vii 6) > r Trgovski Tovariš XXVI \\ Ljubljana \\ 1929 Uredil Josip J Kavčič Vsebina: Štev. 1 — januar Nova doba — Jos. J. Kavčič......................................... i Pomen svetlobne reklame za trgovino in mestu — Dr. Joža Bohinjec . . 3 Trgovske ideje — H. Ford.......................... . . . . o Modema Turčija — T. G.............................................. 9 Zavarovanje trgovcev za slučaj bolezni — Dr. Al. Aranicki..........12 Ustanovitev društva «Trgovski dom» v Ljubljani............ 14 To in ono // Vzgledna trgovca // Privrednik // Zavarovanje // Svetska konjunktura v letu 1928 // Kreditne zadruge v Jugoslaviji // Statistika stečajev leta 1928 v naši državi // Novozgrajene železniške proge v naši državi // Ameriška posojila // Koliko dajo državi monopoli I/ Kako so izumili film // Statistični podatki o naši trgovinski mornarici.............................................................15 Listek II Nespodoben kompanjon — Maurice Dekobra........................21 Društvene vesti II Srebrni jubilej dela gen. ravnatelja Tykača II VI. redna odborova seja TDM // Merkurjev ples................................22 Štev. 2 — februar Svetska produkcija — Dr. L. L. Bohm.....................................25 Pokojninsko zavarovanje nameščencev — Dr. Janko Vrančič.................30 Modema Turčija — T. G................................................... 34 Prava pota — Janko S....................................................36 Ob otvoritvi palače Delavske zbornice v Ljubljani......................38 Umestni migljaji — Fr. Zelenik.............................................40 Gospodarska književnost // ^Narodno blagostanjem...........................42 To in ono // Vpliv gospodarjev v ljubljanskem in beograjskem občinskem svetu II Vrhovni zakonodajni svet // število podjetij v naši državi II Stečaji v januarju 1929 // Državno posestvo «Beljes> // «Gospo-darstvo», glasilo slovenskih privrednika v Južnoj Americi // Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani..........................44 Društvene vesti // VII. odborova seja TDM.................................48 štev. 3 — marec Organizacija industrijcev v Italiji — Dr. Joža Bohinjec................49 Pospeševanje mednarodne gospodarske, statistike — Anton Podgoršek . . 52 Začetek proučevanja konjunkture v Sloveniji — Dr. Aleksander Bilimović 54 Zunanja trgovina Kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev — Mirko Mermolja 56 Zdravljenje ali zabrana bolezni? — Henry Ford..........................63 Manj dela — več uspeha — Fr. Zelenik...................................67 To in ono // Naša trgovska bilanca za 1. 1928 // Stečaji v februarju 1929 Zakon o osebnih imenih // Težkoče angleške industrije // Zrakoplovna industrija v Zedinjenih državah // Prekoceanske ladje // Ruska petrolejska industrija // Zlato // Produkcija premoga na Angleškem 70 Štev. U — april Naše gospodarske prilike vobče ter trgovina in industrija — Dr. Fran Windischer............................................................73 Organizacija duševnih delavcev — Dr. Joža Bohinjec.....................75 Italijansko gospodarstvo in fašizem — A. P...............................78 Trgovci ter njihovi nameščenci in pokojninsko zavarovanje — Dr. J. Vrančič 80 Modema Turčija — T. G......................................................85 Zunanja trgovina Kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev — Mirko Mermolja 86 Priprave za preuredbo trgovske stanovske organizacije v Hrvatski in Slavoniji ........................................................... 91 Občni zbor «Merkurja»......................................................93 Ijruštvene vesti // VIII. in IX. redna odborova seja TDM...............96 štev. 5 — maj Izpremenjene socialne razmere v trgovini in zaščita njenih interesov — Josip J. Kavčič.......................................................97 Kontrola izvoza poljskih pridelkov — I. M................................99 Reklama v napisih, tablah, izveskih, inseratih in lepakih — P. š. ... 101 Trgovci ter njihovi nameščenci in pokojninsko zavarovanje — Dr. J. Vrančič 106 Moderna Turčija — T. G. . . .................................... 110 Gospodarska književnost II Gradivo za statistiko trgovine, obrta in. industrije v Sloveniji...................................................112 To in ono // Naše trgovinske pogodbe z inozemstvom // Prijave in odjave trgovin v Sloveniji // Merkurov vjesnik // Stečaji v mesecu marcu in aprilu 1929 // Stečaji v letošnjem letu // Razdelitev čistega dobička Državne razredne loterije // Promet zagrebške borze v letu 1928 // Trgovska bolniška blagajna v Avstriji // Državni monopoli // Konkurenca med Nemčijo in Francijo na balkanskem trgu // Stavke na Češkoslovaškem leta 1928 // Ameriško bogastvo // Ameriška in nemška industrija avtomobilov...............................................113 Društvene vesti // Občni zbor «Merkurja» // Slovensko trgovsko društvo v Mariboru......................................................... 116 Štev. 6 — junij Za višjo trgovsko usposobljenost — V. P—1.................................121 Delovanje Jugoslovanskega nacionalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice ............................................................123 Reklama v napisih, tablah, izveskih, inseratih, lepakih i. dr. — P. Š. . . 125 Zunanja trgovina Kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev — Mirko Mermolja 129 Iz ruskega gospodarskega življenja.................................... To in ono // Desetletnica «Skopske trgovačke omladine» // Stečaji v mesecu maju 1929 // Koliko je država zgradila v 10 letih // Carinska vojna med Ameriko in Evropo? ....................................136 Pri šiljukih in Vinkih v Sudanu — Milorad Rajčevič....................139 t Ivan Kostevc .......................................................141 Društvene vesti // Občni zbor «Merkurja» // Merkurjev izlet // I. redna odborova seja Trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Ljubljani . 142 Štev. 7 — julij Pred reformo socialne zakonodaje — Dr. J. Bohinjec......................145 Trgovina, kultura in kretanje kapitala — Herbert Hoover.................148 Reklama v izložbenem oknu in s svetlobo — P. Š..........................152 K zaključku šolskega leta na gremijalni trgovski šoli v Ljubljani — R. G. 155 t Dr. Gregor Žerjav.......................................................158 Zunanja trgovina Kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev — Mirko Mermolja 159 To in ono 11 Statistika prevoznih sredstev // Novi obrtni zakon // Zanimivi podatki o našem bankarstvu // Zbornica bank // Porast potnikov na naših železnicah // Nemške reparacije in Jugoslavija // Stečaji v mesecu juniju 1929 // Panevropa // Gospodarska konferenca Male antante // Splošna carinska zaščita v raznih državah //Avstrijska gospodarska kriza // Cena srebra II Elektrifikacija železnic .... 164 Pri Šiljukih in Dinkih v Sudanu — Milorad Rajčevič............................167 Štev. 8—9 — avgust—september Štirideset let borbe za starostno preskrbo privatnih uradnikov — Dr. Ant. Sagadin............................................................ Vprašanje nameščencev na Mednarodni konferenci dela — Anton Podgoršek Poučno potovanje trgovskih akademikov po Grčiji, Turčiji in Bolgariji — Dr. Anton Slodnjak.................................... .... Smernice socijalnega zavarovanja — Evgen Lovšin......................... Evropa — Amerika — Dr. Dim. Mišič — T. G................................ Zunanja trgovina Kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev — Mirko Mermolja Trgovec in njegov sin kot naslednik..................................... Biseri in njih evropsko tržišče......................................... To in ono // Polletna trgovinska bilanca // Izkoriščanje vodnih sil na Krki in Cetini v Dalmaciji // Neposredni davki // Letošnja trgatev opija v Južni Srbiji // Stečaji v juliju in avgustu // Nemške reparacije II Polletna trgovinska bilanca Češkoslovaške // Trgovske vezi z Albanijo // Albanski državni proračun // Avstrijsko-jugoslovanska trgovska zbornica // Redka propaganda // Monopol žita II Tujski promet v Avstriji II Največja hidroelektrarna v Evropi II Znižanje davkov v Italiji // Kongres zbornic v Poznanju II Anglija in Amerika II Popravek........................................................ Listek II Bonbončki — Hans Bachwitz..................................... Društvene vesti // f Josip Medved // Praznik desetletnega obstoja Pokojninskega zavoda // Promocija predsednika Odvetniške zbornice g. dr. D. Majarona // Merkurjevi večerni učni tečaji ter plesna šola // II. odborova seja TDM......................................................... 169 171 175 184 188 190 198 199 200 204 Štev. 10 — oktober Misli o socijalni kulturi in socijalni politiki — Anton Podgoršek .... 209 Napoleon in Slovenija — Dr. B. Svetelj................................211 Evropske gospodarske krize — I. Kaiser................................217 Poučno potovanje trgovskih akademikov po Grčiji, Turčiji in Bolgariji — Dr. Anton Slodnjak...............................................221 Trgovec nosilec kulture ■— O. M-e.....................................226 Občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani . . 229 To in ono // Evropska carinska unija in interesi našega gospodarstva II Trgovinska pogodba s Španijo // Osnovanje jugoslovanske lige za mir v Beogradu // Slovenska kopališča in zdravilišča // Stečaji v mesecu septembru [f Inozemski kapital v Jugoslaviji f/ Mednarodna banka // Mednarodna razstava v Liege-ju v Belgiji // Uvoz lesa v Grčijo II Založba «Modra ptica»................................230 Listek II Vojna — Erik M. Remarque.................................234 Društvene vesti IJ Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge — Dr. Fran Windischer II Zahvalni brzojav jugoslovanskemu kralju II Petdesetletni jubilej dela gosp. Schafferja // V spomin Francu Kolarju // III. odborova seja TDM // Prvi jour-fix «Merkurja» // Drugi družabni večer «Merkurja»..................................236 Štev. 11 — november Od potoka do žarnice — Prof. dr. Milan Vidmar.........................241 Napoleon in Slovenija — Dr. B. Svetelj................................246 Misli o socijalni kulturi in socijalni politiki — Anton Podgoršek .... 