glasilo delovne organizacije Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Gorazd Kosmina, Majda Medved, Stanka Šnidaršič, Tatjana Šoško, Jože Novinec, Vid Fajdiga. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto - Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. Poštnina plačana na pošti 68561 Straža pri Novem mestu. straža pri novem mestu, leto XXVI, 28. februar 1989 številka 2 Mesec februar je mesec spomina na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Zakaj ne usahne spomin na tega moža? Ne more ga uničiti ne zob časa, ki s pomočjo nje razje še tako trdo jeklo, niti različni družbeni sistemi, niti novi in novi kulturni obrazi. Do uničenja njegovega spomina ne more priti preprosto zato, ker vsebuje njegov pesniški opus razkriva in opeva temeljne človekove vrednote. Prešernove pesmi veliko govore n.pr. o ljubezni, sreči, spravi in enakosti. Te vrednote so aktualne tudi sedaj, pa ne samo v globalnem družbenem kontekstu, tudi v našem ožjem, marginalnem kontekstu nam imajo veliko povedati. Spomnimo se samo, kakšen odnos imamo do sodelavcev, do dela in do svojega podjetja! In, ko smo že pri svoji DO, naj že v uvodu povemo, da sadovi našega dela v preteklem letu 1988 že znani! Ko jih motrimo skozi prizmo bilanc, oz. zaključnih računov, nam je jasno, da nismo bili kdove kako uspešni v preteklem letu. Na nekaterih tozdih smo pridelali precejšnjo količino izgub, ki jih bo treba v letošnjem letu pokriti. Nekaj opravičila in utehe lahko najdemo v dejstvu, da smo v lanskem letu poslovali v skrajno neurejenih gospodarskih razmerah, ki so dodobra pretresale celotno družbeno strukturo, del vzrokov pa moramo prav gotovo pripisati tudi sebi, lastnemu delu, lastnim postopkom. Ni odveč pripomniti, da so ekonomske analize pokazale, da se nahajamo v lesni branži glede na izkoriščenost delovnih sredstev v sila neugodni situaciji. Preprosto povedano: premalo delamo. V planskih dokumentih za I. 1989 načrtujemo nove perspektive, gotovo je, da moramo zgoraj navedene negativne kazalce z dobrim in kvalitetnim delom preusmeriti v pozitivno smer. Pri tem pa je jasno tudi to, da nas v letošnjem letu čaka trdo delo na vseh področjih; gospodarska situacija bo tudi letos trda, morda celo trša kot lani, cena denarja bo še naprej visoka, kupna moč prebivalstva ne bo rasla, prej padala, trg bo še s strožjimi kriteriji meril kvaliteto našega dela. Vse to bo terjalo od nas veliko naporov in zvrhano mero razumevanja za težave in motnje v gospodarjenju. Človekova volja pa ne pozna meja, ta energija ga tudi ohranja, zato je tudi za Novoles vspod-budno to, da ima svoje kadre, ki so se še potrdili in ima tudi voljo, zato uspeh ne bi smel izostati. r* ■ - n I m ' \ r-1 dneva Prešernove smrti smk slo verskej?« ^roda. U VESTI Srečanje upokojencev Sredi januarja so imeli naši upokojenci skupno srečanje v svoji nekdanji matični organizaciji. Od skupno 480 upokojencev se je srečanja udeležilo 320 ali 67 % upokojencev. V dopoldanskem času so obiskali svoje nekdanje delovne prostore in tako obujali spomine na leta, ki so jih tukaj prebili, popoldne so se pa udeležili svečanega kosila in proste zabave v Dolenjskih Toplicah. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju in veselem razpoloženju. Nekatere udeležence srečanja smo povprašali, kako kaj preživljajo jesen življenja. Pogovoru so se radi odzvali in nam povedali marsikatero zanimivost, tako iz osebnega življenja kot tudi o Novolesu. FRANC MUŠKA: upokojenec iz Žage v Straži, Dol. Toplice: Upokojil sem se septembra meseca 1988, predvsem zaradi zdravstvenih razlogov. Priznati moram, da se sedaj, ko sem upokojen in mi ni več potrebno hoditi v službo, počutim sproščeno. Ni mi treba več misliti, kako bom organiziral delo, kako bom vodil ljudi pri delu itd. Tudi sedaj delam, vendar ne več pod psihično obremenitvijo kot prej. Imam nekaj kmetije, vinograd in tišlarijo. Tako delam vsakega po nekaj, nikoli mi ni dolg čas. Na Novoles seveda večkrat pomislim. Vem, da se nahaja v težkih razmerah. Robo ni več tako enostavno prodajati kot nekoč. Nekoč smo imeli vse že v naprej prodano, pogosto nismo mogli dohajati naročil. Sedaj je pa vse drugače. Dokaj pogosto hodim nazaj v Novoles. Zanima me, kako se dela, kaj se dela, skratka, spremljam Novolesov razvoj in mu želim tudi veliko uspeha. ŠTEFKA PETAN, upokojenka OBRAT TVP, Straža Upokojena sem od 1. 1975. V Novolesu sem delala najprej v prostorih sedanjega obrata TSP na lamelnem parketu, nato sem bila prestavljena v obrat TVP. Kot upokojenka opravljam razne stvari; veliko šivam za svoje domače, za vnučke in snaho. Dnevi mi hitro minevajo. Na Novoles imam same lepe spomine. Veliko smo delali tudi ponoči, vendar nam je bilo lepo, saj smo se s sodelavci zelo dobro razumeli. Resda so bile tudi težave kot so povsod, vendar smo jih znali na pravi način premagovati. Novolesu sedaj želim, da se čimprej izkoplje iz krize. Novolesov časopis redno dobivam in ga vedno tudi v celoti preči tam. Tako kot imam jaz lepe spomine na Novoles, želim tudi vašim znancem, da bi imeli enako lepe spomine, zato pa želim Novolesu veliko uspeha. STANKO MIKLIČ, upokojenec TOZD TAP, Trebnje: Upokojen sem od 1. 1983. Doma imam nekaj vrta in par trt okrog hiše. S tem se najraje ukvarjam. Rad hodim tudi na izlete. Sosed ima večjo kmetijo in pogosto mu pomagam na polju ali na travniku. O Novolesu slišim, da mu gre bolj slabo. Ne vem, ali je to res, ali samo tako govorijo. Ko sem bil jaz v Novolesu, je bilo sijajno, denarja je bilo dovolj. Tako stanje je bilo nekje do 1. 1982, potem je šlo Novolesu hitro na slabše. Rad bi videl, da bi šlo v Novolesu zopet na bolje. Ko gledam sedanji TAP, ga ne morem primerjati s tistim iz mojih dni. Mi smo pridno delali in se nismo pritoževali. Sedaj je pa veliko mladih in ta mladina hoče izsiliti boljše plače ne glede, koliko se dela. Mislim, da je treba najprej dobro delati in potem šele zahtevati. Novolesov časopis redno preberem in na ta način spremljam dogajanje v njem. FANIKA LEVSTIK, upokojenka, obrat TVP, Podgora: Upokojena sem od 1. 1987. V Novolesu sem delala najprej v zabojarni, ki je bila v prostorih, kjer je sedaj TSP, nato sem šla v TVP, kateremu sem bila zvesta do upokojitve. Delala sem na sortiranju plošč, žal mi je nagajalo zdravje. Imela sem srčne napade astme, sedaj, ko sem upokojena, se mi je zdravje znatno izboljšalo. Mislim, da je Novoles dobro podjetje, vendar bi rada pripomnila, da je starejšim delavcem le premalo posve- čena pozornost. Dogajanje v Novolesu spremljam preko časopisa, večkrat pa obiščem tudi svoje nekdanje sodelavke v TVP. Vesela bi bila, če bi se Novoles čimprej izkopal iz krize. Sama sebi pa želim, da bi vsaj še nekaj let uživala to mojo, sicer skromno pokojnino. Kadrovske vesti za mesec JANUAR 1989 TOZD TVP: odšla: Avbar Franci (v JLA), Fink Franc (v JLA) TOZD ŽAGA: prišel: Razdrh Mirko (iz JLA) odšel: Turk Anton (v TPP) TOZD TPI: prišel: Tomšič Stanislav (iz JLA) TOZD BOR: prišli: Požun Jožef, Kodrič Franc, Ajster Franc, Švalj Jožef, Vrhovšek Peter, Kvartuh Jože (vsi iz JLA) odšel: Zorko Jože (v JLA) TOZD SIGMAT: prišel: Pacek Jože (iz JLA) TOZD TDP: prišli: Gosenica Igor, Kastelic Robert, Hrovat Andrej, Struna Janko, Mohorčič Jože (vsi iz JLA) odšli: Fink Marko (DSSS), Đukić Gajo (DSSS), Cimermančič Jože, Drenik Janez, Jarc Anton, Kastelic Jože, Lazič Tomislav, Milotič Duško, Mušinovič Hasan, Fink Zvonko, Krštinc Rado, Golobič Bogdan, Novak Robert, Žura Matej, Hren Jože (vsi v JLA), Papež Cveto (sporazum), Koncilja Štefka (upokojitev) TOZD TSP: prišel: Judež Andrej (iz JLA) odšli: Kramaršič Martin (v JLA), Pucelj Franc (v JLA), Jerman Jožefa (DSSS), Ude Franci (DSSS) TOZD TPP: prišel: Turk Anton (iz ŽAGE) odšli: Turk Jože (sporazum), Mavsar Janez (sporazum) VESTI Stanje zaposlenih na TOZD dan 31. 1. 1989 MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ TVP 119 115 274 ŽAGA 173 38 211 TPI 62 24 865 BOR 74 51 125 SIGMAT 127 40 167 IGK 60 41 101 TDP 210 207 417 TSP 133 126 259 TPP 68 37 105 LIPA 99 35 134 TAP 75 59 134 TKO 162 66 228 TES 119 31 150 TGD 56 58 114 BLP 100 49 149 DSSS 137 126 263 skupaj: 1774 1143 2917 TOZD TAP: odšla: Smrke Anton (upokojitev), Mulh Marjan (umrl) TOZD TKO: prišla: Marinko-Vinski Gordana (iz DSSS), Čadonič Mirko (iz BLP) TOZD TES: prišel: Trlep Robert (delo za določen čas) TOZD TGD: odšel: Travnik Silvo (v JLA) TOZD BLP: odšel: Čadonič Mirko (v TKO) DSSS: prišli: Fink Marko (iz TDP), Đukić Gajo (iz TDP), Jerman Jožefa (iz TSP), Ude Franci (iz TSP) odšla: Marinko-Vinski Gordana (v TKO) Notice št. 21 1. Splošni gospodarski tokovi Cene in življenjski stroški v Jugoslaviji, december 1988 mesečna sprememba v % ’88 največja meseč. 