbor, ki ga „ustavo vere i9 nalašč vlečejo na dolgo s tem, da ne prineso na obravnavo državnega proračuna za letošnje loto, zarad kterega so naši poslanci šli v zbor. Ta zavleku pa ima zgolj ta namen, da bi novo mini-nisterstvo 1 obljubljenimi svojimi predlogi poprej pokazalo, ali je čisto „ustavoversko" ali ne, in če ga Herbst-Giskrova „zlata vaga" no potrdi, da mu ne dovolijo nič."
Dunajska borsa 24. marca.
KnuUii drž. dolg v bankovcih .   .   .   58 H  25 Wr
Srebro...........122 „  50 „
Napol............ 0 „ 95 „
Prosimo pozor!
Že mnogo let skušen najboljši pripomoček za kašeli. hripavost in suha usta pri govorjenji, jo gumi s sladkorjem. Iz tega uaiejene gumi-bon-bone, ikatljico za 20 kr. prodaja (0)
F. kolleliiig v Mariboru.
T. Rochel & Comp. v Gradcu.
41 I 1
t
i
t
I
R. Mayr-jev
vt'Noljiiii%taj zoper putlko in za čiščenje krvi.
Priznano izvrstno pomaga ta čuj zoper putiko , protin in trganj«, »oper kronična s pahnil a n* koši, odprto rano
itd. in je zaradi izvanrednih vspehov ki.kor tudi zhng nizke cene vse eoake predmete d u 1 e č prekosil, tako da je v kratkem času ue le na btajarskem ampak tudi v srsednjih deželah na posebno dobrem glasu.
R. Mayr-jev
balzam za ude mazali.
Hitro potolaži često jako hude proti-naste, revmatično in nervozne bolo č i n e ; za trganje v sklepih in mišicah na-vaduo znano pod imeni: bol v križu, z vili c n j o sklepnih kosti, trganje po udih, bolečina v bedru, tresenje, splošna slabost živcev, hromota, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se je že mnogokrat skazal in se ne da dovolj c e u i t i.
Cena enega zavitka čaja z navodom je 80 kr. in 46 kr.; sklouica balzama za udu muzati 60 kr. a. v.
Glavna zaloga  in razpošiljatev za oba predmeta pri Richard-u Mayr-ji, lekarni-čaru v Gleisdorf pri Gradcu.
Zalogu zii Maribor: J. W. K o n i g, le-karni(';ir v Tegetthof-ovih ulicah. Gradec: Bratje Oberranzmoyer Drog. in J. P u r g I e i t n e r , lekarn, pri jelenu ; Dunaj: Pezold & Siiss; Celovec: A. h e i n i t z lekarna na starem trgu. (1)
Edino pravo čislo Talmizlalo.
Vsi od drugod naznanjeni Talmi-zlati predmeti so posnemanja manjše kakovosti.
T a 1 m i - z 1 a t kinČ za večnost.
Urne verige iz Talmislata. j Teh Talmizlatih verig še juvelir ne looi od pravih
Že 19 let ulove urne verige iz Talmizlata zarad dobre-® zlatih, dokler jih ni poskusil na Bkusnem karanju. TeTalmi-ga dela, trajnosti in notranje vrednosti. Vsled čestih pona- ffi verige, pripravljene v najnovejših zlatih oblikah obdrže ve-rejani teh verig vzbujenih po onem vspehu moramo občinstvo a duo rabljene leta in leta svoje zlato lice. Prave take verige opomniti, da imamo samo eno vrsto tega blaga; torej se V 1>° J- J'JJi Ji 3> ?-40. 4- l)olKe hn<> U(ina verige za obešati mora, kdor hoče pravo Talmi-zlato imeti, obrniti na,,Indu-m P° 3> 4» 5-
Htriehnlle in Wlen. PrnterstaNne Nr. 10. g (12)
Briljantski lilp.
Fino delan, za strokovnjake premotljiv, b pravim Talmi-zlatom  obrobljen, imitirani briljanti so iz najlepše brušenih strehe ponarejeni, nikoli ne otemne ; tudi so drugi biseri krasno ponarejeni 1 brosa f. 1.50, 2, 8, 4, 5, G, 8. 1 par uhanov f. 1.50, 2, 3, 4, 5, G, 8. 1    „   šmizetnih gumb f. 1,1.80, 2, 3, 4. 1   „   manšetnih gumb f. 1.60, 2, 8, 4. I gospodska igla i. 1, 1.50, 2, 3, 4. 1 briljantsk prstan, najfiueji f. 1, 150,
2, 8, 4, 5. 1 križec kot colbor f. 1,2, 8, 4, ;>.
Oiseliran Talmi-kinč.
1 krasen  gospojsk collier s križcem f. 12 8
1 broia 80 kr., f. 1, 1.50, 2, 3, 4.
1 zvezek drobnjav k uri 40, G0, 80 kr.
1 medaljon kr.'50, 80, f. 1, 2. 81
l par šem.-gumb kr. 30, 60, 80, f. 1.
1 gospodska igla kr. 50,80 f. 1, 1.80, 2.
1 brosa za fotografije f. 1, 2.
Liip x koravd
s Tulmi - zlato podlago.
1 broša f. 1.50, 2, 8, 4, 5, G, 8, 10,15. 1 par uhanov f. 1,  1.50, 2, 8, 4, 5, 0, 10.
1   „   šom. gumb kr. 80, t  1, jl.50 2. 1   „   manš. gumb f. 1, 1.50 2' 1 gosp. igla F. 1, 1,60. 1 gos poj sk collier f. 2.50, 8, 4. 1 hracelet f. 2, 9, 8.50, 4.80, 6, 8. 1 refita sekanih koravd 16 kr.' 1    „     okroglih    „    kr.   80,   40, f. 1.50, 2, 4.