250 Poučno potovanje trgovskih akademikov po Grčiji, Turčiji in Bolgariji — Dr. Anton Slodnjak...............................................255 Blagodejni vpliv Zedinjenih držav — T. G-k............................259 To in ono // V Ljubljani je preveč trgovin! // Trgovski koledar za leto 1930 II Kako narašča v Ljubljani obrt /./ Banovine // Zavod za pospeševanje zunanje trgovine // Stečaji v mesecu oktobru 1929 // Odlikovani slovenski razstavljale) na razstavi v Barceloni // Konzum vina v Sloveniji II Produkcija hmelja v Jugoslaviji // Produkcija Kranjske industrijske družbe // Predvojna, vojna in povojna državna posojila II Nepismenost v naši državi // Koliko tobaka se je pokadilo v državi v prvih desetih mesecih // Davki v letu 1928 // Basel — sedež mednarodne banke // Agrarna reforma na Čehoslovaškem................261 Društvene vesti Tretji in četrti družabni večer TDM.....................264 štev. 12 — december Ob štiridesetletnici bolniškega in nezgodnega zavarovanja v Sloveniji — Josip J. Kavčič....................................................265 Organizacija državne industrije v Rusiji — Dr. Joža Bohinjec............267 Poučno potovanje trgovskih akademikov po Grčiji, Turčiji in Bolgariji — Dr. Anton Slodnjak...............................................271 Zunanja trgovina Kraljevine Jugoslavije — Mirko Mermolja................277 Prodajalec, kakršen ne smeš in moraš biti — Peter Šileč.................283 To in ono // Carinsko premirje // Stečaji v mesecu novembru 1929 // Načrt zakona o elektrifikaciji države // Konferenca delegacij borz v Jugoslaviji II Koliko Jugoslovanov je v Ameriki? // Betonski železniški most na Zidanem mostu // Urednikova pripomnja......................286 Društvene vesti // IV. redna odborova seja Trgovskega društva «Merkurs> II Peti družabni večer Trgovskega društva «Merkur» // Merkurjev ples 287 Leto XXVI III 1929 lil Številka 1 ■iLJ'-i • Josip J. Kavčič Nova doba Težko je bilo vsem iskrenim Jugoslovanom poslednja leta. Od leta do leta težje vsakemu poštenemu rodoljubu, ko je gledal in videl žalostne prilike v svoji domovini. Bali smo se, kaj bo, če pojde tako dalje. Pri mnogih, ki jih je ljudsko zaupanje ali bolje rečeno ljudska nevednost, zaslepljenost in odvisnost spravila na vodilna politična mesta, je manjkalo ljubezni do domovine, do naroda in države. Le pohlep za močjo jih je gnal dalje, le želja, da vladajo za vsako ceno, jih je gonila v prešlem desetletju v zagrizeni strankarski borbi, ki ni poznala ubogega in osiromašenega naroda in na rob propada dovedene države nikdar pri pravem delu za narodno blagostanje, nego le v frazah, ki so jih razni političarji kopičili po svojih političnih časopisih in na strankarski! shodih. Pravice, ki bi vprašala, če si sposoben, vesten in pošten, ki bi cenila, da si zaveden državljan, ki ljubiš svojo lepo in veliko domovino, kateri hočeš posvetiti svoje sile, ni bilo, bila pa je partija, ki te je postavila na ugledno in dobro mesto, če si ji verno in udano služil, pa da si bil tudi največji brezvestnež in podlež, brez sposobnosti in domovinske ljubezni. Premnogi prvaki niso služili nesebično državi v korist celokupnega naroda, nego so jo smatrali za molzno kravo čisto v duhu korupcije in partizanstva, ki sta poslednja leta gospodovali povsodi in nad vsem. Vmes pa so grmeli strankarski šefi tako oblastno in mogočno kot se je spodobilo predstavnikom tolikih in tolikih tisočev volilnih kroglic. Strankarski politični generali so bili pravi diktatorji in marsikje veliki nasilniki, kajti nikdar nismo doživeli, da bi tak politični general, četudi je izgubil več političnih bitk in doživel tekom let grozovite poraze, prišel pred strankarsko sodišče, ki bi mu odvzelo generalske epolete in ga degradiralo na priprostoga redova v stranki. Gnusno hujskanje, dan na dan grše izvračanje dejstev, teroriziranje pameti, vesti in kritike je povzročilo, da so se najboljši sinovi naše zemlje in naj-izobraženejši možje odtegnili javnemu in političnemu življenju. Uboga demakracija, kako so tebe, to veliko ljudsko pridobitev, gnjavili in maličili, kako so upropaščali narod, ki jim je bil vedno na jeziku. Bali smo se, da prihaja zadnja ura države. Narod pa je trpel in čakal. In »Prišel je čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca.« Tako je izjavil naš kralj v svojem zgodovinskem manifestu dne 6. januarja 1929, ko se je kot vladar in sin naše zemlje obrnil neposredno na narod, da mu odkrito in iskreno pove ono, kar mu v sedanjem času nalaga Njegova vest in Njegova ljubezen do domovine. V članku »Mir ljudem na zemlji!« sem pred božičem v 12. štev. Trgovskega Tovariša« napisal tudi naslednje stavke, ne sluteč, da se bo naša želja tako hitro izpolnila: »Sicer pa nam je potreben predvsem notranji mir, mir in strpljivost med brati, enakopravnost in pravica ter ljubezen do bližnjega med nami samimi. Treba nam je mož in vodnikov, ki bodo sposobni napraviti mir med jugoslovanskimi brati. V desetih letih in petindvajsetih vladah so vsi naši dosedanji veliki in mali državniki pokazali, česa ne znajo in zmorejo. Zato želimo, da bi nam prinesli božični dnevi može in vodnike Gospodovega duha, ki bi napravili mir v Jugoslaviji in ga pospeševali tudi drugod.« Tako blizu je bil čas, ko je bilo potrebno poiskati zdravilo za zlo, ki je izpodkopalo že skoro temelje naroda in države. Mislili smo, da je to mogoče doseči z ukinjenjem lažnega parlamentarizma in s pravo demokracijo, ki je v normalnih časih dandanes edini normalni način uprave. Toda v izredno težkih razmerah je zmagalo drugo stališče, objavljeno v kraljevem manifestu. Kralj je vzel vso oblast sam v svoje roke. Na mah so bili političnim demagogom zavezani jeziki, prenehala je strankarska vsegamogočnost in uničene so dominantne destruktivne sile, napovedan je boj korupciji in partizanstvu: »da se očuva narodno in državno edinstvo, da se ustvarijo one ustanove, one državne uprave in državne ureditve, ki bodo najbolj odgovarjale splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.« Mirno lahko rečemo, da po prevratu še ni bilo tolikega zadovoljstva med vsemi sloji našega naroda, kakor čim je ljudstvo zaznalo za kraljev manifest. Vse pričakuje nove plodonosne dobe v naši domovini, vse upa na boljše prilike in zdrave razmere. Odtod tudi toliko častilk in pozdravov iz vse države vladarju in novi vladi. Tudi gospodarski krogi širom države so toplo in z zadovoljstvom pozdravili modre ukrepe svojega kralja, ker žele, da se čimpreje napravi red in mir, ki sta osnova vsakega dobrega gospodarstva. Kjer je dobro in zdravo gospodarstvo, tam napreduje tudi ljudsko blagostanje, ki napravlja državljane zadovoljne in zveste, inicijativno delavne in vsestransko produktivne. Novo vlado čaka obilo hvaležnega dela. Trgovski krogi so že ponovno povdarjali, da more le vestno in pošteno uradništvo dobro voditi državno upravo. Treba bo zato uradniški stalež, v katerem je mnogo nezdravega, temeljito prečistiti, pri tem pa želimo, da bi naši uradniki dosegli izdatno izboljšanje gmotnega položaja. Novi finančni minister je izjavil, da bo napravil novi budžet na realni in stvarni osnovi in da se bodo v tekočem letu likvidirali leteči dolgovi. V ozki zvezi z ureditvijo državnih financ je zakonska stabilizacija dinarja in ureditev odnosno ukinitev davka na poslovni promet. Vprašanje Gospodarskega sveta je postalo skoro aktualneje, poleg tega pa želi trgovina, da dobi naša trgovinska politika svojo odrejeno smer, da se ukine zakon o pobijanju draginje, da se zakonito uredi delovanje trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic, v katere je zadnje čase tudi že škodljivo posegla partizanska politika, da dobimo razmeram prikladen stečajni zakon, da se v carinski politiki odločimo za agrarno ali agrarno-industrijsko državo, da uredimo šepavi promet, potem pa tudi, da se pospeši že končno enkrat izvrševanje sodnih odločitev, ker prinaša počasno sodno postopanje trgovini nenadomestljive izgube. V svojem manifestu pravi naš kralj: »Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah Mojega nepozabnega očeta ostal tudi Moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi.« Iz teh kraljevih besed se jasno razvidi, da bo zavladalo v naši državi zopet parlamentarno življenje, čim se umirijo zaslepljene politične strasti. Gospodarski krogi žele le eno, da bi bil njihov stalež pri bodočih volilnih načinih bolje upoštevan, da bi se lahko plodonosno in koristno udejstvoval pri upravljanju države, kot konstruktiven element z zdravim razumom in realnim razumevanjem narodnih in državnih potreb, kajti privrednik misli tehtno in presoja premišljeno, brez strankarske zaslepljenosti in prenapetosti. Kot zavedni in ponosni državljani naše velike in lepe jugoslovanske domovine moramo ob zgodovinski odločitvi Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. iskreno želeti, da bi Njegovo delo bilo kronano s popolnim uspehom, da bi bila naša država močna in edina, polna sreče in ljudskega blagostanja in državljanske zadovoljnosti. Dr. Joža Bohinjec Pomen svetlobne reklame za trgovino in mesta Na lanskem kongresu češkoslovaških mest je bil v razpravi tudi predmet o pomenu svetlobne reklame za razvoj mest in trgovine. Razvoj mest je razvoj trgovine, zato se mora trgovec z enako vnemo in veseljem zanimati tako za razvoj mest kot celote kakor za razvoj svoje individualne trgovine. Referat je bil poln zanimivosti, zato bo dobro, ako se z njim seznanijo tudi naši trgovci. Morda bodo v njem našli marsikako praktično misel za sebe. Predvsem je poln resnice izrek Marka Tvvaina: tudi, ako bi zlato hotel prodati za vrednost svinca, ga ne boš prodal, dokler nisi to primerno oglasil. To pomni: brez reklame ni napredka v trgovini. Reči se mora: napredek ali propast trgovine leži v dobri ali slabi, odnosno manjkajoči reklami. Nobenega dvoma ni, da je svetlobna reklama najučinkovitejša. Učinkovitost leži že v tem, ker je svetlobna reklama z ozirom na svoj efekt in praktično koristnost najcenejša. Seveda je ta efekt odvisen od mnogih činiteljev: od pravilne tehnične izvedbe reklame s svetlobnimi telesi. Efekt vsake reklame je težko ugotoviti, predvsem zato, ker se stranka nikdar na reklamo ne sklicuje in trgovec zato ne ve, kaj je stranko ravno v njegovo trgovino privedlo. Brez dvoma je svetlobna reklama učinkovita že zato, ker je sposobna vzbuditi pozornost zelo širokega kroga ljudi vsak dan. S katero drugo reklamo se z enakimi stroški more pritegniti nase enako število interesentov? Naj vsakdo primerja stroške inseratne reklame s stroški svetlobne reklame! Interes mest je, da razvoj svetlobne reklame podpirajo. Za to je več razlogov. Mesto mora imeti brigo za razvoj trgovine v svojem območju, ker s tem dviga blagostanje svojih občanov. Poleg tega svetlobna reklama mestu prinaša velik dobiček, ker se na ta način dviga konzum električnega toka. Moderna mesta priznavajo trgovinam v svrhe svetlobne reklame za električni tok znižane cene, ker se na ta način v nočnem času — ko