1.1987=100 % XII/88 X XI XII spremem. v’88 proizvodne cene v industriji 100 589 15,8 16,7 14,7 VII/88=19,4 cene na drobno 100 545 13,3 14,7 12,8 IX/88=16,7 stroški življenja 100 533 13,9 15,5 13,4 IX/88=15,6 Vir: Privredni vjesnik št. 2585 (jan. 89) 2. Konkurenca 2.1. Evropska poraba vlaknenih plošč v 1. 1988 se ocenjuje na okoli 4,6 milijonov m3, pri čemer je še zlasti porasla uporaba MDF plošč. Švica, kot pomemben porabnik MDF plošč, uvozi največ teh plošč iz Italije (6.140 ton). Ostali proizvajalci MDF plošč v Evropi: Irska (150.000 m3), Španija (100.000 m3) in Velika Britanija (90.000 m3). Vir: Tanjug/Bilten: Drvo i namještaj št. 50 2.2. Poraba lesa v ZRN - 1. 1987 je bila 20,6 milijonov m3, od tega: — 13,0 milijonov m3 žaganega lesa - 7,2 milijonov m3 lesnih proizvodov — 0,4 milijonov m3 furnirja V skupini lesnih proizvodov se beležijo naslednji deleži: - iverice: 6,1 milijonov m3 = 85 % — vezane plošče: 700.000 m3 = 10 % - vlaknenke: 400.000 m3 = 5 % Deleži uporabe iveric v ZRN: — proizvodnja pohištva: 3.200.000 m3 = 52 % — proizvodnja panelk: 300.000 m3 = 5 % — proizvodnja hiš: 100.000 m3 = 2 % - gradbeništvo — ostalo (opiate,...) 2.100.000 m3 = 34 % — ostala poraba: 400.000 m3 = 7 % Vir: Tanjug/Bilten: Drvo i namještaj št. 50 3. Management Stimulacija namesto represije - Posebej še za majhne organizacije je potrebno izoblikovati tak delovnopravni sistem, ki bo spodbujal inovativnost in bo v tem smislu maksimalno stimulativen in ne represivno oblikovan, kar je značilnost etatističnega pristopa, v katerem je ura in ne uspešnost, merilo delavčevega delovnega prispevka. Odklon od represivnosti in vzpostavitev stimulativnega sistema pomeni radikalen poseg v sedanje družbene vrednote; naenkrat bo potrebno pretrgati s sintagmo o pridnem delavcu in vzpostaviti sintagmo o ustvarjalnem delavcu. Ena od vrednot, ki jo bo potrebno v smislu kreativnosti na delovnem mestu ponovno preučiti, je tudi stalnost zaposlitve v posamezni organizaciji. Kajti stalnost v nekem kreativnem poslu pomeni pogosto stagnacijo ali celo nazadovanje. Vir: Pravna praksa št. 1 (januar ’89) 4. Ostalo 4.1. Mednarodni sejem po letu 1992 320 milijonov potrošnikov na enotnem trgu bo vplivalo na obogatitev vzpostavitve komunikacij gl. dir. zahodnonemškega društva za sejme in razstave. Dieter Ebert poudarja, da bodo prav sejmi prispevali novim močnim razvojnim impulsom (v ZRN deluje 100 mednarodnih strokovnih in spec. sejmov - vsak se šteje za vodilnega v svetu). Trg 320 milijonov potrošnikov bo največji trg na svetu (ZDA — 256 milijonov, Japonska 123). 90 % svetovne proizvodnje se že sedaj prezentira na sejmih. Sejmi bodo imeli še večjo vlogo barometra celotne atmosfere v gospodarskem življenju posameznih dežel, ogledalo so in bodo bodoče konjukture, prikazi naj novejših tehnologij, pobuda jačanja industrijske kooperacije, transfera znanja in tehnologije. Evropa se pripravlja na tekmo z ZDA in Daljnjim Vzhodom. Jugoslavija je v Evropi! Novoles je v Evropi! Vir: Privredni vjesnik št. 2582 4.2. Kakšno bo leto 1989? Pričakovanja vodilnih ljudi s področja prodaje, propagande in proizvodnje v ZRN: — spremembe v trgovini: povečana konkurenčnost in ponudba blaga na eni strani in naraščanje zahtevnosti kupcev na drugi, šele kasneje pa bo to globaliziranje trga odsevalo neposredno v spreminjanju proizvodnih programov. — silovito povečanje propagande in vlaganj v hitrejšo promocijo izdelkov — povečanje števila in obsega tržnih raziskav — optimizem v marketingu in pesimizem v prodaji — odpiranje notranjih trgov po povzročilo povečan promet kapitala, gibanje delovne sile in usklajevanje izdelkov in storitev. — produkcijski cikli bodo vse krajši. Zasičenost trgov bo vse večja, tekmovanje bo trše, trgovina bolj monopolistična — potrošniki bodo postali bolj kritični in svetovljanski, zahtevali bodo točne informacije o izdelkih. — pričela se bo obnova oziroma revitalizacija trgov in produktov po mednarodnih merilih, evropski trgi bodo začeli dobivati podobo in značaj — konkurenčni boj se bo premaknil na področja marketinga, prodaje in zlasti informacijskih sistemov — evropska distribucija bo s prodajno močjo in internacionalizacijo trga pomenila zadostno kritično maso za uvajanje strategije, ki bo vplivala na načrtovanje izdelka, skupaj s prodajnim sistemom, to je logistika v pravem trenutku. Vir: Media marketing št. 92 (dec. 88) Zapisali: Pehnec Đurđa Mali Darinka KOMENTARJI - KOMENTARJI - KOMENTARJI Kadrovski vidiki reorganizacije Organizacijske spremembe DO NOVOLES, h katerim smo pristopili v letu 1988, so kot ključne probleme, katere naj se z reorganizacijo razrešijo, izpostavile predvsem: — programsko tržno naravnanost DO — drugačne, bolj povezane medsebojne odnose med proizvodnimi enotami — tržnim razmeram prilagojen način vodenja — racionalno delovanje skupnih funkcij v DO — uresničevanje samoupravljanja — racionalno izkoriščenost razpoložljivih kadrovskih potencialov. V začetni fazi reorganizacije je bila na podlagi postavljenih zahtev najprej narejena makroorganizacija DO, ki je bila podlaga za izdelavo funkcionalne (mezo) organiziranosti DO. Z opredelitvijo načinov vodenja, organiziranosti skupnih funkcij v delovni skupnosti strokovnih služb, notranjo organiziranostjo TOZD in delovnih enot je bila dana podlaga za izdelavo mikroorganizacijo posameznih delov DO NOVOLES. V celotnem dosedanjem postopku reorganizacije se kot bistven kriterij upošteva primerjava dosedanje organiziranosti in potrebami, ki naj bi jih z reorganizacijo dosegli. Nova mikroorganiziranost posameznih delov DO NOVOLES, opredeljena s številom izvajalcev za posamezna dela in naloge, sprejeta na samoupravnih organih je podlaga za izvedbo vseh potrebnih kadrovskih premikov v DO NOVOLES. V prvi fazi kadrovskih popolnitev so DS DSSS in TOZD imenovali vršilca dolžnosti za — direktorje sektorjev — direktorje TOZD — vodje obratov. Tako z začasnim mandatom opravljajo vodilna dela in naloge sledeči delavci: — Pavlič Vili, dipl. ing. — generalni direktor DO — Vizjak Igor, dipl. soc. - pomočnik generalnega direktorja DO — Kosec Andrej, dipl. ing. - direktor razvojno raziskovalnega centra — Vernig Bojan, dipl. ing. — direktor razvoja strojegradnje, energetike in vzdrževanja — Gorjup Tomo, oec. - direktor sektorja trženja in zunanje trgovine t — Plut Dušan, dipl. oec - direktor finan-čno-ekonomskega sektorja — Čolnar Milan, ing. - direktor sektorja za kakovost in študij dela — Grabnar Marjan, viš. upr. del. — direktor sektorja kadrovskih pravnih splošnih opravil — Pirc Jože, ek. teh. — direktor programa Primarne predelave lesa — Simončič Martin, dipl. ing. — direktor programa Finalne predelave lesa — Pungartnik Ciril, ing. — direktor programa Polimeri Akrilni vložek — Drenik Peter, les. teh. — direktor programa Kolaniške opreme — Zalezina Vincenc, str. teh. — direktor programa Strojne proiz- vodnje in opreme V TOZD (programu) Primarne predelave lesa so za v.d. vodje obratov imenovani: — Jovanovič Dušan, ing. — obrat vezanega in slojastega lesa Straža — Krvavica Robert, dipl. ing. — obrat pri-rave surovine Straža obar Stane, les. teh. — obrat žaganega lesa in predalov Soteska — Stepan Anton, dipl. ing. — obrat tehnično energetskih storitev Straža V TOZD (programu) Finalne predelave lesa so bili za v.d. vodje obratov imenovani: — Kolarič Josip, ing. — obrat stolov I. Straža — Šimrak Nikola, ing. — obrat masivnega pohištva Straža — Gorše Stanislav, ing. — obrat ploskovnega pohištva Novo mesto — Sitar Gabrijel, ing. -- obrat miz Krško — Šegina Ivan, dipl. ing. - obrat ploskovnih elementov Račje selo — Šoba Anton, ing. — obrat struženih in kopiranih elementov Kostanjevica — Jakše Brane, les. teh. — obrat Stolov II. Dvor — Seničar Jože, ek. teh. — salon pohištva Narejene so bilance razpoložljivih in potrebnih kadrov po novi organiziranosti iz katerih je razvidno: 1. da ima DO NOVOLES za svoj začrtani razvoj precejšen deficit visoko strokovno usposobljenih kadrov za področja lesarstva, kemije, marketinga, informatike, trženja programov, oblikovanja izdelkov, strojništva, itd. 2. da številna delovna mesta v DO zasedajo delavci, ki za svoje delo niso ustrezno strokovno usposobljeni. 3. da nekaterih del in nalog po novi organiziranosti ni več oziroma da je za opravljanje nekaterih del in nalog preveliko število izvajalcev (nekatera administrativna opravila, skladiščna dela, itd.). Komisija za delovna razmerja TOZD in DSSS so s L 2. 