Email-lilp,
krasno izdelano ognjeno email na Tulmi-zlatu. 1 broia f. 1. 1.50, 2, 8, 4, 5, C. I    „      s pravimi koravdami   in emai-
lnni kinčana f. 2, 3, 4, 5. I par uhanov f. 1, 1.60, 2, 3. 1 cela email-garnitura, broša, uhani z
briljanti f. 3.50. 1 par email-šemiz-gumb, kr. 60, 80, f. 1. I   „   om.-mans.-gumb kr. 80, f. 1, 2. I medalijon kr. 80, f. ], 1.50, 2, 8. 1 email-prstan kr. 60, 80, f. 1,2.
Težka masivna zapestnica s pravega Talini-zlata a ponarejenim doma ritem f. 2, 3, 4.
Pečatni prstan s pravim kamnom za graviranje f. 1, 2, 3.
Nekoliko časa se kupci picdrznujejo alnbe ure h zvenečim hvalisanjem pripi»rot-»ti. da bi slepili p. n. občinstvo, zlasti provincijalne bivalce. Ti kupci niso niti urarji niti kot trde urinski fahrikanti in o kakovosti ur torej nič ne vedo. Prodajajo n. p, Btare ure v pakfonaBtih okrovih pod imenom ur s precizijskim kolesjem za nove kot tudi druge najslabejie ure za'prave angleške itd. Vsakdo naj se varujo kupovati talce uerabljlveure. Kdor hooelmeli res dobro, regulirano ln .jeftino uro, naj s& obrne na renomirano ,, In <l u s t r i © 11 al 1 e, VVlon, Praterstrasso Nr, IO.*'
Kaj tuceta £e ni bilo.
Le f. 10. Prava angl. srebrna cilinderaka ura s kristalnimi stekli , minutnim kazalom, nikelievim kolesjem, z tino pravo Talmizlato verigo z medalijonom in etuijem in poroštvenim listom vred, ali ni da bi so čudil?
f. 20. Prava angj. najfineje ognjozlačena srebrnakro-uometer-ura z dvojnim okrovom , lepo emailirana b kristalnimi stekli z fino Talmi-zlato verigo in medalijonom ter etujem in poroštvenim pismom vred.
t. 17. Prava angl. nnjfineja ognjozlnta sreberna kro-nometer uras prostim okrovom l verigo, medalijonom in etuijem in poroštvenim listom.
f. 14.
Prava angl. Talmi-zlata ura , cilinder najnovejše oblike z dvojnim kristalnim steklom, kjer se zaprto vidi tudi kolesje, b Talmi-verigo , medalijonom , etuijem in poroštvenim lislotn.
f.    1.5.   Talmi-zlata ura z dvojnim okrovom, savonette, skakalnica, kristalno steklo, nikeljnim kolesjem s Talim verigo, medalijonom, etuijem in poroštvenim listom.
f. 1 «'». Prava augl. srebrna ankerca a kristalnim steklom in najfinejim guillochiranjem, i verigo, medaljonom iu poroštvenim listom.
Le
Le
Le
Le
Le
Le f. 17. Prava angl. duplex-ura. Krasna, posebno za tako, ki uro trebajo za strapace, kajti take ure so ne-poki »učljive; kdor tako uro kupi, mora reči, kaj taeega ni na vsem svetu več!
Le f. 15 ali 18. Prava augl. Prince of VVales remon-toir-ura, nnjmočnejša s kristalnimi stekli, nikeljnim kolesjem v pravem Talmi-zlatu ; imajo to dobroto, da se dade brez kljuca naviti iu uravnati; k tej uri dobi vsakdo Talmi-zlato verigo in poroštveno pismo.
Le f. 15 ali 18. Prav majhna ura za gospoje; pravo srebro ter pozlačena, z pravo Talmi-zlato verižico za vrat z čopkom in najfinejem etui » poroštvenim listom za 5 let veljavnim.
Le f. 4 ali 5. Prava ŽenovBka kompozicijska žepna uru z najboljim kolesjem, pravo kinežko-srebrno verigo, najfineja oblika l medalijonom in elegantnim etuijem.
Le   i.   11.   Pravu Talmi-zlata  ura s kompasom, cilinder skim nikeljnim kolesjem   s Talmi-verigo , medalijonom, etuijem in poroštvenim listom.
'8Z*T Svetoven čudež, ^feig,
Le f. 1.30.
su vsacem
Le  f.   1.50 ali  2.   ravno taka flneje izdelana.
Le  10 kr.   Generalni ključ za vsako uro.
Kakoi1 znano imamo mi ediuo pravico prodajati v Av atriji pravo Talmi-zlato in ho vsi drugod napovedani Talmi zlati predmeti posnemanja niže bire ; temu Bmo porok.
).   Prava bronce-ura, da dobrohodi, garantuje | ^"\a^VinaVP1~?°la ™ a?2S°?V5l 1 'Si S
»••vi       h, j ( 4.40, dolge udne verige za ovešanja b Talmi-zlata
f.2.80 8, 4, 6.
Prstani B rl'almi v.lsal ia : pečatni prstani s pravim kamenjem za graviranje, kakor tudi ponarejeni demanti ki svete kakor selnco po f. 1, 2, 3, 4, 5.
Ne regulirane ure 2 f. ceneje.
Ceniki jgrailši.
Gteneralna agencija za angleške žepne ure:
Wien, Industriehalie, Praterstrasse Nr. 16.
izdatcij in odgovorni vrsdnik: Martin Jeloviek
Laitniki! Dr. JeSs VoSnjab In drugI
Tiskar Edaard Janscbltt
8817