počiva obrt in industrija — doseže večja uporaba svetlobne energije in se s tem dviga rentabi-liteta elektraren. Tehnično dobro izvedena, estetično in arhitektonsko popolna svetlobna reklama daje mestom poseben žar in sijaj; ko se je v temo zavil dnevni čar mesta, naj se pokaže njegov nočni mik. V tujsko prometnem oziru je to velike važnosti. Zlasti polagajo mesta veliko pažnjo na primerno svetlobno reklamo v izložbah. Ta učinkuje na občinstvo sugestivno in sili k nakupu zlasti tujce in okoličane ter tako ustvarja iz mest krepka trgovska središča. Učinkovita izložba mora predstavljati okusno opremljen gledališki oder, t. j. svetlobna telesa ne smejo biti vidna in izloženo blago mora izžarevati iz temnega okvirja. To je prijetno za oko in za čut lepote. Ameri-kanska statistika pravi, da po onem delu ceste, ki leži ob dobro in okusno razsvetljenih izložbah, hodi nad 90 % vseh peščev dotične ceste. Tako zelo človek ljubi luč in svetlobo! Kakšna naj bo svetlobna reklama v izložbah po svojih detajlih, je težko precizirati. Če so svetlobna telesa vidna, morajo biti motna, da svetloba ne blešči. Gibljiva (valoveča) svetlobna reklama ima vsekakor prednost pred ono svetlobno reklamo, ki se v nepravilnem ritmu v celoti prižge in ugasne. To more sicer enkrat, dvakrat prijetno vplivati samo na oko, ki ni električne luči skoro nikdar videlo. V zadnjem času se širi reklama z razsvetljevanjem napisov ali poslopij. Prijetno osvetljevanje napisov ni vedno lahko izvedljivo. Osvetljevanje poslopij je najhvaležnejši predmet svetlobne tehnike. Tako ožarjena poslopja prav izredno dvigajo sijaj mest. Referent je opozoril še na neko drugo vrsto svetlobne reklame. Razne nove stavbe so obdane z lesenimi ploti, na katerih se brez reda in smisla vrsti cela vrsta reklamnih lepakov, tako, da oko ne vidi drugega, kakor morje barv in črk. Ponoči pa je vse zavito v temo s stavbo in ploti vred. Modema reklama izkorišča take prostore in kraje na drug način: postavlja ob stavbah visoke vodoravne pasove reklamnih desk, opremljene z okusnimi reklamnimi napisi; ponoči pa daje te deske razsvetliti. Mestni stavbeni uradi modernih mest drugega načina reklame ob novostavbah sploh ne pripuščajo. Mnenja so, da ako so taki prostori prikladni za slabo reklamo, morajo tem bolj biti primerni za dobro, okusno reklamo, zlasti v notranjosti mesta. Isto velja za reklame na požarnih zidovih in stenah. Škoda za sedanje brezpomembne reklame, ki nimajo drugega učinka, kakor da kvarijo efekt. Mnoge današnje svetlobne reklame po naših mestih in izložbah so zdravju naravnost škodljive. Škodujejo očem in so mnogokrat tudi v nevarnost prometu. Zato nekatera mesta prepovedujejo razsvetljevanje izložb z nezasenčenimi žarnicami in razsvetljevanje ulic z bleščečo svetlobo. Moderna mesta hočejo probleme svetlobne reklame mesta in trgovin rešiti sistematično in tehnično popolno. Pri elektrarnah poslujejo posebne svetlobno-tehnične posvetovalnice, kolegijalne ali samo z enim strokovno kvalificiranim uradnikom. Več luči in boljša luč more celoti in posamezniku prinesti samo korist. Kako žalostne in brezpomembne so svetlobne reklame v Ljubljani, celo v boljših in večjih izložbah, to more vsakdo ugotoviti. H. Ford Trgovske ideje Že stoletja tožijo ljudje, kako malo je možnosti (dela, zaslužka, produkcije) in govore o pritisku nujnosti, da je treba razpoložljive izdelke razdeljevati. Toda še vsako leto je rodilo ali razvilo kako novo misel, ki je ustvarila vrsto novih možnosti. Dandanes imamo že dovolj preizkušenih idej, ki bi, izpremenjene v delo, iztrgale svet iz tope in lene bede in zagotovile vsem, ki hočejo delati, dober zaslužek. Samo stare, preživele tradicije stoje tem novim idejam na poti. Svet se sam uklepa, si tišči oči, in potem vprašujejo ljudje še začudeno, zakaj ne gre naprej. Vzemimo le eno tako novo misel — pravzaprav neznatno misel — misel, ki bi jo vsakdo lahko imel, ki pa sem jo po usodni določbi izvršil jaz — misel namreč: konstruirati majhen, močan, preprost in cenen avtomobil in za njegovo izgotavljanje plačevati visoke mezde. Dne 1. oktobra 1908 je bil prvi tak mal voz gotov. Dne 4. junija 1924 je bil gotov desetmilijonski voz, a danes, spočetka 1. 1926, stojimo v trinajstem milijonu. To je zanimivo, čeprav morda ni važno. Važno pa je sledeče: da smo se iz pesti delavcev v delavnici razrasli v znamenito industrijo, ki daje dela neposredno nad dvestotisočem ljudem, med katerimi ne zasluži nihče manj kakor šest dolarjev na dan. Naši prodajalci in posredovalci imajo vrhu teh še dvestotisoč uslužbencev. Pri tem pa niti približno še ne izdelujemo sami vsega, kar potrebujemo. Sirovo računano nakupujemo dvakrat toliko, kolikor produciramo, in brez pretiravanja trdim lahko, da dela za našo tovarno dvestotisoč mož po tujih tovarnah. To daje skupno, neposredno in posredno, šest-stotisoč uslužbencev in delavcev. Trije milijoni mož in žen in otrok se morajo torej zahvaliti za svoj preživež eni sami ideji, ki je postala dejstvo šele pred osemnajstimi leti. Brez upoštevanja je ostalo pri tem še veliko število onih, ki kakorkoli pomagajo pri razdeljevanju in ohranjanju naših vozov. In ta misel tiči šele v otroških čevljih! Brez bahanja navajam te številke; ne govorim o sebi, nego o idejah. A navedene številke govore, koliko zmore ena sama misel. Vsi ti ljudje si prislužijo hrano, obleko, obutev, hiše i. dr. Ako bi jih in njih družine zbrali na enem prostoru ter bi jim pridružili še one, ki so potrebni, da ustrezajo njihovim potrebam, bi nastalo mesto, ki bi bilo večje kakor Newyork. Vse to je dozorelo prej kakor dozori otrok. Kakšen nezmisel, da čenčajo ljudje, da ni prilik za delo in zaslužek! Ljudje pač ne vedo, kaj je prilika. Na svetu živita dve vrsti ljudi: pionirji in ljudje, ki stopajo v stari počasnosti. Ti drugi zmerom napadajo pionirje. Trdijo, da so jim ugrabili vse prilike, vse možnosti dela in zaslužka. Toda očividno dejstvo je, da bi velika čreda sploh nikamor ne mogla stopati, ako bi ji pionirji ne bili poprej zgradili cest. Premislite svoje delo na svetu! Ali ste si svoje stališče ustvarili sami ali vam ga je ustvaril kdo drug? Ali ste kupčijo, v kateri delate, začeli sami ali je storil to kdo drug? Ali ste sploh kdaj kakšno priliko odkrili ali ustvarili, ali pa ste le izkoriščevalci prilike, ki so jo odkrili ali ustvarili drugi? Resnica je, da je pred sedanjim rodom prišlo tisoč mož na vsako priliko, danes pa je tisoč prilik na razpolago vsakemu posamezniku. Razvoj kupčije v naši deželi je prinesel to izpremembo. A prav ko je začela industrija razcvetevati, so bile prilike omejene. Ljudje so videli le eno pot in vsi so hoteli hoditi po nji. Seveda je bilo takrat mnogo odrinjenih; bilo je pač več ljudi nego prilik. Zato je vladalo v starih časih tako besno in kruto tekmovanje. Bilo je pač premalo velikih prilik za vsakogar. Ali z razširjajočo se industrijalizacijo se je odprl popolnoma nov svet prilik. Le pomislimo, kako številna vrata za ustvarjajoče delo je odprl vsak industrijalni napredek! Tekom divjega tekmovanja se je izkazalo, da ne more nihče v ponujajoči se mu priliki delati uspešno, ako si obenem ne ustvari še mnogo več prilik, kakor jih more sam izkoristiti. Brez poznanja prejšnje omejenosti prilik je skoraj nemogoče, da bi razumeli veliki napredek industrije. Ko se je razvila industrija pod pritiskom ljudskih potreb (in to je edina moč, ki jo je priklicala v življenje), je le malo ljudi slutilo bodočnost; vsi drugi so nosili zaslonke na očeh. Oni, ki so videli najbolj daleč, so naravno zmagali nad drugimi. Včasih uporabljane metode niso bile moralične; toda uspehi niso bili sad teh nemoraličnih metod — uspeh je prihajal, ker so bolje spoznali časovne potrebe in ker so znali najti pota ter sredstva, da so tem potrebam ustrezali. Uspehe razlagati z nepoštenostjo in brezvestnostjo je splošno razširjena zmota. Čujemo o ljudeh, »ki so preveč pošteni, da bi imeli uspeh«. To je zanje morda tolažilno, ali poštenost ni nikoli povod' polomij. Poštenjaki včasih zavozijo, ker manjkajo njihovi poštenosti še druge bistvene lastnosti. Ljudje, ki ne verujejo v nove prilike, pa najdejo še zmerom prostora v prilikah, ki so jih ustvarili drugi. Kdor ne more biti samostojen delavec, lahko zmerom dopušča, da ga vodijo drugi. Toda ali ni napredek preveč nagel — ne le v fabrikaciji avtomobilov, ne, v življenju sploh? Toliko se govori o delavcu, ki ga takozvani napredek s trdim delom tišči k tlom, napredek, ki je dosežen na škodo tega in onega in ki uničuje vse plemenitosti življenja. Resnica je, da je življenje iztrgano iz ravnotežja — in je bilo vedno trgano iz ravnotežja. Eden naših najvažnejših problemov je baš to: najti ravnotežje med delom in igro, med spanjem in hrano, da, dognati, zakaj ljudje obolevajo in morajo umirati. Gotovo pa korakamo dandanes hitreje naprej kot nekdaj, ali pravilneje: hitreje nas žene naprej. Toda ali je dvajset minut v avtu udobneje ali naporneje, nego štiri ure urne hoje po prašni cesti? Kateri način potovanja je manj utrudljiv, kateri pušča potniku več časa in duševne energije? In kmalu preletimo v eni uri skozi zrak daljšo progo, nego jo danes prevozimo z avtom v enem dnevu. Ljudje pa kriče: »Ta napredek nas uniči!