1989 opravile prerazporeditve delavcev v skladu s potrebami in sicer: — iz DSSS na TOZD oziroma obrate — iz TOZD oziroma obratov v DSSS — razporeditve delavcev bivšega TOZD BLP znotraj DSSS, na TOZD Finalna predelava lesa, Primarna predelava lesa ter strojna proizvodnja in oprema — prerazporeditev evidentiranih viškov. V nadaljnih postopkih reorganizacije bomo morali zagotoviti delavce za vsa tista ključna dela in naloge, ki so ostala v sedanji fazi nezasedena. V skladu s potrebami DO in željami delavcev bomo zagotovili tudi možnosti za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo vsem, katerih delo na dosedanjih delovnih mestih ni več potrebno, oziroma vsem tistim, ki za svoje delo niso ustrezno usposobljeni. Posebno naj poudarim, da reorganizacija s temi postopki ni končana, saj zaradi objektivnih razlogov (nova zakonodaja) še ni opravljena v finančni in računovodski službi in v skupni dejavnosti po obratih (režije obratov). Zavedamo se, da bo zaradi reševanja kadrovskih vprašanj posameznikov prihajalo do konfliktov, vendar smo pripravljeni vsakemu prizadetemu delavcu nuditi možnost, da v okviru potreb DO in v okviru svojih možnosti in interesov najdemo ustrezno rešitev. Časi lagodnega čakanja na boljše so mimo. Novim zahtevam pa se moramo znati prilagajati hitro in učinkovito, če si hočemo zagotoviti delo tudi v prihodnosti. Vid Fajdiga Stružni elementi VESTI Letni dopusti V pričujočem zapisu posredujemo način in dolžino korišča-nja dopustov, kot sledi iz spremenjenih samoupravnih aktov. Dopusti so bili vedno predmet posebnega zanimanja slehernega delavca, zato tudi podrobneje pišemo o tem. Glede obračunavanja letnega dopusta je bilo v preteklih letih dokaj nejasnosti in nemalo negodovanja. Koristno bi bilo, da bi se sedaj, ko so pred nami novi akti, vsi temeljito seznanili z njihovo vsebino, zlasti glede dopustov, da se odpravijo negodovanja, ki največkrat izvirajo iz premajhnega poznavanja naših samoupravnih aktov. 74. člen Dolžina letnega dopusta se določi po naslednjih osnovah: — glede na zahtevnost dela — glede na pogoje dela — glede na delovno dobo delavca v Novolesu — glede na skupno delovno dobo delavca (za skupno delovno dobo se šteje delovna doba, vpisana v delovni knjižici na dan 31. 12. tekočega leta (ob ustreznem dokazilu, ki ga potrebuje delavec za uveljavitev pokojninske dobe, se prizna tudi delovna doba pridobljena na delu v tujini) — glede na posebne socialne in zdravstvene razmere delavca — glede na dela in naloge s posebnimi pooblastili — glede na delo v izmenah Iz srečanja upokojencev A) Glede na zahtevnost dela pripada delavcu: do 40 točk po pravilniku VZD 0 dni od 41 do 60 točk po pravilniku VZD 1 dan od 61 točk dalje po pravilniku VZD 2 dni B) Glede na pogoje dela pripada delavcu: do 4 točke 0 dni od 5 do 7 točk 1 dan od 8 do 10 točk 2 dni 10 točk in več 3 dni Delavka oz. delavec pridobi pravico do povečanja dopusta po tem kriteriju, ko doseže 25 % letnega fonda ur na delih in nalogah, pri katerih se priznavajo točke iz pogojev dela. Kdor pridobi pravico do povečanega dopusta po kriteriju zahtevnosti dela, ne more dobiti dodatnih dni dopusta po kriteriju pogojev dela. Generalni direktor Vili Pavlič v razgovoru z upokojenci na njihovem srečanju od 16 do 20 let skupne delovne dobe od 21 do 25 let skupne delovne dobe od 26 do 30 let skupne delovne dobe nad 30 let skupne delovne dobe E) Glede na posebne socialne razmere pripada delavcu: — materi ali očetu z enim otrokom do 7 let — materi z več otroki do 7 let — materi ali očetu samohranilcu za otroka do 7 let — materam ali očetu samohranilcu z več otroki do 7 let 4 dni 6 dni 8 dni 10 dni 1 dan 2 dni 2 dni 3 dni Socialne razmere ugotavlja KSS za vsak primer posebej F) Glede na dela in naloge s posebnimi pooblastili: — vodilni delavci in direktor 2 dni G) Glede na — redno troizmensko delo 1 dan — štiriizmensko delo 2 dni H) Ženskam za delo v nočni izmeni, če to delo opravlja redno 2 dni I) Delavcu krvodajalcu se poveča dopust: — za 10-kratno udeležbo na krvodajalski akciji 1 dan — za 20-kratno udeležbo na krvodajalski akciji 2 dni — za 30 in več kratno udeležbo na krvodajalski akciji 3 dni 75. člen Delavcem, ki so stari več kot 50 let se letni dopust poveča, ko v koledarskem letu dosežejo: 50 ali 51 let pripada dodatno 1 dan 52 let pripada dodatno 2 dni 53 let pripada dodatno 3dni 54 let pripada dodatno 4 dni 55 in več let pripada dodatno 5 dni 76. člen Ostali primeri v katerih se poveča letni dopust — delavcem, ki jim je priznana najmanj 60 % telesna okvara, delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa, se poveča letni dopust za 3 dni — delavcem, ki negujejo težje telesno prizadeto osebo (ohromelost, slepota) 3 dni — delavcem, ki negujejo zmerno duševno prizadeto osebo (debil) ldan — delavcem, ki negujejo težko duševno prizadeto osebo (idiot) 5 dni — delavcem, ki negujejo več duševno ali telesno prizadetih oseb 5 dni — delavcem, ki negujejo težje duševno prizadeto osebo (imbicil) 3 dni Povečan letni dopust pripada delavcu, če je v preteklem letu negoval duševno ali telesno prizadeto osebo neprekinjeno najmanj 10 dni. 77. člen C) Glede na delovno dobo v Novoiesu pripada delavcu: od 3 do 5 let v Novolesu 1 dan od 6 do 10 let v Novolesu 2 dni od 11 do 15 let v Novolesu 3 dni od 16 do 20 let v Novolesu 4 dni nad 20 let v Novolesu 5 dni D) Glede na skupno delovno dobo pripada delavcu: od 5 do 10 let skupne delovne dobe 1 dan od 11 do 15 let skupne delovne dobe 2 dni Število dni letnega dopusta se izračuna na naslednji način: število dni po pogojih iz 74. člena se prišteje 18. dnem in ne sme presegati 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, razen za primere iz 75. čl. in 76. čl. tega pravilnika, ko se jim dopust lahko poveča do 35 dni. 78. člen Delavec, ki še n star 18 let ima pravico do letnega dopusta po merilih iz 74. čl. in 76. čl. pravilnika, povečanega za 7 delovnih dni. Delavec ima pravico do povečanega dopusta tudi v letu, v katerem dopolni 18. leto starosti. N0V0LES 5 79. člen Delavec mora biti obveščen o nastopu dopusta najmanj 15 dni pred nastopom dopusta. Vsako samovoljno koriščenje dopusta pomeni neopravičen izostanek z dela in hkrati hujšo kršitev delovnih obveznosti. Primere odsotnosti po tem članu dovoljuje delavcu neposredni vodja dela, v primerih iz 6., 8. in 10. točke pa komisija (KDR). Odsotnost z dela zaradi izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja ureja samoupravni sporazum o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju. F) Odsotnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka 80. člen Delavec ima pravico biti odsoten z dela zaradi osebnih razlogov največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka, v naslednjih primerih: 1. ob sklenitvi zakonske zveze 3 dni 2. ob rojstvu otroka 2 dni 3. ob smrti zakonca, otroka, staršev 3 dni 4. ob smrti sestre, brata, posvojenca, posvojitelja, starih staršev, tasta, tašče, če živijo v skupnem gospodinjstvu z delavcem 3 dni sicer pa 2 dni 5. ob preselitvi v drugo stanovanje: — v kraju prebivališča 1 dan — izven kraja prebivališča 2 dni za selitev izven kraja prebivališča se šteje preselitev iz kraja, ki je oddaljen najmanj 20 km od kraja naselitve. 6. za odpravljanje posledic elementarne nesreče, ki je prizadela delavca, na osnovi ustreznega potrdila do 7. vsakokrat ob darovanju krvi — če je organizirana krvodajalska akcija — ali če je delavec izredno poklican na odvzem krvi zaradi nujnega primera 8. zaradi aktivne udeležbe v organiziranih športnih, kulturnih in drugih prireditvah, če delavec zastopa delovno organizacijo ali da je prireditev na zvezni ravni 9. ob podelitvi jubilantske nagrade 10. v primeru vodenja organizirane preventivne zdravstvene rekreacije ali druge športne aktivnosti v DO Novoles, 7 dni 1 dan do 7 dni 1 dan do 7 dni 81. člen Delavec, izvoljen za delegata ali člana delegacije skupščine DPS, SIS ali njenih organov in za sodnika porotnika ima pravico biti v tem primeru odsoten z dela za določen čas v zvezi z udeležbo pri delu skupščine. V času takšne odsotnosti delavec ohrani vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu. TOZD je dolžan zagotoviti delavcu—delegatu vse možnosti za opravljanje funkcije. 82. člen Delavcem, ki so po funkciji prirejeni drugemu vodji odobri odsotnost z dela po 74. in 80. čl. neposredno nadrejeni, v soglasju z delavcem, ki mu je le ta prirejen. G) Odsotnost z dela brez nadomestila OD 83. člen Delavcu se lahko odobri odsotnost z dela brez pravice do nadomestila OD do 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi potreb in opravkov delavca, do 3 mesece pa zaradi šolanja in specializacije. Odsotnost z dela po 7 delovnih dni lahko odobri direktor TOZD za daljšo odsotnost pa komisija (KDR). 