« toda pojdite k delovnemu ljudstvu, ki se vozi s cestno železnico v delavnico, k potniku, ki v enem dnevu preleti državo, pa zveste drugačno sodbo. Ne strašijo se tega, kar je nastalo novega, nego nestrpno pričakujejo, kaj še prinese bodočnost. Zmerom so priprav-Ijeni, da žrtvujejo danes za jutri. To je blagoslov delovanja moža, ki ne čepi v knjižnici nad poizkusi, kako bi novi svet stlačil v stare forme. Le vprašajte delavca v cestni železnici! Pripovedoval vam bo, kako je šele pred nekaj leti prihajal domov pozno in tako utrujen, da je utegnil le še preobleči se in urno pojesti večerjo, potem pa se je zgrudil na postelj. Danes se preobleče v delavnici, je še pri dnevu doma, večerja zgodaj in gre s svojo družino lahko še na izprehod... Potrdil vam bo, da je nekdanji uničujoči pritisk minil. Morda mora danes mož v kupčiji krepkeje zgrabiti kakor nekdaj; toda staro, brezkončno, izčrpajoče postopanje se je nehalo. Beseda »sposobnost« je zato tako osovražena, ker se marsikaj nesposobnega pokriva s plaščem sposobnosti. Sposobnost ne pomenja nič drugega, nego delo izvrševati na najboljši način, a ne na najslabši; sposobnost pomenja šolanje' delavca in krepčanje njegovih sil, da lahko več dela, več ima in udobneje živi. Kitajski kuli, ki gara za par centov več ur na dan, gotovo ni srečnejši kakor amerikanski delavec, ki ima svoj dom in svoj auto. Oni je suženj, ta svoboden mož. V organizaciji Fordovih tovaren mislimo neprestano, kako bi izkoristili več in več umetne energije. V premogovnike hodimo, k rekam in vodopadom ter iščemo neprestano cenejše in udobnejše vire sile, ki jo, izpremenjeno v elektriko, dovajamo strojem, da moremo potem delo delavcev stopnjevati, njih mezde dvigati in cene za publiko znižati. Pri tem sodelujejo mnogoštevilni in vedno novi faktorji. D o skrajnosti moramo izkoristi energijo, materijal in čas. To nas je dozdevno zapeljalo na stranske pote, n. pr. k upravljanju železnic, k rudokopstvu, kupčiji z lesom in k prometu z ladjami. Mnogo milijonov smo uporabili, da smo tu in tam prihranili nekaj ur. V resnici pa ne delamo nič drugega, nego kar je neposredno v zvezi z našim podjetjem. Naše podjetje pa je in ostane izgotavljanje motorjev. Sila, ki jo uporabljamo pri izgotavljanju, ustvarja novo silo — silo motorjev, ki goni avtomobile. Sirovino v vrednosti približno 2I>as grofle Heute, das girdfiere Morgen«.) Moderna Turčija Ni resnica, da današnja doba nima velikih osebnosti. So države, ki se lahko ponašajo ž njimi, ker veliki so, čeprav jih presojamo z najbolj kritičnim merilom in primerjamo z velikani katerekoli dobe. Rusija, Francija, Italija, Španija, Nemčija, Češkoslovaška nam lahko vzbujajo zavist, ker imajo državnike največjih formatov. In Turčija je postala po zaslugi paše Mustafa Kemala vsa prerojena, država, ki zbuja s kolosalnim napredkom strmenje in občudovanje sveta. Že sto let in več se je govorilo o bolnem možu ob Bosporju, o turški gnilobi, o razpadu nekdaj strašno mogočne države. A skoraj toliko časa se je turška moderna inteligenca v civilu in uniformi neprestano bunila in je pripravljala prevrat. Padale so vlade in glave ministrov, padali so sultani, odstavljeni ali umorjeni, mladoturški pokret je postajal vedno močnejši, klic za temeljitimi reformami zmerom glasnejši. Konec sudanskega despotizma je prinesla svetovna vojna s porazom obeh Kaiserjev, zadnjih zaveznikov propadlega otomanstva. L. 1919 je prineslo Turčiji poraze na vseh straneh: izgubo Tracije, Sirije, Armenije, Iraka, Hedžasa; angleške čete so marširale na Tra-penzunt, grške iz Smirne v srce Male Azije, Italija je zahtevala Adalijo, a Francija Silicijo... Ne le da je bila vržena iz Evrope, tudi v Aziji je razpadala turška nekdanja velevlast. Takrat se je zgodil čudež: iz Anatolije, kjer je turška rasa ohranila svojo moč in čast, je prišla rešitev. Mustafa Kemal, zmagoviti vojskovodja Turkov v Tripolisu, kjer je natepel Italijane, zmagoviti poveljnik v Dardanelih, kjer je zavrnil ladjevje antante, je poklical turške narodne prvake in verske poglavarje v Erzerum na skupščino (10. julija 1919). Tam so proglasili suverenost turškega naroda ter poslali tujim državam manifest, zahtevajoči, naj se odrečejo ozemelj, ki so po ogromni večini naseljena z muslimanskim življem. In skupščina se preseli v Angoro, kjer slovesno odstavlja sultana in izvoli Kemala za prvega predsednika turške republike in generalisima ter sprejme (20. januarja 1921) novo ustavo. Nova republika sklene mir z Rusijo in Francijo ter pošlje Kemala z novo armado proti Grkom, ki so prodrli že do Karahisarja. Tu Kemal Grke temeljito porazi 26. avgusta 1922, a že 8. septembra je v Smirni. Na lozanski mirovni konferenci, junija in julija 1923 je turški minister Ismet paša že predstavljal republiko, ki je bila zmagovita napram vsem evropskim silam. To je bil začetek Kemalovih čudovitih uspehov na polju narodnega preporoda. Potem je svoje delo nadaljeval z isto energijo, s katero je preosnoval vojsko in dosezal zmage na bojiščih. L. 1924 je uvedel velike in dalekosežne verske, socijalne, politične in gospodarske reforme. Zakoni marca 1924 so izvršili ločitev cerkve od države, odstavljeni sultan ni več kalif in se kalifat sploh odpravlja. Mohamedanske svečenike postavlja poslej >direktor za verska opravila«, šolstvo se podreja ministrstvu prosvete. Predstavnika republike volijo poslanci za dobo štirih let. In angorska skupščina deluje s polno paro, sestavlja in sklepa nove, moderne zakone: državljanski po vzoru švicarskega (17. februarja 1926), kazenski po vzoru italijanskega (1. marca 1926), trgovski zakon po vzoru nemškega itd. In uvedla se je latinica. Od 1. decembra 1928 izhajajo vsi listi v Turčiji v latinici, od 1. januarja pa je latinica upeljana tudi v vseh uradih. Da bi se latinica razširila čim hitreje, je v skoraj vsaki vasi osnovana šola, ki jo morajo obiskovati vsi od 10. do 60. leta. Mošeje, kavarne, vse velike dvorane in občinska sodišča se pretvorijo za gotovo dobo v narodne šole, v katerih so vsi učijo nove abecede. Ta reforma je posebno za lurško literaturo, ker se ž njo postopno odstranjujejo tudi stari arabski izrazi, jezik se poenostavlja in postane pristopnejši tujcem. Današnja vlada vrši svojo inicijativo v glavnem v dveh smereh: Učvršćuje prosveto in gradi komunikacije. Sedaj se gradi 2500 kilometrov novih železniških prog. Tudi za gospodarsko stran se vodi največja briga. Gospodarski svet proučuje, izdeluje in predlaga vladi vse gospodarske ukrepe, ki se v največjem delu takoj oživotvorijo. Dasi so imeli v zadnjih dveh letih slabo žetev, se je ukrepom vlade in gospodarskega sveta posrečilo, da se je trgovinska bilanca nasproti bilanci iz 1. 1924 izboljšala za 35%. Niti pet let trdega dela poslancev in strokovnjakov ni bilo treba Kemalu, da je uveljavil dolgo vrsto zakonov, s katerimi je kulturno, civilizacijsko, politično in družabno fizionomijo Turčije preobrazil od jedra do vrha. Doba 1923—1928 pomenja najgloblji preporod, najtemeljitejšo preosnovo Turčije, ki se je iz avtokratsko versko-političnega imperija z nazadnjaško šerijatsko uredbo izpremenila v demokratsko republiko z najmodernejšimi ustanovami. Seveda ni šlo vse gladko; tudi Kemal je moral pobijati fanatično konservativno opozicijo; opetovano so se snovale zarote proti njemu, njegova diktatura ima doma še mnogo sovražnikov, celo v Evropi je žel posmeh in žolčljivo kritiko. Toda Kemal je neomahljiv in dosleden ter stopa po poti reform nezadržno dalje. Očividno ima v naraščaju turške inteligence, temeljito izobražene v glavnih kulturnih središčih Evrope, izvrstnih sodelavcev in navdušenih somišljenikov. Današnja Turčija je znatno manjša od one pred svetovno vojno; Irak z Mezopotamijo, Sirija z Libanonom, Palestina, Hedžas in El Hoza niso več turški. Vendar je močno obrezana Kemalova Turčija danes še zmerom trikrat večja kakor Jugoslavija in šteje okoli 13,794.000 duš. Naseljenost je torej prav redka, niti 20 prebivalcev na kvadratni kilometer. Velikanska prednost današnje Turčije pred nekdanjo pa je v tem, da je geografsko, etnično in versko edinstvena. Osmanska država s 24 milijoni različnega prebivalstva je bila dvakrat večja, a je težko vzdrževala red v svojih deželh po Evropi in Aziji, ki so bile daleč narazen in med seboj po naravi in kulturi bistveno različne. Današnja turška republika ima prirodne meje in je homogena s 13 milijoni prebivalci istih misli, običajev in stremljenj. Tudi krščanska manjšina ob primorju Anatolije se je namreč večinoma izselila, tako da so Turki skoraj sami med seboj. Osvobojena nepotrebnega balasta oddaljenih in heterogenih dežel in ljudstev, se lahko moderna Kemalova Turčija z vso energijo osredotoči na čisto svojske, gospodarske in kulturne cilje; manjša, a kompaktnejša in enotnejša, v sredstvih osvežena ter osvobojena staroverskih in starokopitnih tradicij azijatske primitivnosti, je danes Turčija po zaslugi genijalnega Kemala zopet država, s katero treba računati. Francoski senator Georges Renaut, ki je lani prepotoval turško republiko, je zapisal: Republikanska in narodna vlada, ki vodi usodo Turčije, dela sedaj ogromno in se trudi, da ustvari v kulturnem in gospodarskem oziru čim več in čim boljše. In nepristranski opazovalec je presenečen nad rtbsegom tega delovanja in brzino doseženih rezultatov. Ako pomislimo, da je Turčija šele nedavno prišla povsem izčrpana iz celega niza brezkončnih vojn, da je morala rešiti in izvršiti problem svoje nove organizacije ter je. dobila za dediščino samo bolezen nazadnjaškega sultanata, mora človek strmeti nad izredno inicijativnostjo, disciplino, metodo in energijo, ki jo danes kaže turški narod.« Dediščina po sultanatu je bila resnično strašna: dežele opustošene, prebivalstvo iztrebljeno in izmozgano, država preobremenjena z dolgovi, ceste uničene, javne blagajne prazne, a potrebe v vseh javnih zadevah ogromne in pereče. Začeti od tega obupnega stanja in dospeti tekom petih let do moderno organizirane države z restavriranimi mesti, popravljenimi cestami, novozgrajenimi železnicami, napredujočo industrijo in cvetočim poljedelstvom, preosnovano trgovino, z Gospodarskim svetom na čelu državne uprave in z državnim proračunom, ki izkazuje prebitek: to je zares velikanski uspeh. Lahko rečemo, da je imela poražena Turčija v večji nesreči in stiski tudi večje može, kakor jih je našla zmagovita Jugoslavija po zmedah prevrata. __________ (dalje prihodnjič) Dr. Aleksander Aranicki Zavarovanje trgovcev za slučaj bolezni Eno najvažnejših vprašanj, ki jih je treba rešiti, je, kako se naj zavaruje trgovski stan, odnosno posamezni trgovec ipred raznimi nesrečami, ki so v stanu, da mu uničijo celo eksistenco. Najvažnejše bi bilo vprašanje zavarovanja trgovca za slučaj bolezni. Mi vidimo, kako je država zakonito uredila zavarovanje delavstva in zasebnih nameščencev za slučaj bolezni, pa imamo ogromno število trgovcev, ki niso materijalno tako preskrbljeni, da bi mogli v vsakem slučaju zavarovati sebe in družino za slučaj bolezni. Imajoč pred očmi to dejstvo, je izgotovilo tajništvo Zveze trgovcev obširen elaborat o načinu takega zavarovanja, naslonivši se v glavnem na že obstoječe zavarovanje trgovcev v Avstriji. Znano je namreč dejstvo, da je Zveza trgovskih gremijev na Dunaju pred dvemi leti pod svojim okriljem osnovala Bolniško blagajno trgovcev mesta Dunaja in Dolnje Avstrije«. Ta blagajna je osnovana na bazi prostovoljnega zavarovanja odnosno včlanjenja, dasiravno je članstvo v gremijih samih prisilno, kot pri nas v Sloveniji, kjer imamo trgovske gremije. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil uspeh osnovanja take bolniške blagajne v Avstriji tako ogromen, da je avstrijska vlada odredila, da se razpiše plebiscit za vse trgovce in se tako konzultirajo vsi interesenti, da li žele prisilno in splošno zavarovanje trgovcev v bolniških blagajnah. Te dni se glasuje in če odloči večina trgovcev, da se izvede prisilno zavarovanje, potem se bo izdal zakon, ki bo to določal. Že prve dneve je prispelo ogromno 1 Pričujoči članek je izšel v ti ovoletni številki »Trgovačkih nevin« ter ga priobčujemo z ozirom na snujoče se Trgovsko bolniško društvo v Ljubljani. Istočasno opozarjamo na članek, ki smo ga glede trgovskega bolniškega zavarovanja priobčili v lanskoletni 7. številki »Trg. Tovariša«; Problem privatnega zavarovanja pridobitnikov za slučaj bolezni. število odgovorov; v osmih dneh se jih je javilo 4350, ki so vsi za obligatorno bolniško zavarovanje. Tako je skoro že danes gotovo, da bo Avstrija izvedla v najkrajšem času prisilno zavarovanje in sicer radi ogromnega uspeha pred dvemi leti osnovane bolniške blagajne. V čem obstoji zavarovanje? Zamišljena bolniška blagajna ni ustanova s stalno angažovanimi pogodbenimi zdravniki, nima niti lastnih ordinacij, niti kontrolnih organov, nego je čista zavarovalna zadruga proti škodi za slučaj bolezni, provedena na osnovi medsebojnega zavarovanja. Zato plača svojim članom primerno velik iznos kot povračilo za stroške, ki jih imajo oni v slučaju bolezni ter omejuje tako njihovo škodo, odnosno omogočuje s tem brzo in najboljšo pomoč in zdravljenje v bolezni. Član bolniške blagajne more postati vsak trgovec, ki je član priznane trgovske organizacije brez ozira, da li je član posamezne ali družabne tvrdke, da li je javni ali notranji član komanditnega društva, da li je član uprave ali ravnateljstva delniške družbe. Ravno-tako morejo pristopiti tudi člani njihovih družin. Edini pogoj za pristop je dovršeno 21. leto, odnosno, da ni pristopajoči presegel 60. leto svojega življenja. Zavarovanje se torej razteza le na člane blagajne, a na člane njihovih rodbin edino le, če so tudi oni člani blagajne. Pristop se izvrši z izpolnjenjem pristopne izjave. Uprava bolniške blagajne ima pravico po svojem društvenem zdravniku ugotoviti, da li v pristopnici navedeno odgovarja faktičnemu stanju stvari. Stori pa to vedno, če je prijavljeni presegel že 50. leto starosti. Članstvo traja do prijave izstopa, toda član je dolžan plačati svoje obveznosti do konca koledarskega leta. Članstvo se deli v tri kategorije: 1., IT. in III. razred. Po tem so razdeljeni tudi prispevki za odškodnino. Člani II. razreda dobe 50 % več odškodnine od onih I. razreda in člani TU. razreda 100 % več od onih I. razreda. Temu primerno se plača tudi članarina, ki se pobira četrtletno po poštnih položnicah. Razven tega se plača za vsak pristop pristopnina v višini ene osminke letne pristojbine, kakor tudi neko pristojbino za upravne stroške. Te pristojbine so oproščeni člani Zveze. Princip bolniškega zavarovanja je popolna svoboda pri izbiri zdravnika. Vsak član si more poiskati zdravnika svojega zaupanja. Gre lahko tudi k specialistu, če to zahteva njegova bolezen. Kaj nudi pravzaprav bolniška blagajna svojim članom? Bolniška blagajna ne more povrniti bolnim članom vse škode, ki je nastala radi bolezni. Njen delokrog je omejen na povračilo efektivne škode, ki je nastala radi zdravljenja bolezni. Zato seveda nolniška blagajna ne more povrniti izgube, nastale radi delovne nesposobnosti v trgovini. Bolniška blagajna povrača tudi stroške za operacije, seveda mora v takih slučajih odločiti zdravnik bolniške blagajne, da je operacija potrebna. Pri kroničnih obolenjih, ki so dolgotrajna, se more dovoliti samo en zdravniški poset dnevno. Člani so dolžni vsako obolenje takoj prijaviti bolniški blagajni, mesečno pa morajo po prijavnici sporočati blagajni vse stroške, ki so jih tekom meseca imeli pri zdravljenju. Naravno je, da blagajna izplačuje izdatke takoj po prijavi v gotovini. Člani imajo pravico lečenja zob in zobnih bolezni ter plombiranja, toda le po določeni tarifi. Dovoljene so tudi luksuzne izdelave, seveda trpi v takem slučaju razliko nad običajnimi stroški član sam. Člani imajo tudi pravico dobivati zdravila na podlagi originalnih zdravniških receptov. Za zdravila povrne blagajna 75 %, ostanek plača vsak član sam. Isto je pri očalih, protezah itd. Žene članov imajo pravico do porodnine, če ne povijajo v sanatorijih ali klinikah. Ta prispevek se ravna po vrsti članstva. Bolniška blagajna plača stroške zdravljenja v bolnicah, ki ne sme trajati dalje nego osem tednov. Ta okolnost ne odvzema članom pravice, da ne bi smeli izbrati po lastni želji sanatorija ali zdravilišča. Bolniška blagajna seveda pa plača stroške v izmeri po njej določenih sanatorijev in zdravilišč. Razliko mora plačati član sam. Član ima pravico na odškodnino pri posebnih zdravljenjih v raznih zdraviliščih, toda le v slučaju, da je rekonvalescent po kaki večji operaciji, ali če je objektivno dognano, da je tako lečenje neobhodno potrebno. Razven tega plača blagajna stroške pogreba obitelji, odnosno naslednikom svojega člana po določeni odškodninski lestvici. V izrednih prilikah morejo člani zahtevati od uprave blagajne tudi nekak prispevek za vzdrževanje, to pa le v slučaju njihove začasne delanezmožnosti. O tem ali naj se da prispevek in v kateri višini, sklepa uprava bolniške blagajne. V nobenem primeru nima član pravice sodnijsko zahtevati takega prispevka. To jo v kratkih potezah očrtan način, kako se zamišlja zavarovanje trgovcev za slučaj bolezni. Važno je omeniti popolno svobodo pri izbiri zdravnika, tako da faktično ne zdravi blagajna sama, nego le z odškodnino poravna stroške za zdravljenje. Ustanovitev društva „Trgovski dom“ v Ljubljani Pomembna akcija našega trgovstva — znak stanovske zavesti in trgovskega ponosa Že pred 25 leti se je med ljubljanskimi trgovci porodila misel za zgradbo lastnega doma, v katerem naj bi se zbiral ves slovenski trgovski živelj in ki bi naj bil središče vsega organizatornega življenja slovenskega trgovstva. Senior slovenskih trgovcev g. Ivan J e 1 a -č i n st. je sprožil to idejo tor jo z. votiranjem primerne vsote postavil tudi na realna tla. V vrstah svojih tovarišev je našel dokaj posne-malcev, vendar mu ni bilo dano, da bi mogel uresničiti ta svoj načrt že pred vojno. Materijalne težave, v še večji meri pa stanovska mlačnost in indiferentnost so zavirale njegovo idealno delo in do reali- zacije načrta ni prišlo. Ideja pa ni zamrla, živela je naprej in nujna potreba po lastnem krovu je primorala ljubljansko trgovstvo, da se je v zadnjem času intenzivnejše oprijelo te akcije. Vršilo se je nekaj sej, razgovorov, intervencij in danes smemo z zadoščenjem ugotoviti, da je temeljni kamen za stavbo, ki bo v ponos ne samo ljubljanskemu, ampak slovenskemu trgovstvu sploh, takorekoč že skoro položen. V ponedeljek dne 10. januarja 1929 se je vršil v posvetovalnici Zbornice TOI ustanovni zbor društva »Trgovski dom« v Ljubljani, ki ima po svojih pravilih namen preskrbeti trgovskim organizacijam primerne društvene prostore in v to svrho zgraditi in vzdrževati lastno poslopje. Z besedami iskrenega zadovoljstva je pozdravil in otvoril zbor g. Ivan Jelačin st., ki je z izrednim zadoščenjem mogel ugotoviti, da je prišel njegov načrt, zasnovan v časih najhujših nacionalnih borb, v stadij realizacije in da že vidi pred seboj stavbo, nad katero bo ponosno vihrala slovenska trobojnica. Historijat, ki ga je podal o tem vprašanju, je bil prav zanimiv in bo eden najlepših odstavkov v zgodovini slovenskega trgovstva. G. Jelačin st. se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so pri tem delu pomagali, zlasti organizacijam, ki so tudi poslale na ustanovni zbor svoje zastopnike. Prisrčno je pozdravil zastopnike Zbornice TOI, Zveze trgovskih gre-mijev za Slovenijo, Gremija trgovcev v Ljubljani, Gremija trgovcev za ljubljansko okolico, Trgovskega društva Merkur- . Društva trgovskih potnikov in zastopnikov, Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani, Trgovskega bolniškega in podpornega društva in Trgovskega dobrodelnega društva Pomoč« v Ljubljani. Po govoru predsedujočega je podal g. Ivan Jelačin ml. obširno poročilo o društvenih pravilih in o motivih, ki so bili merodajni tako za obliko društva, kakor tudi za posamezna določila pravil. Pri sestavljanju pravil so sodelovali zastopniki vseh včlanjenih organizacij, zato predlaga, da se sprejmejo od oblasti že odobrena pravila v celoti, brez vsakih sprememb. Pravila so bila nato soglasno sprejeta. V daljšem govoru je nato generalni tajnik Zbornice TOI gosp. dr. Fran Windischer orisal položaj slovenskega trgovca pred vojno, ko je bil pastorka v državi, govoril je o njegovih mukah in bojih in nato o vlogi, ki jo zavzema danes v svobodni državi in posebej v narodnem gospodarstvu. V novem trgovskem domu se bo zbiralo vse, kar predstavlja jedro in kader slovenskega gospodarstva. Naprošen od pripravljalnega odbora, da predlaga kandidate, ki bi jih bilo izvoliti v predsedstvo novega društva, imenuje g. dr. Windischer predvsem g. Ivana Jelačina st., povdarjajoč v izbranih besedah njegovo delovanje in njegove uspehe; g. Jelačin st. je prototip slovenskega trgovca, pa tudi slovenske marljivosti, delavnosti in vztrajnosti. G. Ivan Jelačin st. je hil promotor ideje, on naj bo tudi predsednik novega društva. Besede in predlog g. dr. Windischerja je sprejel zbor z glasnim odobravanjem. Gosp. dr. Fran Windischer je zatem imenoval kandidate tudi za druga mesta v upravi društva. Soglasno so bili izvoljeni za predsednika g. Ivan Jelačin st., za podpredsednika g. Ivan Gregorc in g. Alojzij Sušnik, za tajnika g. Karol Seljak in za blagajnika g. Janko Lozar. Za izvolitev in izkazano zaupanje sta se iskreno zahvalila predsednik g. Jelačin st. in g. Gregorc, a g. dr. Fran Windischer je ponovno povzel besedo in podčrtal važnost in pomembnost momenta, izražajoč pri tem željo, da bi raz trgovskega doma prav kmalu zaplapolala slovenska trobojnica. Sledilo je poročilo g. Ivana Jelačina ml., ki je podrobno obrazložil finančni načrt, navedel že razpoložljiva sredstva in akcije, ki jih bo podvzeti za pridobitev še potrebnih vsot. Ob dobri volji bo mogoče začeti z gradbo že prihodnjo pomlad. Predlaga, da se pooblasti predsedstvo, da takoj kupi zemljišče v Simon Gregorčičevi ulici, tik ob parceli, kjer se zgradi Trgovska akademija. Gosp. Gregorc je predlagal, da se z nakupom zemljišča še počaka, toda po prepričevalnih besedah, ki jih je nato izpregovoril podpredsednik Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčič in ki so izzvale burno odobravanje celega zbora, je bil predlog gosp. Jelačina ml. soglasno sprejet. Zbor je izvolil tudi eksekutivo, v kateri bo poleg predsedstva še po 1 predstavnik vsake včlanjene organizacije. Za vodstvo administrativnih poslov društva je bil izvoljen tajnik ljubljanskega gremija g. L. Š m u c. Pred zaključkom zborovanja sta še govorila g. Ivan Jelačin ml. in g. Jos. J. Kavčič. Svoje besede, polne lepe vzpodbude za skupno delo in za solidarnost vsega trgovstva, sta tudi podkrepila z gesto požrtvovalnosti, ki naj bi našla v vrstah našega trgovstva obilo posnemalcev. Pomembno zborovanje je zaključil g. Ivan Jelačin st. s toplimi besedami zahvale vsem navzočim za sodelovanje pri velikem delu za prospeh slovenskega trgovca. TO IN ONO Vz(]ledna trgovca Koncem leta 1901 je umrl v Beogradu ugledni trgovec Nikola Radojković; tri leta pred njim pa brat Vaša Radojković. Rodom iz Šaboa, sta brata bila v mladosti siromašna, se moško borila z življenjem in za napredek ter sta ostala brez potomcev. Njun imetek je bit za tiste čase velik, ker je znašal vrednost pol milijona dinarjev. In Nikola je ostavit napisano zadnjo voljo, naj se uporabi za gradbo Trgovske akademije v Beogradu. Svojo voljo je izrazil takole: »Koristiti narodu je bila moja prva želja in je moja poslednja volja. Vse, kar sva imela moj brat, pokojni Vaša in jaz, nama je prinesla trgovina. Zato sem sklenil, da vse imetje svoje in brata Vase, ki sem mu bil dedič, ostavim na korist srbske trgovine .. .