84. člen Delavec ne more izrabiti kakršnekoli odsotnosti z dela po tem pravilniku, preden ne dobi ustrezne dovolilnice neposrednega vodje dela oz. sklepa komisije. Izjemoma, če delavec zaradi izjemnih okoliščin in dogodkov ne more pravočasno zaprositi ali opravičiti odsotnost z dela, je dolžan naknadno osebno ali na drug način v 24 urah obvestiti o tem neposrednega vodjo dela. Pravilnik o delovnih razmerjih 24. januarja 1989 je bil na delavskih svetih TOZD po predhodni javni razpravi sprejet pravilnik o delovnih razmerjih. Spremembe pravilnika o delovnih razmerjih so zahtevale spremembe zakonodaje s tega področja (spremembe zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih), sprejeta poslovna in samoupravna reorganizacija DO Novoles in seveda tudi stališča prakse, ki so pokazala, da je potrebno nekatere probleme podrobneje oz. drugače obravnavati. V času javne razprave smo poskušali delavce seznaniti z vsemi spremembami in tudi upoštevati večino vaših predlogov. V tej obliki bi vam radi še enkrat predstavili pravilnik o delovnih razmerjih, saj se moramo vsi zavedati, da je to akt, ki ureja temelje delovnega razmerja, temeljne pravice in obveznosti delavcev in zato je prav, da ga čim bolje poznamo. V pravilnik je vnešena definicija z delom pridobljene delovne zmožnosti, ki se uporablja že po prejšnjem pravilniku. Pojem delovne zmožnosti j e uvedel ZZD, s čimer je želel poudariti, da nekatera dela lahko opravljajo tudi delavci, ki nimajo določene strokovne izobrazbe, so si pa z opravljanjem konkretnega dela pridobili toliko potrebnih znanj in izkušenj, da v celoti zadošča za uspešno opravljanje določenih del. Seveda pa zakonske določbe o delovni zmožnosti niso neposredno uporabljive. To pomeni, da lahko priznamo z delom pridobljene delovne zmožnosti le za tista dela, ki so v razvidu del in nalog določena kot dela pri katerih zadostuje z delom pridobljena delovna zmožnost. V pravilniku je konkretiziran tudi način ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti. Ugotavlja jo strokovna komisija, ki jo imenuje KDR. Člani komisije so lahko le tisti delavci, ki poznajo delo in stroko in ki opravljajo enaka ali podobna dela kot ocenjevani kandidat. Predlog za ugotovitev z delom pridobljene delovne zmožnosti da lahko delavec sam ali samoupravni organ. Nekaj sprememb in dopolnitev je bilo vnešenih tudi v poglavje sklenitve delovnega razmerja. V oglasu oz. razpisu sta lahko določeni dve stopnji strokovne izobrazbe (novela ZZD). Pri izbiri ima prednost kandidat z višjo strokovno izobrazbo, seveda če izpolnjuje tudi druge pogoje, ki so določeni v razpisu oz. oglasu. V oglasu oz. razpisu mora biti poleg ostalih zahtev tudi navedeno ali je sklenitev delovnega razmerja za določen ali nedoločen čas, ali je predvideno poskusno delo in trajanje le-tega. Spremenjen je tudi rok prijave na oglas, ki je najmanj 8 dni. Preje je bil rok določen v razponu in sicer od 8 do 30 dni. Na ta način se želi omogočiti hitrejše zaposlovanje novih delavcev. Spremenjen je tudi rok za vložitev zahteve za varstvo pravic pri delavskemu svetu TOZD, ki je 15 dni, preje pa je bil 30 dni. Bolj podrobno smo poskušali opredeliti poskusno delo in poprejšnji preizkus znanja. Poskusno delo je izjemen preizkus znanja in sposobnosti in se uporabi, če sposobnosti ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim preizkusom. Poskusna doba sme trajati največ šest mesecev (preje 15 do 90 dni). Podaljša se lahko v primeru bolezni, porodniškega dopusta in služenja vojaškega roka. Poprejšnji preizkus pa se opravi pred sklenitvijo delovnega razmerja glede preizkusa strokovne izobrazbe in z delom pridobljenih delovnih zmožnosti na podlagi avdicije, testa, pisne naloge. Ta način preizkusa pride v poštev predvsem takrat, če se na oglas prijavijo kandidati z enako stopnjo izobrazbe (npr. administratorke), oz. če se na oglas niso prijavili kandidati, ki bi imeli ustrezno strokovno izobrazbo in ki bi izpolnjevali pogoje določene za prosta dela in naloge. Delavci TOZD so dolžni, da v vsakem koledarskem letu sklenejo delovno raz- merje z določenim številom pripravnikov. Namen te določbe se izraža v vodenju načrtovane kadrovske politike. Pripravništvo pa morajo poleg delavcev, ki prvič začnejo opravljati dela in naloge, opraviti tudi delavci, ki so ob delu ali iz dela pridobili višjo strokovno izobrazbo, vendar z drugo strokovno usmeritvijo od tiste, na kateri so delo že opravljali, kot tudi delavci, ki so pridobili višjo strokovno izobrazbo iz dela za isto strokovno usmeritev, kot so jo opravljali pred usposabljanjem. Pripravniška doba delavca, ki je pridobil višjo strokovno izobrazbo ob delu in sicer v Novolesu, je krajša. Program obsega le posebni del, izpuščen pa je splošni del, ki je namenjen seznanjanju delavca z delovno organizacijo. Zadnje omenjeni pripravnik opravlja tudi strokovni izpit samo iz posebnega dela. V pravilniku je točno določeno trajanje pripravniške dobe in sicer: srednja šola 6 mesecev, višja šola 9 mesecev, visoka šola 12 mesecev. V primeru, da pripravnik pri svojem delu pokaže, da je že pridobil določeno znanje oz. predvsem izkušnje, ki so potrebne za samostojno delo, se mu pripravništvo lahko skrajša, vendar največ za črtrtino. V času javne razprave so se pojavila vprašanja, ali je ta doba skrajšanja zakonsko določena. Zakon v tem primeru pušča odprte možnosti, vendar pa so stališča prakse pokazala, da je trajanje pripravništva potrebno enotno urediti in da je potreben tolikšen čas, da se pravilnik usposobi za samostojno delo. Poglavje razporejanja delavcev je bilo že v prejšnjem pravilniku dokaj podrobno opredeljeno, v novem pravilniku smo samo še konkretizirali nekatere pogoje razporeditve. Tako smo pri razporeditvi v drug kraj konkretizirali primere, ki vplivajo na poslabšanje življenjskih pogojev delavca, kot tudi njegove družine (onemogočeno varstvo otrok do 10 let starosti, delavec se ne more vsakodnevno vračati domov, delavec neguje težje bolnega družinskega člana). Kdaj se življenjski pogoji poslabšajo pa ugotavlja KDR za vsak primer posebej. Kadar pride zaradi izvedene racionalizacije, izboljšave, reorganizacije, preusmeritve delovnega ali proizvodnega procesa do ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, jim je treba zagotoviti kontinuiteto pravic iz dela. Če to ni možno doseči z razporeditvami v okviru uei in nalog, za katere so delavci usposobljeni, je treba delavce vključiti v preusposabljanje, dokvalifikacijo in prekvalifikacijo. Kriteriji pa so naslednji: delovna doba, delovna KOMENTARJI uspešnost, dodatna znanja in usposobljenost, zdravstveno stanje, starost, invalidnost, socialno stanje. Pri vrednotenju teh kriterijev mora sodelovati sindikat. Delavec je lahko med trajanjem delovnega razmerja brez njegovega soglasja razporejen na vsako delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti. K ostalim, že preje določenim možnostim razporeditve, smo dodali še primer reorganizacije oz. spremembe dejavnosti, saj vemo, da bodo oz. so že kot posledica reorganizacije bile izvedene prerazporeditve delavcev. Če pa delavec več kot 3 mesece zapored ne dosega delovnih rezultatov, ki se ponavadi dosegajo, se ga lahko razporedi na dela in naloga, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi. Postopek za ugotovitev delavčeve zmožnosti uspešnega opravljanja del in nalog, uvede KDR na predlog delavčevega neposrednega vodja dela, direktorja TOZD oz Dopustniški dom na Resi ralnega direktorja. Imenuje se tričlanska komisija, katere člani morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima delavec. V poglavju delovni čas smo na novo opredelili pojem skrajšanega delovnega časa. Skrajšani delovni čas delajo delovni invalid II. kategorije invalidnosti na podlagi dokončnega sklepa Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delavci, ki v času medicinske rehabilitacije ne morejo opravljati dela s polnim delovnim časom in sicer na podlagi ugotovitve konzilija zdravnikov in delavci, ki opravljajo zdravju škodljiva in nevarna dela, ki jih določa pravilnik o varstvu pri delu. Ti delavci imajo enake pravice (regres, odmor) kot delavci s polnim delovnim časom. Od skrajšanega delovnega časa pa moramo ločiti krajši delovni čas, ki ga je urejal že prejšnji pravilnik. Delavka lahko sklene delovno razmerje oz. ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne manj od polovice polnega delovnega časa, če to terjajo koristi otroka. Med koristi otroka, ki pa so na novo opredeljene se štejejo: zdravstveno stanje, število majhnih otrok v družini, pomanjkanje vzgojnovarstvenih organizacij, posebne razmere v družini. O izvajanju te pravice določa DS TOZD oz. DSSS. Kadar delavka že dela s polnim delovnim časom in je torej v delovnem razmerju, pa so ugotovljene koristi otroka, ji je TOZD dolžna omogočiti, da po prenehanju razloga za delo s krajšim delovnim časom prične spet delati polni delovni čas. V primerih, ko pa delavka sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom, pa čeprav zaradi koristi otroka, ji TOZD po prenehanju razloga za delo s krajšim delovnim časom ni dolžna zagotoviti dela s polnim delovnim časom, če takega dela nima. Nočno delo je opredeljeno kot poseben delovni pogoj, ki se upošteva pri določanju meril, ki so podlaga za odmerjanje pravic odvisnih od dolžine in narave delovnega časa (določenje osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, dolžina letnega dopusta). Glede na to, se je ta kriterij upošteval pri določanju osnov za dolžino letnega dopusta, za konstantno triizmensko delo in se dodeli 1 dan dopusta. Letni dopust se poveča tudi delavcem krvodajalcem in sicer za 10 kratno udeležbo na krvodajalski akciji — 1 dan, za 20 kratno udeležbo — 2 dni in za 30 in večkratno udeležbo — 3 dni. V primeru vodenja organizirane preventivne zdravstvene rekreacije ali druge športne aktivnosti v DO Novoles je lahko delavec odsoten do 7 dni s pravico nadomestila V pravilniku o preventivnem zdravstvenem varstvu in kopališkem zdravljenju delavcev DO Novoles smo določili, da delavcu v primeru, ko je napoten na eno od navedenih oblik zdravljenja, pripada polovica izrednega dopusta z nadomestilom OD. Za najmanj polovico dni odsotnosti mora koristiti svoj redni letni dopust. Drugih sprememb pri določanju letnega dopusta v novosprejetem pravilniku o delovnih razmerjih ni. Tako se še vedno v letni dopust vštejejo proste sobote. V času javne razprave so bile namreč podane številne pripombe na tak način izračunavanja dopusta. Glede na to bi še enkrat poudarila, da je tako določanje dopusta povsem v skladu z zakonom in da se ga poslužujejo tudi druge večje organizacije izven in v novomeški občini (Krka, Pionir, IMV, Novoteks). Zakon določa, da je letni dopust delavcev določen z delovnimi dnevi. Ne glede na to ali je v delovni organizaciji uveden petdnevni delovni teden ali pa je ostal šestdnevni delovni teden, se pri uveljavljanju pravic iz dela upošteva šestdnevni delovni teden. Ker se torej vsi dnevi, razen nedelje, štejejo kot delovni dnevi, je potrebno pri določitvi števila delovnih dni za dopust vštevati tudi sobote, ne glede na to, ali se ob sobotah dela ali ne. Vprašanje določanja letnih dopustov je torej velikokrat sporno in delavcem nerazumljivo. Ker pravilnik o delovnih razmerjih tudi ni vedno vsem dostopen, objavljamo celotno poglavje o določanju dolžine letnega dopusta. Ada Gole, l.r. vodje obrata, v DSSS pa na predlog gene- osebnega dohodka. KOMENTARJI - KOMENTARJI Plan izobraževanja DO Novoles za leto 1989 Planiranje izobraževanja je osnova izobraževalnega procesa oz. izobraževalnega ciklusa v organizaciji združenega dela. S planiranjem izobraževanja usklajujemo potrebe in možnosti izobraževanja. Izdelan plan izobraževanja pa pomeni tudi program delovnih obveznosti izobraževalne enote za določeno plansko obdobje. Plan izobraževanja za DO Novoles za leto 1989 se sestoji z dveh delov in sicer: 1. plana izobraževanja bodočih delavcev, ki zajema: a. štipendiranje je v naših pogojih dela, ko le s težavo pridobivamo kader, temeljna naloga v uresničevanju kadrovske politike. Preko štipendiranja imamo možnost, da učenca oziroma študenta že v času šolanja navežemo na delovno organizacijo. Za šolsko leto 1989/90 bomo za DO razpisali 217 štipendij, od tega za lesarsko usmeritev 156. Razpis bo objavljen v mesecu marcu v časopisu DELO in v našem internem časopisu. b. proizvodno delo in delovna praksa V Letu 1989 bo proizvodno delo oz. delovno prakso opravljalo v naši DO cca 200 učencev iz Srednje lesarske šole Ljubljana in Škofja Loka, SŠTZU Boris Kidrič Novo mesto, Družboslovne ekonomske srednje šole Novo mesto in Gimnazije Novo mesto. 2. plana izobraževanja že zaposlenih delavcev, ki zajema: a. izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe Zaradi reorganizacije DO bodo verjetno nastala odstopanja stopnje in smeri izobrazbe pri posameznih delavcih glede na dela in naloge, ki jih opravljajo. Cilj, ki smo si ga zastavili doseči je, da zaposlene delavcev usmerimo v izobraževanje, ker ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje del in nalog na katere so razporejeni. V letu 1989 planiramo s Srednjo lesarsko šolo Škofja Loka izvesti izobraževanje ob delu za poklic obdelovalec lesa II. st. V mesecu marcu bomo v Novole-sovem glasilu objavili tudi skupni razpis štipendij za študij ob delu za šolsko leto 89/90. Za izobraževanje ob delu planiramo 101 štipendijo, c. funkcionalno izobraževanje Poleg usmerjanja v programe, kjer si delavci pridobivajo višjo stopnjo formalne izobrazbe bo naša dejavnost usmerjena tudi na področje permanentnega usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev. Okvirni letni plan funkcionalnega izobraževanja je sledeč: — izvedba vseh tečajev in seminarjev po TOZD, ki so po zakonu obvezni za opravljanje del in nalog (kurjači, viliča-risti, žerjavisti, A - testi za varilce, seminarji za »S« naprave za električarje...), — udeležba na seminarjih in tečajih s katerimi delavci dopolnjujejo svoje strokovno znanje za dela in naloge, ki jih opravljajo, — vključevanje v funkcionalno izobraževanje, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije v svojih centrih (Brdo pri Kranju, Radenci, EF Boris Kidrič, DU Škofja Loka) Ocenjujemo, da se bo tovrstnih izobraževalnih oblik v letu 1989 udeležilo cca 387 delavcev. d. prekvalifikacija delavcev Glede na to, da smo v mesecu decembru 1988 v TOZD TKO Metlika sprejeli 37 delavcev iz DO SCT Metlika, bomo za njih v letu 1989 organizirali prekvalifikacijo v poklice kemijske usmeritve in ostale usmeritve, ki jih narekuje reorganizacija DO. e. splošno izobraževanje Ocenjujemo, da se bo splošnih izobraževalnih oblik (tuji jeziki, vodenja dela in medsebojni odnosi in drugo) v letu 1989 udeležilo cca 220 delavcev. V letošnjem letu bomo izvedli širše izobraževanje iz tujih jezikov v sodelovanju z VIO in DU, ki so pooblaščene za izvajanje omenjenega izobraževanja. f. SSmoupravno in družbeno politično izobraževanje Zaradi volitev v samoupravne organe bo-potrebno v letošnjem letu izvesti tudi nekaj oblik tovrstnega izobraževanja. g. Organizacija uvajalnih seminarjev in spremljanje pripravnikov. Vse nove zaposlene delavce bomo na uvajalnih seminarjih seznanili z organizacijo dela, osnovami iz varstva pri delu in z delom DPO in samoupravnih organov. Planiramo delo z 44 pripravniki, ki bodo prvič sklenili delovno razmerje. Za izvedbo načrtovanega izobraževanja planiramo naslednja finančna sredstva: - kadrovsko štipendiranje 1.000.000.000 din - izobraževanje za pridobitev izobrazbe 10.000.000 din - funkcionalno izobraževanje 500.000.000 din Tatjana Maresič Novi prijemi pri inžiniring prodaji Kolpa-san programa »Z inžiniring prodajo Kolpa-san programov smo začeli lani« pravi Brane Faleskini vodja te prodaje. »Že letos beležimo ugodne rezultate tovrstne prodaje. S programom obnove starih kopalnih in tuš kadi smo se pojavili v vrsti hotelov domala po celi Jugoslaviji. Do sedaj smo obnovili večje količine v naslednjih večjih objektih: Ljubljana: hotela Turist in Lev; Kranjska gora: hotela Lariks in Prisank; Maribor: hotela Slavijo in Orel; Portorož: hotel Bernardin; Piran: hotel Punta; Bled: hotel Grand hotel Toplice; Novo mesto: hotel Metropol; Dubrovnik: hotela Libertas in Lero; Opatija: hotela Kristal in Belevue; Zagreb: hotel Interkontinental; Beograd: hotel Interkontinental; Banja Luka: hotel Bosna.« Tov. Kotar ob otvoritvi razstave V okviru te prodaje smo v sredo, 22. 2. v prostorih hotela Lev v Ljubljani odprli razstavo Kolpa-san programov. Razstava je namenjena poslovnim partnerjem, predstavnikom posameznih inštitucij, ki se ukvarjajo z človekovim bivalnim okoljem, gradbenikom in samim individualnim potrošnikom. Otvori- 8 N0V0LES^= tvenega dne se je razstave udeležilo okrog 150 predstavnikov najrazličnejših strok in dejavnosti iz SR Slovenije in pa predstavniki in naši partnerji iz Beograda in Banja Luke, s katerimi nameravamo organizirati podobne predstavitve tudi v teh mestih. Glede na naravo razstavljenih izdelkov so bili v naj- večji meri zastopani hotelirji. Ti so najbolj zainteresirani za vse oblike kopalnih kadi, največji interes je seveda za masažne in pršne kadi ter za obnovitvene kadi oz. za t. i. akrilne vložke. Razstava je bila pod vodstvom tov. Braneta Faleskinija in sodelavcev zelo uspešno pripravljena in požela med obiskovalci laskava priznanja. V uvodnem nagovoru je tov. Kotar, vodja trženja programov kopalniške opreme, predstavil razvojno pot Kolpa-san programa in namen tega srečanja na razstavnem prostoru. Tudi oba predstavnika Novolesa tov. Brane Faleskini, tržno plat, in tov. Mirjan Kulovec, tehnično plat, sta program zelo dobro predstavila in na ta način prispevala k lepo zaokroženi predstavitveni slovesnosti. O vtisih iz razstave smo povprašali nekatere obiskovalce, njihove izjave so zgovorne. Tov. Jan, dolgoletni direktor NOVUM-a Novolesu moramo izreči posebno