< Imetje bratov Radojkovičev je medtem naraslo na preko osem milijonov dinarjev in zdaj se Izvršuje poslednja volja Nikole. Na oglu Milettne in Cve-tinjske ulice, blizu Sokolskega doma se dviga impozantna Stavba. Z e letos poleti se vanjo preseli Trgovska akademija, ki dobi ž njo moderno urejeno trgovsko šolo. V prizemlju bodo kopeli, telovadnica in stanovanja za sluge; v visokem pritličju bodo pisarne, stanovanje direktorja, tajnika 'in dve učilnici. V prvem in drugem nadstropju bo 12 učilnic z garderobami, kabineti ter fizikalno-kemično dvorano. Tu bosta tudi dve knjižnici in dvorana za svečanosti. V poslopju bo imelo prostora 500 učencev in učenk Trgovske akademije in slušatelji abiturijentskc-ga tečaja. Privredni oddelek vseučilišča se preseli v staro hišo Akademije v Bitaljski utici; tam najde prostora tudi VaSja ženska obrtna šola. Tal«) sta brata trgovca, dasi sama brez otrok, poskrbela za trgovske otroke, ki najdejo v njuni zadužbini izobrazbe za trgovski poklic. Najboljši dijaki prejemajo iz imetka Radojkovićev tudi ustanove in sicer Srbi brez ozira na njih veroizpovedanje, torej tudi Židje. Ko so namreč izkušali pridobiti Nikolo, da določi Je pravoslavne Srbe kot upravičence za ustanove, je izjavil: »Židje so odlični dijaki. Naj se torej naši dijaki vžgtedujejo na Židih, da postanejo tudi odlični. Kako bi bilo to, ako bi boljši Židje gledali, da imajo slabši dijaki ustanove ter da se tako dela v mojem imenu? Ne, lega nočem nikakor!« — Tako širokega duševnega obzorja je bil srbski trgovec 1. 1901. Takrat še ni bilo govora o Jugoslaviji. Zato je danes vprašanje, imajo li tudi Sl o v ene vi in Hrvatje pravico do njegovih ustanov. V duhu njegovem bi jo imeli vsekakor. Naši trgovci ipa naj posnemajo take pokojne tovariše 1 Ra-dojkovičev je Slovencem zelo potreba: graditi nam je še marsikaj. Privrednik Dr. Vel. Bajkič je poizkusil, da pojasni pojem besede i»privred.niLk«, ki ga uporabljamo v gospodarskem življenju. »Privredništvo« bi izrazil Francoz z »monde economiique«, a Nemec z »IVdrtschaftskreise«; privrednik bi se torej lahko reklo po nemško ŠVArt-schaftler, a beseda se ne rabi. Toda besedi privrednik in privreda sta celo srbskemu ljudstvu nerazumljivi, ker sta literarni novi skovanki in se uporabljata šele zadnja leta. Obe 'besedi sta stvorjeni iz čiste srbslke besede pni-redjivati, kar po Vuku Karadžiču po-menja: donašati korist, hasniti. Ali zmisel besed privrednik in privreda se ne sklada s tem, kajti privrednik ni koristnik, privreda ni korist ali hasek. Privreda pomenja sredstva in delo za zadovoljavanje vsem človeškim potrebam; privreda pomenja proizvodnjo in cirkulacijo dobrin. Privredniki so torej zemljedelci, trgovci, industrijci, ban-karji, špediterji itd., vsi, ki dobrine ustvarjajo, razpečavajo in razpošiljajo. Mislimo, da je naša slovenščina vendarle jasnejša, kadar uporabljamo besede: narodno gospodarstvo, gospodarski krogi, gospodarski poklic ali pridobitnik, ekonom. Ako niti Srbi ne razumejo besede privrednik, ni čudno, da se je otepamo Slovenci. Zavarovanje Zavarovanje je ena najvažnejših gospodarskih potreb dn brez zavarovanja ne more biti noben posestnik ali gospodar. Zlasti potrebuje požarno in življen-sko zavarovanje tako posestnik hiše ali gospodarstva, kakor uradnik, delavec ali kmetovalec. Kdor ima premičnine ali nepremičnine, treba je, da jih zavaruje proti škodi od požara, ker le v tem slučaju mu odškodnina nadoknadi nastalo škodo. Življensko zavarovanje pa preskrbi človeka za istarost, ko pride bolezen in oslabelost, ko odpove delavna in pridobitna moč; to zavarovanje preskrbi tudi sorodstvo zavarovanca za slnčaj njegove prejšnje smrti. So še druge vrste zavarovanja, ki so v isti meri potrebna, kakor: zavarovanje proti telesnim nezgodam, proti škodi od vlomske tatvine, transportno zavarovanje itd. Za provedbo zavarovanja proti škodi od požara ter živijenskih zavarovanj, bodisi za večje ali manjše zavarovalne glavnice, kakor tudi za vse ostale vrste zavarovanja, priporočamo naš najstarejši domači zavarovalni zavod »C r o -a t i a«, zavarovalna zadruga, ki je bila leta 1884 ustanovljena od občine svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zag.reba, je tedaj več kot 45 let star zavod. Zavarovalne vsote v vseh poslovnih panogah znašajo danes pri »Croatijk preko 9 milijard dinarjev. Število zadružnih članov znaša okoli 100.000. Jamstvena sredstva zavoda znašajo okoli 80 milijonov dinarjev. Centrala »Croatie« nahaja se v Zagrebu, Mairovska ulica štev. 1, v lastni palači. Podružnice in glavna zastopstva so v sledečih mestih: Banjaluka, Beograd, Dubrovnik, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split, Subotica, Šibenik, Veliki Bečkerek. Lastne svoje zgradbe ma »Groatia« v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Osijeku, Subotici in Banjaluki. Svetska konjunktura v letu 1928 Depresija, ki je vladala v letu 1927 nad evropskim gospodarstvom, je povzročila nekoliko živahnejšo gospodarsko delavnost v 1928. letu. To leto se je zunanja trgovina v posameznih državah nekoliko ugodneje razvijala. Znaten napredek je dosegla Francija posebno po stabilizaciji franka. Na Fran- ooskem se je razvila velika delavnost ter skoro 'primanjkuje delavniih m oži, tako, da nji govora o brezposelnosti. Poleg velike produktivne intenzivnosti pa se ne občuti pomanjkanje kapita-lov, nego je bilo Franciji celo mogoče dajati v inozemstvo kratkoročne kredite. Samo kratkoročni krediti, ki jih je dobila Nemčija, se cenijo okoli ene in pol milijarde rentnih mark. Tudi v Italiji je bilo opaziti izvestna izboljšanja. 'Poboljšanje konjunkture v Franciji /in Italiji je prišlo v prid Švici. Napredek je zaznamovati tudi v Belgiji, na Nizozemskem, v Španiji in na Portugalskem. Tudi Poljska stalno napreduje Icljub /pomanjkanju kreditov. Čeho-slovaška je dosegla zmanjšanje brezposelnosti na najnižjo tečko tekom obstoja. Na Balkanu je bila |to leto slaba žetev, tako da se ga 'lahko uvrsti med države s slabo konjunkturo, kamor spadajo poleg Anglije in Rusije tudi Nemčija in Avstrija. Na Angleškem je kljub vsemu naporu v glavnih industrijah kot so rudarstvo, strojna in tekstilna industrija te>r pomorstvo in premo-govniki, nastopilo poslabšanje. Tudi proizvodnja železa in jekla je padla, število brezposelnih pa se je povečalo na primer v oktobru na 1,142.100 na-pram 1,113.200 v prejšnjem letu. Angleška banka si je ves čas prizadevala obdržati diskontno mero na 4 in pol odstotka, torej pod diskontno mero Nevv-yorka, da tako obdrži London pozicijo finančnega centra. Rusija živi še vedno v depresiji. Zaenkrat ni opaziti /posledic popuščanja v seijaški politika in dviganju cen žitu. Tržišče je še vedno slabo preskrbljeno s kmetijskimi proizvodi. Ostali svetovni deli kažejo naslednjo sliko: Na Japonskem napreduje proizvodnja, na Kitajskem se je življenje po političnih prevratih nekoliko umirilo in gospodarstvo zopet napreduje, Indija prospeva, v Avstraliji je povoljna letina pšenice popravila stanje. Napredek je tudi v državah Južne Amerike, v Severni Ameriki pa je posebno dober gospodarski položaj Kanade. Združene države so menda zopet po lanskoletnem malenkostnem nazadovanju na pragu izvrstne konjunkture. Vendar izgleda, da bogati domači kapitali ne zadostujejo za rekordno konjunkturo, ker se je povišala diskontna mera na 5 odstotkov. Tozadevno se pričakujejo v tem letu nove spremembe in more se računati s tem v zvezi s slabšim zalaganjem evropskega gospodarstva z ameriškim kapitalom. Kreditne zadruge v Jugoslaviji Glavna zadružna zveza v Beogradu je napravita zanimivo statistiko o stanju kreditnega zadrugar st v a v naši državi. V Sloveniji je 133.495 zadrugarjev v 425 zadrugah. Na posamezno zadrugo odpade 315 članov. Gland imajo 718 milijonov 461.083 Din kredita ali 5381 dinarjev na člana. Stanje članskih vlog je 995,670.494 Din, torej 7308 Din na člana. Kredita zadrug na tekočih računih znašajo 71,210.868 Din ali 16.755 dinarjev na zadrugo. Vloge na tekočih računih znašajo 151,271.384 Din ali 355.932 Din na zadrugo. Hrvaško zadrugarstvo oibseza 633 zadrug z 58.265 člani. Po 147 članov odpade na posamezno zadrugo. Krediti članov znesejo 77,357.964 Din ali na člana 928 dinarjev. Članske vloge so 109,022.740 Din ali na člana 1309 Din. Krediti na tekočih računih znesejo 26,923.055 Din, vloge pa 351,030.229 Din, torej 73.340 Din na zadrugo. V Srbiji ima 833 zadrug 47.361 članov. Na zadrugo odpade po 57 zadru-garjev. Članski krediti znesejo 59 milijonov 859.000 Din, vloge pa 42 milijonov 776.875 Din ali 903 Din na člana. Krediti na tekočih računih znesejo 38,066.944 Din ali 17.779 Din na zadrugo. Vloge na tekočih računih znesejo 253,313.518 Din, to je 11.818 Din na zadrugo. Iz teh podatkov je razvidno, da stoji po kreditni moči na prvem mestu Slovenija, ker je slovensko zadrugarstvo finančno jačje nego celokupno zadrugarstvo v ostalih krajih naše države. Statistika stečajev leta 1028 v naši državi Po izkazu Jugosl. društva za zaštitu vjerovnika bilo je tekom prešlega decembra 87 službeno razglašenih stečajev napram 80 v istem mesecu prejšnjega leta. Torej sedem stečajev več ali za 8-75% več. Od teh stečajev jih je bilo 6 v Hrvaški in Slavoniji, 73 v Srbiji in Črni gori, 5 v Sloveniji in Dalmaciji ter 3 v Vojvodini. V celem pretečenem letu je bilo vkupno 917 stečajev napram 1060 v letu 1927. Bilo je 143 ali 13-5% stečajev manje zadnje leto. Po pokrajinah se razdele ti stečaji takole (številke v oklepajih se nanašajo na prejšnje leto): Hrvaška in Slavonija 80 (113) Srbija in Črna gora 682 (718) Slovenija in Dalmacija 80 (104) Bosna in Hercegovina 17 (31) Vojvodina 58 (94) Iz pregleda je razvidno, da se število stečajev manjša. V Srbiji je res primeroma mnogo več stečajev kot v ostalih .pokrajinah, vendar pa bi se sedanje številke znatno zmanjšale, če bi se v Srbiji ne vštevali tudi razni netrgovski stečaji (privatniki, intelektualci, obrtniki, kmetovalci in slični). Novozgrajene železniške proge v naši državi Od 1919. leta pa do 1. 