pohvalo! Na podlagi lastne tehnologije, saj uvaža le osnovno surovino monomer in le nekatere materiale, je uspel razviti tak program, ki je tukaj predstavljen, da ga ne premorejo niti taki veliki sejmi, kot je Frankfurtski. Ta program je sad znanja lastnih strokovnjakov in pohvalno je, da uspevajo s proizvodnjo tudi v takih časih, kot so sedanji, ki niso naklonjeni gospodarskemu razvoju. Za primer vzemimo obnavljanje starih kadi. S tem programom pridemo do ohranjanja energije, do lepote in funkcionalnosti. Ko se boste srečevali z modernizacijo, revitalizacijo ali z novogradnjo, se boste spomnili na te razstavljene programe, katerih značilnost je sodoben pristop k tehniki. Samo želeti je, da bi Novoles odpiral še nove obrate s to proizvodnjo in da bi uspel tudi na tujih trgih. Novolesu in njegovim strokovnjakom lahko samo čestitam na uspešni poti in jim želim veliko uspeha tudi v prihodnje. Husnija-Huso Begič, generalni direktor, hutro Kontinental Naš hotel A kategorije je v eksploataciji že 13 let. Po teh letih je bil potreben temeljite obnove, predvsem obstoječe sanitarne infrastrukture. Zakaj smo se pri obnovi hotela povezali ravno z Novolesom? Za Novoles smo se odločili zaradi zelo kratkega časa montaže in prenove kopalniške opreme in zaradi čistoče, ki je pri tem prisotna; ni namreč razbijanja ploščic, zidu ipd. Cena kopalnih kadi, tu mislim na akrilne vložke, je sicer na prvi pogled visoka, vendar moramo pri tem upoštevati sledeče: soliden garancijski rok, čistočo montaže, hitrost montaže, ceneno vzdrževanje in prihranke na energiji. Ko upoštevamo vse to, cena ni več vprašljiva, niti visoka. Stike z Novolesom smo vzpostavili na podlagi vaše marketinške službe. Ko smo se bolje spoznali v Kuparih, smo sL'^nili posle. Do sedaj smo v naše hotele vgradili okrog 100 komadov akrilnih vložkov. To sodelovanje nameravamo še razširiti tudi na področje masažnih kopalnih kadi v našem Banjškem termalnem rekreativnem centru. Moram reči, da so naše potrebe večje, kot so naše finančne možnosti. Ker imamo premalo kapitala, moramo delati postopno. Zelo dobro bi bilo, če bi proizvajalec (Novoles) razmislil o finančnih aranžmajih, ki nam bi omogočili nakup tudi večjih količin. Te dni bo prišel k nam vaš predstavnik Brane Fale-skini, sklenili bomo nove posle. S sedanjimi nakupi smo zadovoljni. Nimamo pripomb, zelo dobro preštudiran program je to. Današnja razstava je po mojem mnenju za naše prilike pravi način komuniciranja s tržiščem. Videli smo vrsto lepih Kolpa-san programov od kopalnic pa do frizerske opreme, škoda je le, da niso podane še cene. Janko Šajatovič, Zavod za ekonomiku domaćinstva SR Srbije, Beograd Z Novolesom smo začeli sodelovati letos. Novolesove programe smo pa poznali že prej iz raznih propagandnih akcij, največ pa iz razstav na Beograjskem sejmu. Nas sta zanimala predvsem AJDA OPO program Gostje si ogledujejo naše artikle in Kolpa-San program. Funkcija našega zavoda je, da zaščiti potrošnika. Izhajajoč iz tega moramo poskrbeti, da bodo prišli do potrošnika, tako družbenega kot privatnega, kvalitetni proizvodi. Smatramo, da so Novolesovi programi, ki sem jih prej omenil, zaslužili našo pozornost. Mi jih potrošnikom priporočamo in sicer iz naslednjih razlogov: zaradi visoke funkcionalnosti, dobre kvalitete in lepega dizajna. Naš zavod se je z Novolesom že dogovoril, da skupno izpeljemo v Beogradu promocijo teh programov za področje Beograda in celotne Srbije. AJDA program priporočamo predvsem vzgojnoizobraževal-nim institucijam, Kolpa-san program pa stanovanjski izgradnji tako v družbenem kot tudi v privatnem sektorju. Po naši oceni ima AJDA program lepe možnosti plasmaja, predvsem zaradi univerzalnosti in kompatibilnosti izdelkov, ki delujejo na otroke in vzgojitelje ustvarjalno. Glede na inflacijo je tudi cena sprejemljiva, glede na namembnost in uporabnost pa sploh. Tudi Kolpa-san program ima pri nas možnosti, ker ga odlikujejo kvaliteta, dizajn in funkcionalnost. Tudi prihranki, kijih zagotavlja na energiji in ne nazadnje tudi vpliv na prijetnejše človekovo bivalno okolje, zagotavljajo cenovno sprejemljivost programa. Ta razstava je vsebinsko bogata in daje širok vpogled nad možnostmi v stanovanjski izgradnji. Mene je najbolj impresionirala možnost obnove kopalnih kadi. Mislim, da tu prihaja do velikih prihrankov na sredstvih, energiji in času. Želim, da bi bila naša skupna prizadevanja resnično v korist potrošniku. Alojz Mihič, TGDO Pohorje, direktor tozd hoteli V našem hotelu Habakuk v Mariboru smo najprej montirali nekaj tuš kabin, nekaj smo pa obnovili podnožij tuš kabin. S tem smo bili zadovoljni. Nato smo opremili pet sob s kompletno vašo sanitarno opremo, nekaj smo vgradili tudi akrilnih vložkov. Vaša oprema se je v našem hotelu dobro obnesla naj povem samo ta podatek: po poročilih našega osebja so sobe z vašo Kolpa-san opremo pri gostih najbolj iskane. Z montažo vaših akrilnih vložkov bomo še nadaljevali, to pa zaradi naslednjih kvalitet: enostavna montaža, toplina opreme in kvaliteta. Tukajšnja razstava se mi dopade, ko gledam tele izdelke, moram ponovno potrditi, da gre pri teh vaših izdelkih za kvalitetne izdelke, lep dizajn, varčevanje z energijo, kar relativno visoko ceno odtehta. Mojo oceno potrjujejo kupci vaših uslug, ki so z njimi zadovoljni. A. Šterbenc Najmanjša v družini kopalnih kadi, otroška kad Kako smo poslovali v letu 1988 in kakšne načrte imamo v letu 1989 Poslovni rezultat DO Novoles za leto 1988 1. Celotni prihodek DO Novoles je v letu 1988 realizirala 278.755.707 tisoč din celotnega prihodka. Glede na plan je vrednostno dosežen, fizični obseg prodaje pa je pod plansko zastavljenimi cilji. Fizični izpad prodaje je v veliki meri posledica nedoseganja planirane proizvodnje Izpolnitev plana celotnega prihodka je bila dosežena na račun tečajnih razlik in zunanjih deviznih stimulacij. V strukturi celotnega prihodka je delež domačega trga 29%, izvoza 23%, interne realizacije 25%, tečajnih razlik in stimulacij 10%. V letu 1988 smo prodali na tujem trgu 26.341.817 USD. V primerjavi z letom 1987 pomeni to 5% povečanje, če pa primerjamo z planom je izvoz dosežen samo 91%. 2. Porabljena sredstva V višini 226.513.481 tisoč din predstavljajo v strukturi celotnega prihodka 81% in so na ravni planiranih. Vendar moramo opozoriti, da bi bila ta postavka še večja, če nam ne bi Ljubljanska banka odobrila 1.900.000.000 din presežkov revalorizacije skladov in če ne bi razmejili 9.340.010 tisoč din revalorizacijskih stroškov v naslednje leto. Vpliv na revalorizacijske stroške imajo v največji meri obresti, ki so odvisne od naše zadolženosti in obrestnih mer. Stanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva v mio din L 1. 30. 6. 30. 9. 31. 12. Indeks pripr.izv. 2.240 2.550 2.550 4.600 205 180 180 izvoz 4.559 7.028 8.505 9.680 212 138 114 likvidnost 3.686 5.213 7.458 25.815 700 495 346 ostalo 139 119 119 118 85 99 99 SKUPAJ 10.624 14.910 18.632 40.313 379 270 216 Obresti po kvartalih v mio din I. kvart. II. kvart. III. kvart. IV. kvart. Skupaj Realne Revaloriz. 728 2.780 1.255 3.261 2.213 11.289 2.067 18.179 6.263 35.509 Skupaj 3.508 4.516 13.502 20.246 41.772 3. Dohodek Po pokrivanju porabljenih sredstev iz celotnega prihodka je ostal za DO Novoles dohodek v višini 52.242.226 tisoč din iz katerega je bilo potrebno najprej pokriti nadomestilo za združena sredstva (Konim, GG,) v višini 770.844 tisoč din. Za našo delitev je tako ostalo 51.471.382 tisoč din dohodka, v strukturi celotnega prihodka predstavlja ta znesek 18%. Po pokritju obveznosti iz dohodka, ki predstavljajo v celotnem prihodku 7,6%, je ostal čisti dohodek v višini 30.008.704 tisoč din. Tudi v poslovnem letu 1988 so izkazale izgubo naslednje TOZD pokrivanje TOZD Izguba RS Novoles V breme rev. prih. RS zunan. OZD TDP 5.523.550 1.704 2.421.846 3.100.000 TSP 2.168.006 346.425 1.821.581 TPP 2.441.417 1.12R010 920.407 400.000 Skupaj 10.132.973 1.469.139 5.163.834 3.500.00 4. Delitev čistega dohodka v 000 din pokrivanje že izplačanih OD 37.403.825 b) oblikovanje rezervnega sklada po zakonu 1.414.179 c) oblikovanje stan. sklada skupne porabe 916.854 č) oblikovanje sklada skupne porabe za družb, namene 406.820 Izguba 10.132.973 5. Izguba in pokrivanje V kolikor nam ne bi uspelo pridobiti toliko Z motnjami v poslovanju so se pojavljale v sredstev od drugih OZD, bo večje pokrivanje letu 1988 tudi TOZD Žaga, Bor, Sigmat, v breme revalorizacijskih prihodkov na IGK, Lipa, TGD vendar so jih sanirale pozi-TOZD TDP. Ovne TOZD. 6. Rezultati po TOZD za leto 1988 Celotni TOZD prihodek Dohodek Čisti dohodek OD Stanov. sklad Nav. sklad v Rez. sklad mio din Izguba TVP 23.428 5.637 4.250 3.791 125 109 225 Žaga 21.760 4.352 3.173 2.959 40 - 174 TPI 14.547 2.385 1.597 1.278 110 114 95 Bor 9.712 2.735 1.538 1.393 35 — 109 Sigmat 9.151 2.752 2.093 2.091 - - 2 TPE 11.857 1.852 1.118 1.074 - — 45 TDP 50.125 2.769 .