1928 se je v naši državi zgradilo 12188 km proge za Din 1.615,234.000'—. Na .posamezne pokrajine odpade: Srbija 366-4 km za Din 775,785.368-—; Južna Srbija 227 km za Din 126,723.288-—; Bosna in Hercegovina 82-1 km za Din 55,643.666-—; Vojvodina 37-5 km za Din 84-575.637-—; Hrvaška in Slavonija 445 kilometrov za Din 461,884-226-—; Slovenija 37-5 km v vrednosti Din 51,063.600-—; Dalmacija 23-3 km za Din 59,558.624—. Poleg tega velja proga Kragujevac—Kraljevo, dolga 56-3 km, Din 182,472.242-—, toda ni še popolnoma dovršena. Gradijo se pa naslednje proge: Kraljevo— Raška, Raška—Kos. Mitroviča, Prokup-Ije—Kuršumlija, Bitolj—Prilep, Priština —Drenovac, Trebinje—Bileče, Rašteli-ca—Bradina, Beograd—Pančevo, Rogatec—Krapina, Bakar—pristanišče. Vse te proge merijo 340-1 km in je pre-računjeno, da bodo veljale dinarjev 1.209,731.693-—, dosedaj pa je že potrošenih Din 318,663-731-—. Tako stane povprečno vsak izdelan kilometer proge okoli Din 1,325.048-—. Ameriška posojila Po najnovejših statistikah je Amerika posodila Evropi dosedaj 180 milijard dinarjev. Največ je investiranega ameriškega denarja v Nemčiji in sicer okoli 65 milijard dinarjev. Na drugem mestu je Francoska z 21-5 in na tretjem Italija z okoli 15"5 milijardami dinarjev. Takoj za Italijo je Belgija. Južni Ameriki pa so posodili severoameriški strici okoli 74 milijard dinarjev. Koliko dajo državi monopoli Uprava državnih monopolov je zbrala podatke o svojih dohodkih v mesecu septembru 1928. Po teh je znašal celokupni dohodek od monopolskih predmetov v tem mesecu 207,600.660 Din. Ta vsota prekaša dohodke, predvidene za 1 mesec, za vsoto 7-4 milj., je pa manjša od dohodkov v istem mesecu minulega leta za 3-7 milj. Din. Z ozirom na posamezne predmete so znašali dohodki (v oklepajih je označen odnos napram dohodkom, predvidenim v proračunu): od tobaka 1479 milj. Din (+ 6-8 milj), od petroleja 12-1 milj. Din (— 555 t isoč) j od vžigalic 1P3 milj. Din (— 275.000), od cigaretnega papirja 12 milj. Din (-1- 600.000), od seli 23 milj. Din (+ 840.00). V periodi od 1. aprila do 30. septembra leta 1928 znašajo dohodki skupno 1.196-4 milj. Din, v budžetu pa je predvidenih 1.197-7 milj. Din. V isti periodi minulega leta so znašali dohodki 1.205-7 milj. Din in sicer: od tobaka 804-7 milj. (+ 58 milj.), od soli 114-7 milj. (— 18 milj,), od petroleja 43-6 milj. (— 32-3 milj.), od vžigalic 60-7 milj. (— 92 milj.), od papirja za cigarete 70'3 milj. (+ 2 milj.), razni dohodki 1'1 milj. (— 1 milj.). Iz prednjega je razvidno, da, izvzem-ši tobak in do gotove mere papir za cigarete, vsi monopolski predmeti padajo. Dohodek od soli je padel radi uvedbe novega sistema prodaje soli po fiksirani ceni. Dohodek od petroleja je padel radi tega, ker se v letnih mesecih uvozi manj petroleja, .poleg lega pa se je v tem letu plačala za pelrolej, namenjen v poljedelske svrhe, monopolska taksa samo v višini 10 par mesto 4 Din. Dohodek od vžigalic je .padel radi novega sistema prodaje ter radi velike uporabe umetnih vžigalnikov dn uvajanja električne razsvetljave. Kako so izumili film Nekaj dalje kakor pred 'tridesetima leti sta prišla v francoskem Lyonu dva meščana k ravnalelju kavarne Grand Cafe na Boulevardu des Capucines in ga prosila, naj jima da v najem veliko dvorano za prirejanje kinematografski hpredstav. Ravnatelj se je čudil, kajti o takih predstavah še ni slišal. •>Gre za neko vrsto magične svetiljke, ki sva jo po polnila na ta način, da se na platno metane slike gibljejo, namesto da stoje. To .so žive fotografije,« sta pojasnjevala. »Ril bi prvi javni poizkus. Prepričana sva, da pojde dobro, ker v najini delavnici sva aparat preizkusila že večkrat.« Ker sta trgovca ponudila dovolj visoko jamščino, sta dvorano dobila za predstave. Že naslednjega dne je bil obisk ogromen. Lyonca sta bita 'brata Auguste in Louis L u m i e r e. Industrijalci in stroikov-njaki, ki so se bavili z mehaniko, elektrotehniko in fotografijo, so se pred njima že dolgo mučili s problemom živih slik, s produciranjem življenja v gibanju. Edison je bil že izumil kine-skop, s kate ri m je, uporabivši Maireye v sistem, vzbujal iluzijo premikanja s pomočjo silno brzega kretanja slik. Ali ta aparat je bil nepo'polin in uporabljal ga je lahko le en gledalec, ki si je moral škatlo z lečo tiščati na oči. Bila je to vrsta aparatov za stereoskopsike prizore. Princip je bil pač tu, toda šele brata Lumlere sta izumila kinematograf. Bila sta očeta izuma, ki mu je bil Edison ded. Program prve predstave je bil seveda še silno skromen in preprosit. Oglas je nosil sledečo razlago: »Aparat kinematografa, izumljen po gospodih Avgustu in Alojzu Lumiere, omogoča s serijo trenotnih fotografij zbiranje vseh gibov, ki so se menjali pred objektom v določenem delcu časa. Aparat prikazuje te kretnje eno za drugo in projicira slike v naravni velikosti na platino pred občinstvom.« Senzacija je bila kajpak ogromna. Ljudje so gledali, kako odhajajo delavci iz tovarne, kako teče vlak, kako koraka polk, kako se igra in pretepa deca v parku, kako skače vodomet i. p. Vsem gledalcem so bile predstave takoj zelo všeč in radi so plačali petdeset santi-inov. Slike pa so se še tresle in dolgo je trajalo, da so postale naravno mirne. Razvoj je velikanski. Umetnost, tehnika, industrija in banke so dvignile dzum do viška, ki pa vendarle še ni najvišji. Leon Gaumont obeta, da se popolni izum še z naravnimi barvami, z reliefnim vtiskom in z glasovi. Takrat bo šele podajal kino popolno iluzijo življenja. Morda ni več daleč do tja. Statistični podatki o naši trgovinski mornarici Tonaža vseh naših parobrodnih društev je znašala: brutto reg. t. leta 1921 114.388 leta 1923 134.430 leta 1924 155.255 leta 1925 173.282 leta 1926 224.710 leta 1927 244.247 To leto so naročeni še novi parobrodi in tonaža se bo koncem leta sigurno povečala še za kakih 30.000 ton. . Glavna parobrodna društva, ki so registrirana pri naših sodiščih, so: Ime društva Ustanov. % t * 1 Atlan. Plovid. 1922 30,000.000 100.026 Dubrov. Parop. 1909 — — Jug. Am. Plov. 1924 6,500.000 78.150 Oceani 1923 30,000.000 30.050 Jadr. Plov. 1922 12,000.000 16.771 Progres d. d. 1925 1,000.000 22.801 Prek. Plovid. 1922 4,833.000 — Ilirija d. d. 1925 4,000.000 3.800 Topič Plovid. 1926 500.000 9.200 Levant d.s. o. j. 1924 240.000 10.800 Boka d. d. 1922 .— Prvo dalm. 1907 910.000 Beton d. s. o. j. 1921 225.000 — Kaštel Plovid. 1911 2,000.000 — 11 um 1915 400.000 — Mak. Plovid. 1924 500.000 . — Vesna 1920 7.560.000 — Od teh parobrodnih društev imajo Jugoslavensko - Amerikanska Plovidba J. d., Parobrodarska d. d., Progres in Slobodna Plovidba d. d. Topič vpisane itelniške glavnice v zlatu. Skupno štejejo vsa naša parodbrodna društva 162 parobrodov. Od teh je registriranih za malo obrežno plovbo 96, za veliko obrežno 12, za dolgo in prekomorsko plovbo pa 54. Dolgi plovbi pripada 81% tonaže naše celokupne trgovske mornarice. Naglasiti je (treba, da naša parobrodna društva ne održavaju niti ene prekooceanske potniške vezi, temveč potujejo vsi naši izseljenci in oni, ki se vračajo v domovino, na inozemskih parobrodih. Novo paro-brodno društvo bo po svojem kapitalu najjačje delniško društvo med vsemi našimi, vkijučivši banke in industrije. Potreba jačanja naše trgovske mornarice je tem oči vidnejša, če pomislimo, da se izvrši 75% našega celokupnega izvoza in uvoza po inozemskih, največ italijanskih ladjah, a samo 24-6% po domačih brodih. Italijanska trgovska mornarica prevozi skoro trikrat toliko našega blaga .kakor naši lastni brodi. Naša pomorska trgovina se je gibala v letu 1926 z ozirom na blago, prevoženo z brodi, takole: Stotov % Domači brodi 3,596.155 22'6 angleški 624.375 4-0 francoski 53.260 0-3 grški 400.745 26 italijanski 10,458.610 670 ostali 546.865 30 V tem letu so izvršili 90% celokup- nega blagovnega prometa naši in itali- Janški brodi. Gotovo je, da naša mornarica kljub stalnemu napredku danes še niti iz daleka ni na oni stopnji, na kateri bi morala biti — samo 'A vsega prometa se vrš po njej — in ji bo morala država v interesu trgovske osamosvojitve posvetiti najskrbnejša pažnjo. LISTEK Maurice Dekobra Nespodoben kompanjon Nevarno je, biti z mladimi zakonci dober prijatelj. Ker sem bil prijatelj in zaupnik, sem si lanski dopust dobesedno pokvaril. Že pet let občujem z Gondewysovdnia. V La Baule smo se seznanili 1. 1922 pri kopanju. Stal sem ob vrvi med Andrejem in Jacquelino. Valovi so nas bičali in zdaj pa zdaj je kdo izmed nas divje vzkliknil, kadar je morje pljusknilo preko nas. Močan val mi je vrgel gospo Gondewysovo v naročje, mene pa je pahnil gospodu med nege. Še isti večer smo večerjali za isto mizo, naslednjega dne smo se tikali, potem si je Andre izposodil pri meni osemdeset frankov, ki jih je izgubil pri igri, koncem meseca pa smo bili že neločljivi prijatelji. Pet let je bilo naše prijateljstvo neizkaljeno. Pozimi smo skupaj posečali kino, poleti smo bili v istem letovišču in smo delali skupne ture v Andrejevem autu. Jacquelina je sedela za krmilom, Andre poleg nje in ji je dajal nasvete, jaz pa sem sedel zadaj s kovčgi ter moral izvrševati nalogo razsodnika. Jacquelina je lepa žena 29 let, Andre je dobro ohranjen štiridesetletnik, a jaz sem čisto čeden plavolasec šestintridesetih let. Andre je podravnatelj v Credit de Laou, jaz sem pooblaščenec družbe za nakupovanje in prodajanje zemljišč. Manj som bogat kakor Carnegie, toda imam tudi manj skrbi. Ali bolje povedano, imel som manj skrbi do meseca avgusta, do dneva, ko sem se odločil, da stanujem v mali vili Gandewysovi v Ver sur Mer ž njima skupaj. Ta zmešnjava v malem poslopju s stenami, tenkimi ko papirnate stene japonskih hiš, je imela zelo slabe posledice. |.Jiwfiii! Že precej časa med njima ni vladalo več dobro razmerje. Duet teh dveh grlic ni bil več čist. Jacquelina je minolo zimo resno koketirala z nekim Argentincem, ki je poučeval v hotelu Royal plesati black boltom; vem pa tudi zanesljivo, da je imel Andre kratko Ijubezničenje z Gildo Bretzel, lepo umetnico iz Moulin Rose. Bombo je vrgla Jacquelina, ki je na koncu nekega obeda po hudem prepiru z Andrejem vstala od mize in divje zagrozila svojemu možu: »Še besedo, in osleparim te s Polom!« Polo, saj uganete, sem jaz! V resnici mi je ime Desire, a Jacquelini se zdi, da je Polo bolje. Ali mi je treba pripomniti, da mi ni bila grožnja Jacqueline prav nič všeč? Okrenil sem se k soprogu: »Ljubi Andre, saj mi pač ni treba zagotavljati ...« x.. da se ti zdim strašna,« me je prekinila užaljena Jacquelina. »Ali, mala Lina, tega nisem hotel reči. Nasprotno, prav zelo si mi všeč...« Andrč me je ustavil posmehljivo: »Tako... moja žena ti je torej prav zelo všeč. Ali, moj ljubi, nikar se ne drzni, da bi se ji približal, ker sicer...!« »Saj veš prav dobro, da md ne prihaja niti na misel, s tvojo ženo...« A Jacpuelina je dostavila: »Takle cepec!« — in togotna odhitela na vrt. Od tega večera je bilo naše razmerje izkaljeno. Še dvakrat je Jacquelina zagrozila svojemu možu, da ga oslepari z menoj, še dvakrat sem moral z ozirom na Andreja vabljivo čašo odkloniti od svojih ustnic. Zadnjič, ko sem zelo odločno protestirat, pa me je Andre vzel na stran in mi dejal: »Veš kaj, tvoj ogorčeni obraz pa ni posebno laskav zame!... Človek bi sklepal, da imam strašilo za ženo.« »To je preveč! Torej tebi bi bilo ljubše, ako...« »Nikakor ne... saj se le šalim. V istini ti popolnoma zaupam. Dokaz temu naj bo, da odpotujem za štirinajst dni v Boirdeaux, kamor me kliče važna kupčija. Zaupam ti Jacquelino ...« Andre je bil približno teden dni odsoten, ko mi je JacqueLina rekla po neki večerji: »Polo, moj mož me zanemarja. Že štiri dni mi ni pisal niti vrstice. Tako vedenje zasluži kazen. Nocoj ga bom s teboj prevarala.« »Jacquelina!« — Prosil sem jo, naj vendar nekoliko resneje razumeva zakonske dolžnosti, in okoli desetih sem šel v svojo soho. Naslednje jutro pri zajtrku se mi je zdela Jacquelina nervozna in pripravljena za napad. »Ali, ti si komičen patron, Polo!« »Zakaj, Line?« »Ponoči si imel sobo zaklenjeno.« »Kako veš to?« »Poizkušala sem vstopiti.« »To ni bilo prav, Jacquelina... Ako bi Andre to slutil!« »Nervozno me delaš s svojimi pomisleki. Ali zahtevaš morda, naj se odrečem življenju, dokler je Andre v Iiordeauxu? Prisegam, v štiriindvajsetih urah se maščujem. Zdaj veš.« Ko sem stopil dva dni kasneje v obednico, sem opazil, da je pripravljeno le za eno osebo. Jacquelina je vstopila. »Danes zvečer me moraš oprostiti: našla sem kavalirja, ki ve, kaj se spodobi. Nič se ne vznemirjaj, ako se vrnem šele zjutraj!« »Ako to storiš, Line, se s prvim vlakom odpeljem v Pariz!« »Ah, vrniti se hočeš k materi.« »Ne, a nočem biti priča tvojega vedenja, ki ga obsojam.« »Ne pridigaj, prečastiti!... Moj ljubi Polo, treba ti je le še okroglega klobučka in dolge črne suknje, pa boš popoln pop! Resnično te obžalujem ... !« Dva dni sem že v Parizu. Zdelo se mi je pametneje, da izginem, nego da bi bil priča njenih neumnih pustolovščin. Ko sem danes zjutraj vstal in se poln tuge spominjal lepih dni v Ver sur Mere, mi je sobarica prinesla pošto. Na ovitku pisma sem spoznal Andrčjevo pisavo, iri čital sem sledeče vrste: Gospod, zaupal sem Vam in samega sem Vas pustil z Jacquelino, ker sem upal, da boste svojo domišljijo krotili. Ko pa sem se brez napovedi vrnil iz Bordeauxa, sem zasačil Jacquelino z nekim Kasto, o katerem niti ne vem, kakšne narodnosti je. Škandal je že znan po vsi obali, in vse se mi posmehuje. Po vsem, kar smo storili za Vas, menim, da bi bila Vaša najmanjša dolžnost: prihraniti mi tako sramoto. Ljudje govore: »Gospa Gondewys je imela moža in ljubimca, kaj ji je bilo treba iskati še drugod zabave!« — Gospod, vsaka beseda je odveč. Krivi sle, da se je moj zakon razbil; dostojno gospo pa ste pognali v obup. Ali se vede tako resničen prijatelj? Ne poznam Vas več, gospod! Andrč. Trikrat sem preeital to pismo. Ves sem nesrečen, in samo radoveden zvedeli, kaj bi bili storili Vi na mojem mestu. DRUŠTVENE VESTI Srebrni jubilej dela gen. ravnatelja Tykača Povodom toga jubileja jo poslal predsednik Trgovskega društva fferkur za Slovenijo v Ljubljani g. dr. Fran VVindischor naslednje pismo: V Ljubljani, dne 2. januarja 1929. Preblagorodni gospod generalni ravnatelj Alojzij Tykač, predsednik Društva denarnih zavodov itd. itd. v Ljubljani. Dopustite, gospod generalni ravnatelj, da Vam v imenu Trgovskega društva Merkur za Slovenijo, matice trgovskega organiza- tornega gibanja, izrekam te dni, ko po pravici slavite srebrni jubilej svojega prezaslužnega delovanja v najstarejšem in najodličnejšem bančnem zavodu v Sloveniji, prisrčne in iskrene čestitke, katere spremljajo globoko občutene želje, da bi v vedri bodočnosti mogli delovati še nedogledno dobo zdravih let tako uspešno in plodonosno kakor ste delovali v vsebine polni preteklosti. Vaš petindvajsetletni jubilej je praznik vsakdanjega premišljenega ,smotrenega in odgovornega dela, ki mu je bil vedno vzvišen cilj povzdiga gospodarskega blagostanja ter dobrobit domovine. Naše denarstvo in naša industrija ter naša trgovina ve ceniti preštevilne Vaše zasluge ter Vam je hvaležno za Vašo trudaljubno prizadevnost in za skrbno nego mnogostranskih potreb, koristi in pridov. Sam mož neutrudne marljivosti, preudaren in skrben gospodar, ki mu je redno vsakdanje delo resnična in nepogrešna potreba, ste nam vzgojili tekom petindvajsetletnega trudoljubnega dela celo vrsto dobrih in veščih delavcev v naši bančni stroki, ki so ji, ker je mlada in nima v davnino segajočih tradicij, živo potrebni. To zaslugo za naš gospodarski naraščaj bi želeli kot združba, ki zastopa gospodarje in sotrudnike, pri tej priliki prav posebno naglasiti in Vam izreči svojo udano hvaležnost in svoje spoštovanje. Sprejmite, velecenjeni gospod predsednik, iskreno zagotovilo našega trajnega spoštovanja. * * * Predsedstvo je prejelo nato naslednji odgovor: V Ljubljani, dne 2. januarja 1929. P. n. predsedstvo Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Globoko ginjen se Vam zahvaljujem za prelaskave besede priznanja ob priliki moje 25 letnice v vodstvu Ljubljanske kreditne banke. Moje skromno delovanje je bilo usmerjeno od samega začetka k solidni in moderni izpolnitvi vrzeli v slovenskem gospodarstvu, to je bankarstva. V takratnih razmerah to ni bilo lahko delo in zato mene dvakrat veseli, ako je bilo potem vendar koristno in zlasti pripomoglo k poglobitvi in razširjenju slovenskega trgovskega slovesa! S posebnim veseljem se pa hočem vsikdar spominjati svojega truda, vzgojiti slovenski bančni stroki uradnike — ne birokrate, ki se smatrajo od mladih let kot pripadniki trgovskega stanu, ki se ‘zavedajo, da je še vedno uradnikov preveč, dobrih izobraženih trgovcev pa premalo. Vaše priznanje, kot faktorja, ki je dosegel ravno v organizaciji domačega trgovstva brezdvomno prvo mesto v državi, ki je bil srečen, da združi v svojem vodstvu najodličnejše predstavnike domače privrede, mi daje povod, da vporabljaje to priliko, zaželim: Trgovsko društvo »Merkur« naj koraka od leta do leta k novim vspehom, v čast svojo, svojega stanu in slovenskega naroda! Vam udani A. T y k a č VI. redna odbnrova seja Trgovskega društva >Merkur< za Slovenijo v Ljubljani se je vršila v petek, dne 28. decembra 1928 ob 20. uri v posvetovalnici 'Zveze trgovskih gremije v v Ljubljani. — Vodil jo je predsednik g. dr. Fran Windischer, ki je ob otvoritvi ugotovil sklepčnost in prisrčno pozdravil navzoče. — Naznanil je, da je zaslužni odbornik g. Ivan Železnikar vsled prezaposelnosti odložil mesto odbornika. — Odbor mu je izrekel za njegovo koristno sodelovanje najlepšo zahvalo. Omenjat je, da sta bila prirejena dva jour-fixa, ki sta lepo uspela in utrdila vezi s članstvom. — Pri tej priliki so si stekli posebne zasluge za uspeli pri-reditva godbeni ter pevski odsek in gg. Jos. J. Kavčič, Anton Agnola, Janko Lozar, ki jim gre za to najiskrenejša zahvala. — Nato je poročal o konstituiranju nove uprave Pokojninskega zavoda za nameščence. — S tem je dana možnost, da se krog zavarovancev znatno poveča in razširi tudi na one nastavljence, ki doslej niso bili deležni starostnega zavarovanja. — Sledila je nato razprava o izplačilu pmispevka, namenjenega za zgradbo trgovskega doma društvu »Trgovski dom«, ki se je pod predsedstvom velezaslužnega g. Jelačina st. na občnem zboru konstituiralo. — Sklenjeno je bilo dati novo ustanovljenemu društvu na razpK>lago za zgradbo nabrano premoženje ter je bil obenem izvoljen v eksekutivo društva g. dr. Fran Windischer. — Razpravljalo se je nato o pripravah za ples in končno je g. Jelačin st. v imenu odbora predsedniku g. dr. Franu WiBdischerju čestital k visokemu in zasluženemu odlikovanju z redom sv. Save III. stopnje, za kar se je g. predsednik prisrčno zahvalil, zaključivši nato sejo. V soboto 19, januarja t. I. se je vršil v veliki dvorani hotela > Union* tra-dicionelni »Merkurjev ples*. Odlično v vsakem oziru je uspela ta prireditev osobito letos. Prvovrsten aranžma, okusna dekoracija prostorov, obisk in vse sploh je bilo na višku in je dalo temu večeru toliko odličnosti, da mora biti Merkurjev odbor mi to svojo prireditev v resnici ponosen. Že od nekdaj se zbira na tem plesu elita slovenskih gospodarskih krogov, zlasti slovenskega trgovstva in trgovskega naraščaja ter najodličnejši reprezentanti našega meščanstva. Merkurjev ples je torej ohranil v tekmovanju predpustnih plesnih zabav prvo mesto. Goste je sprejemali velezaslužni in požrtvovalni Merkurjev predsednik g. dr. Fran Windi-scher. Njemu na strani je stal zelo ambiciozni društveni podpredsednik g. Jos. J. Kavčič. Krasno uspelo prireditev so poselili v odsotnosti g. velikega župana vladni svetnik g. dr. Andrejka s soprogo ter kot zastopnik obolelega komandanta dravske divizijske oblasti njegov pomočnik brigadni general g. Popovič s soprogo. Počastili so prireditev tudi komandant artilerijske brigade general g. Vukovič in artilerijski polkovnik g. Jovanovič. Častno zastopan je bil tudi oficirski zbor z ordonančnim oficirjem divizije g. kapetanom Vizjakom na čelu. Od predstavnikov naših gospodarskih korpotracij in organizacij smo videli predsednika Zbornice TOI g. Ivana Jelačina ml., nadalje predsednika Društva bančnih zavodov gen. ravnatelja g. A. Tykača in z njim ravnatelje gg.Tostija, Krofto in Švingerja. Plesa so se nadalje udeležili med drugimi tudi načelnik Gremija trgovcev g. Ivan Gregorc, predsednik društva »Trgovski dom« g. Ivan Jelačin st., načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek, predsednik Jugosl. obrtne zveze g. Anton Rojina in še številni drugi odlični predstavniki naše trgovine, obrti, industrije in denarstva. Navzoči so bili tudi gen. konzul avstrijske republike g. dr. Pleinert, gen. konzul CSR g. Resi, italijanski gen. konzul g. Rainaldi ter častna konzula Španije dn Belgije gospoda E. Hieng in dr. M. Dular. Tudi ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc je bil med po-setniki. Polonezo je otvoril predsednik g. dr. Windischer z gospo soprogo generala Popoviča. Za okusno dekoracijo dvorane in aranžma plesa ima tudi to pot največjo zaslugo g. Pavel Fabiani. Tudi ostali gg. odborniki so z veliko požrtvovalnostjo pripomogli k izvrstno uspeli prireditvi. Priznanje gre tudi društvenemu orkestru pod vodstvom g. Vilka Lampeta, ob kojega zvokilj se je ples razvil dokaj živahno do ranega jutra. Tajnik