-766 4.758 — — — 5.524 TSP 23.562 3.000 840 3.008 — — — 2.168 TPP 14.695 803 _$2 1.449 — — — 2.441 Lipa 8.876 2.201 1.659 1.565 5 88 TAP 22.394 3.130 2.291 1.810 260 96 125 TKO 32.157 4.891 3.008 2.613 120 79 196 TES 9.586 2.884 2.313 2.134 57 6 115 TGD 9.827 2.609 1.317 1.340 73 — 104 BLP 9.801 4.794 2.301 2.167 — — 134 DSSS 7.277 4.678 4.068 _ 3.974 91 2 — Novoles 278.756 51.471 30V)T 37.404 917 407 1.414 10.133 Letni plan 1989 Iz analiz poslovanja lahko specificiramo številne eksterne in interne vzroke, zaradi katerih smo poslovanje v letu 1988 zaključili z izgubo; eden pomembnejših je prav gotovo to, da smo v minulem letu dosegli prenizko proizvodnjo in realizacijo glede na število zaposlenih in glede na obstoječo vrednost osnovnih sredstev, torej gede na razpoložljive kapacitete. Dejstvo je, da smo v Novolesu v zadnjih letih veliko vlagali v posodobitev proizvodnje — predvsem na lesnem delu (lakirnice v TPP, TGD, TDP, obrat ploskovnih elementov v Račjem selu), žal pa rezultatov, ki smo jih predvidevali v investicijskih elaboratih, ne dosegamo. Na uspešnost poslovanja in na izkazane poslovne rezultate so vplivali v veliki meri pogoji gospodarjenja, predvsem obrestna politika, politika cen itd..., žal pa tudi znotraj Novolesa še zdaleč nismo aktivirali vseh razpoložljivih resursov. Na osnovi vseh navedenih spoznanj smo izoblikovali predlog izhodišč in ciljev, ki bi jih v letu 1989 morali realizirati, če hočemo zagotoviti normalno poslovanje delovne organizacije in njen razvoj, vsem delavcem Novolesa pa socialno varnost in realni osebni dohodek, ki bo zagotavljal zadovoljiv standard. Osnovni cilji in izhodišča za plan 1989: — pozitivno poslovanje DO, — eksterna realizacija v višini 72 mio USD, — povečanje produktivnosti za 20 %, — sprememba strukture izdelkov v korist dohodkovnejših programov, — sorazmerna rast nabavnih in prodajnih cen skladno z rastjo tečaja USD, — obrestna mera: nižja ali sorazmerna z rastjo tečaja USD. Dejstvo, da planiramo povečanje produktivnosti dela za 20 % predstavlja izredno veliko obvezo, ki pa je nujna, če hočemo da Novoles — sedaj že nekajletni bolnik ostane pri življenju in postopoma preide v normalno poslovanje. Povečanje produktivnosti bo potrebno realizirati predvsem skozi boljšo organizacijo in pripravo proizvodnje, z kooperacijo ter boljšim izkoristkom obstoječih kapacitet. Sicer pa bo na vseh področjih poslovanja potrebno realizirati niz ukrepov za dosego zastavljenih ciljev in sicer: — zagotovitev obsega prodaje, ki jih s cilji zasledujemo s pomočjo raziskave trga, okrepitve ekonomsko-propagandne funkcije ter okrepitev prodajne funkcije z ustreznimi strokovnimi kadri, ustrezno organizacijo in stimulativnejšim sistemom nagrajevanja, — selekcija programov glede dohodkovno-sti in oblike prodaje — zagotavljanje optimalnih plačilnih pogojev, — odprava nekurantnih zalog in znižanje vseh zalog na najnižjo možno raven, ki še zagotavlja nemoteno proizvodnjo, — dodatno zaposlovanje proizvodnih delavcev, le skozi različne oblike začasnega zaposlovanja, — dodatno redno zaposlovanje strokovnih kadrov, — izpeljava reorganizacije, — izpeljava sistema stimulativnega nagrajevanja »plačilo za dober komad«, — izpeljati stimulativno nagrajevanje glede na doseženo kvaliteto in v primeru odstopanj izvajati radikalno kadrovsko politiko, — na finančnem področju zagotoviti tekočo likvidnost ter zboljšati strukturo virov financiraja z: razporeditvijo dela amortizacije v trajna sredstva, z odprodajo terjatev, odkupom dolgov, najemanjem dolgoročnih kreditov za obratna sredstva, — investicijska poraba se usklajuje na nivoju DO, potreben je izračun ekonomske upravičenosti naložbe, potrebno je zagotoviti ostale vire financiranja (sovlaganje, razvojni dinar, sredstva za nerazvite...), zagotoviti je potrebno preverjanje dejanskih efektov iz naslova investicij; TOZD z vsemi pooblastili razpolagajo s sredstvi amortizacije v višini 10 % od skupne vrednosti, — realni osebni dohodki naj bi se v letu 1989 povečevali le glede na dosežene poslovne rezultate, masa za osebne dohodke na nivoju DO naj bi rastla v skladu z rastjo dohodka, delež osebnih dohodkov v strukturi celotnega prihodka pa naj bi ostal enak. Glede na to, da se srečujemo s tako visoko stopnjo inflacije, da nam le-ta zamegli vse realne povezave in odnose pri repre- 10 NOVOLES NOVOLES 11 zentiranju podatkov, pri izdelavi plana pa je izredno težavno predvideti vse indekse rasti cen, smo se odločili, da posredujemo podatke po stalnih cenah s pomočjo tuje valute — ameriškega dolarja (USD), kar je navedeno v prilogi »Cilji za leto 1989 DO Novoles«. Pri detaljnem pregledu planskih ciljev ugotovimo, da TOZD lesna finala tudi v letu 1989 predvidoma ne bo poslovala pozitivno. Planirana izguba prav gotovo ne pomeni sprijaznenje z dano situacijo, temveč je le odraz dejstva. Zaenkrat žal še ne moremo dovolj čvrsto definirati vseh morebitnih vsebinskih sprememb, ki bi jih morali realizirati za normalno pozitivno poslovanje, kar pa prav gotovo ostaja dolgoročni cilj. Pripravila: V. d. direktor sektorja: Analitsko planska služba Dušan Plut, l.r. Cilji za leto 1989 za DO Novoles TOZD Eksterna real. v 000 USD Zaposleni Realiz. na zap. v USD Ostanek v 000 USD TVP 7.912 277 28.563 1.274 ŽAGA 4.384 343 12.781 (1.753) TPI 6.063 84 72.179 1.549 TES 63 151 417 18 PRIMARNA 18.422 855 21.546 1.088 BOR 2.650 120 22.083 (696) TPE 1.300 103 12.621 (463) TD P 10.594 289 36.657 (1.427) TSP 7.458 250 29.832 894 TPP 4.627 110 42.064 (1.389) LIPA 392 134 2.925 (105) TGD 2.208 117 18.872 (259) SALON 1.019 20 50.950 22 FINALA 30.248 1.143 216.005 (3.424) SIGMAT 3.742 161 23.242 83 TAP 4.872 137 35.562 788 TKO 14.956 230 65.026 1.754 DSSS 0 386 0 0 NOVOLES 72.240 2.912 361.382 290 INOVATOR Inovativna dejavnost v obratu Proizvodnja pohištva Dvor 9. 2. 1989 je komisija za ocenitev inventivnih predlogov na obratu Proizvodnja pohištva Dvor obravnavala več inventivnih predlogov avtorja Vojka Koncilja. Komisija se Avtor šestih inventivnih predlogov Vojko Koncilja je v TOZD TPP zaposlen kot izmenovodja grobe strojne II. je od skupnih šestih inventivnih predlogov odločila za vrednotenje le treh, katerih učinek je bil določen čisti prihranek. Ostale tri inventivne predloge pa bo komisija obravnavala po preteku določenega razdobja, ko bo mogoče ugotoviti prihranek. Predlogi, ki so bili ovrednoteni in dani kot predlog na DS tozda Finalna predelava lesa so naslednji: a) Brušenje zadnje noge »BARBARA«; Koncilija Vojko je predlagal, da se zadnji nogi brusijo obe hkrati. Zaradi tega se je povečala kvaliteta in zmanjšal čas brušenja. Čisti letni prihranek iz naslova tega inovativnega predloga je 591.360 din. Prihranek bi bil ob večjih serijah izdelave teh stolov sigurno veliko večji. b) Nov način obdelave zadnje noge NOSTALGIJA 5011, 5012; Ob novem načinu obdelave noge NOSTALGIJA, ki ga je predlagal tov. Koncilija odpadeta dva postopka in sicer prerez in vrtanje namesto katerih dveh pride postopek čepljenja, kar pomeni časovni prihranek. Čisti letni prihranek, ki je rezultat inovativnega predloga znaša 1.161.100 din. c) Nova obdelava zadnjih nog tip 1011, 1012, 2010, 2020, 15-3110, 15-3111, 23-3118, 23-3119, F-4; Pri starem postopku je bilo potrebno na elementu zarisovati obliko bodoče noge in jo potem obrezati na tračni žagi. Tov. Koncilija pa je predlagal, da ti dve operaciji odpadeta in se ju nadomesti z obdelavo na avtomatskem rezkarju, na katerega se montira tretjo ramo. Časovni prihranek je delovna uran na cca 25 kom. Celotni letni prihranek pa znaša kar 23.400.000 din. Pri realizaciji navedenih inovativnih predlogov, se je posebno angažirala tehnološka priprava dela, kar je izjemno pohvalno. Tako prehajamo v Novoles-u iz tipov inovacij, kjer je inovator nosilec ideje in realizacije, kar je dolga in mukotrpna pot na inovacije, kjer je bistvo ideja, za ostale pa preskrbijo pristojni organi in službe. Tako bi ustvarjalci idej oz. inovativnih predlogov imeli za svoje kreativno delo boljše pogoje. Leto rubrike »Inovator« Rubrika »Inovator« je končno doživela svoje prvo leto obstoja v internem glasilu Novolesa, kar je prvi spodbudni rezultat. In kaj nam je »Inovator« v tem letu doprinesel? Kot prvo je sigurno doprinesel k popularizaciji inovativne dejavnosti znotraj organizacije. Doprinesel pa je k temu, da smo začeli razmišljati kaj so inovacije, kaj je ustvarjalno delo in navsezadnje kje smo v Novoles-u na tem področju. In če se že ocenjujemo, moramo kritično priznati, da smo na tem področju dokaj nizko. Vendar lastno samokritiko v veliki meri preglasi dejstvo, da nivo dvigamo kar potrjuje število inovativnih predlogov. Že po prvih prijavah, ki so prispele v letu 1989, se je število predlogov v časovnem razdobju povečalo za cca 4x. Objektivni rezultati bodo znani do konca leta 1989, ki bodo trditev potrdili ali pa zavrnili. Trenutni rezultati pa so kljub vsemu spodbudni. Te navedbe bi lahko podprli z naslednjim teoretičnim izhodiščem; kot je znano obstajajo v gospodarjenju oscilacijski ciklusi. Tako v času »dobrih let« oz. ugodnih rezultatov nastajajo invencije, ki pa v »slabih letih« oz. v časih slabih rezultatov postanejo inovacije, ki so porok, da se zopet vrnemo v »dobra leta« oz. čas dobrih rezultatov. Pri tem bi še omenil misel Borisa Kidriča, ki je dejal, so v težkih časih inovatorji voditelji ljudstva. Ob skromnem obeležju rubrike bi za konec pozval vse, ki o ustvarjalnosti razmišljajo tudi sami pošljejo kakšen pismen prispevek za našo rubriko, ki naj bi tako postala rubrika vseh nas. Janez Doltar Inovacija, priprava za izdelavo nalepk Osnutek samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj Stem sporazumom se določajo medsebojna razmerja delavcev pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Obstoječi Samoupravni sporazum je bil sprejet 21. 4.1984 na referendumu. Od takrat dalje so nastopili številni razlogi, ki so pogojevali njegovo spremembo. Ti so: — spremembe zakonodaje s področja stanovanjskega gospodarstva — spremembe ob reorganizaciji DO — nelogičnosti, ki smo jih imeli v SaS in ki so se pokazale pri praktičnem reševanju stanovanjskih vprašanj 1. Spremenjeni so stanovanjski standardi glede na število družinskih članov tako, da niso več določeni v razponu temveč so točno opredeljeni. 2. Z zakonskimi spremembami so usklajena merila, ki določajo lastno udeležbo pri dodelitvi stanovanja glede na povprečni mesečni dohodek na člana družinskega gospodinjstva preteklega leta, v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS preteklega leta (prej devet mesecev) v odvisnosti od vrednosti stanovanja. 3. Obstoječi Samoupravni sporazum je predvideval združevanje sredstev po principu TOZD s sedežem v občinah Novo mesto, Trebnje, Krško in Metlika. Z reoganizacijo DO pa ta oblika ni več mogoča, zato se bo TOZD posamično odločala o združevanju sredstev. O vseh vprašanjih stanovanjskega področja bo odločal odbor za medsebojna razmerja, v nadaljevanju OMR, ali delavski svet TOZD (prej odbori za stanovanjske zadeve po občinah), kar je v skladu z določili Statuta. I. Združena sredstva za stanovanjsko izgradnjo so namenska sredstva, ki se lahko uporabljajo: 1. Za nakup stanovanj 2. Za dodeljevanje posojil delavcem za nakup, gradnjo in prenovo stanovanja in stanovanjskih hiš v zasebni lasti. 3. Za namenska vlaganja pri bankah zaradi pridobivanja posojil. 4. Za vračila delavcem za vplačana sredstva lastne udeležbe 5. Za vračila anuitet posojil pridobljenih za nakup družbenih stanovanj 6. Za združevanje v stanovanjskih skupnostih zaradi vzajemnega in solidarnega reševanja stanovanjskih vprašanj 7. Za vzajemno reševanje stanovanjskih vprašanj 8. Za dajanje posojil TOZD, ki niso pristopile k SaS o združevanju sredstev za reševanje stanovanjskih posojil II. Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja ima vsak delavec, ki tega nima primerno rešenega. Tu bomo upoštevali naslednje standarde: 1. Če je delavec samski, do 32 m2 oz. največ 1 sobno stanovanje 2. Delavec in 1 družinski član do 45 m2, oz. največ 2 sobno stanova-nje 3. Delavec in 2 družinska člana do 58 m2, oz. največ 2 1/2 sobno stanovanje 4. Delavec in 3 družinski člani do 70 m2, oz. največ 3 sobno stanovanje Za vsakega nadaljnega družinskega člana se standardna višina poveča za 15 m2. V samoupravnem sporazumu smo opredelili kdo je član družinskega gospodinjstva. Šteje se, da so člani osebe, ki stalno živijo v delavčevem družinskem gospodinjstvu, če uporablja isto kuhinjo in če imajo prijavljeno isto stalno prebivališče. III. V predlogu SaS je dan bistveni povdarek na naslednje kriterije pri dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil: 1. Opredeljene so stanovanjske razmere delavca, ki nima stanovanja in ga obravnavamo in točkujemo samo po dveh kriterijih (prej petih): — delavec je podnajemnik 125 točk — delavec stanuje pri starših ali starih starših v skupnem gospodinjstvu 60 točk 2. Stanovanjske razmere delavca se ocenjujejo glede na zakonsko določeno zgornjo mejo stanovanjske površine (15 m2 za posameznega člana gospodinjstva) od 0 točk do 100 točk. 3. Stanovanjske razmere glede na kvaliteto stanovanja v katerem delavec prebiva točkujemo po naslednjih merilih: — stanovanje brez električne napeljave 50 točk — stanovanje brez vodovodne napeljave v hiši (točkuje se samo pri družinah 20 točk — brez sanitarij v hiši 20 točk — brez sanitarija v stanovanju (točkuje se samo za družino) 10 točk — brez kopalnice 20 točk — souporaba kopalnice 10 točk — brez ogrevanja (niso vgrajena ogrevalna telesa; točkuje se samo pri družinah) 10 točk — brez možnosti kuhanja (točkuje se samo pri družinah) 20 točk — souporaba kuhinje (točkuje se samo pri družinah) 10 točk — stanovanje je kletno in mračno 5 točk — stanovanje je kletno in vlažno 10 točk — stanovanje je podstrešno in neizolirano 10 točk — stanovanje ima skupni spalni prostor (upošteva se pri družinah s starostjo otrok nad 5 let) 10 točk Seštevek točk po teh kriterijih ne more presegati 400 točk. Stanovanjske razmere oceni komisija z ogledom na terenu. Pri določenih kriterijih ocenjujemo družino ločeno od samskega delavca. 4. Socialno ekonomske razmere točkujemo glede na povprečni mesečni dohodek na člana družinskega gospodinjstva v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred razpisnim natečajem v razponu od 5 toč do 120 točk. Veselo razpoloženje naših upokojencev 5. Zdravstveno stanje delavcev in članov družinskega gospodinjstva točkujemo: — bolezen, ki jo slabe stanovanjske razmere pospešujejo ali negativno vplivajo na izboljšanje zdravstvenega stanja prosilca, zakonca, otrok, ki jo delavec dokazuje z zdravniškim spričevalom ustrezne spec. ambulante oz. medicine dela 20 točk — invalidnost I. kat. ali 90% telesna okvara ali več 50 točk — invalidnost II. kat ali telesna okvara 70% ali več 30 točk — invalidnost III. kat. ali telesna okvara 50% ali več 10 točk Po tem merilu se točkuje vsak član delavčevega gospodinjstva posebej. 6. Število pridobitno nesposobnih članov družinskega gospodinjstva ocenjujemo od 10 točk do 30 točk. 7. Točkovanje glede samohranilstva ostane nespremenjeno. 8. Če sta oba zakonca zaposlena v DO Novoles, dodatno točkujemo s 140 točkami. Lepotec v travi, kanu izdelek tozd SIGMA T 9. Pri udeležbi druge OZD, pri kateri je zaposlen zakonec delavca ali kak drugi član delavčevega družinskega gospodinjstva glede na višino udeležbe in sicer: — nad 50 % vrednosti stanovanja 140 točk — nad 40% do 50% vrednosti stanovanja 120 točk Delavec, ki se upoštevajoč točke iz tega merila uvrsti do 20. mesta na prednostni lestvici, ima prednost pri reševanju stanovanjskega vprašanja v kolikor OZD zakonca dodeljuje stanovanje. 10. Čakalna doba se točkuje od 10 do največ 80 točk. Ob vsakem razpisu je potrebno ponovno vložiti prošnjo za pridobitev stanovanja. 11. Poudarek smo dali na delovno dobo v DO in skupno delovno dobo, kjer se za vsako leto nad tri leta delovne dobe v DO Novoles točkuje z 10 točkami, za vsako leto skupne dobe po predpisih priznane delovne dobe, ki je osnova za pokojnino pa se dodeli 5 točk. 12. Sodelovanje v NOB točkujemo od 10 točk do 50 točk. 13. Zahtevnost dela in vloga delokroga v delitvi dela točkujemo od 10 točk do 100 točk. 14. V 24. členu sporazuma smo zabeležili, da delavec pridobi za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine sedeža TOZD ali DO, ter območij ostalih občin od koder dnevno prihajajo delavci na delo po 10 točk, vendar lahko po tem kriteriju pridobi največ 100 točk. IV. Izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj: O izjemnem reševanju stanovanjskih vprašanj odloča OMR mimo dogovorjenih skupnih osnov in meril iz tega sporazuma ter v okviru razpoložljivih stanovanj in sredstev v tekočem letu. Premostitveno posojilo se odobri le za dobo do enega leta. V. Reševanje stanovanjskih vprašanj strokovnim kadrom 1. Sredstva za nakup kadrovskih stanovanj bomo posebej izločali z čistega dohodka v višini določeni z letnim planom, ki jih bomo združevali na nivoju DO. 2. Kadrovsko stanovanje se lahko dodeli takrat, kadar gre za pridobitev delavcev s posebnim interesom DO zanje ali, da se take delavce zadrži v DO. Kateri kadri so posebnega pomena določi generalni direktor DO. 3. O dodelitvi stanovanj strokovnim kadrom odloča OMR. 4. Delavec, ki dobi kadrovsko stanovanje, ne more v istem letu dobiti stanovanjskega posojila. VI. Pri dodeljevanju posojil za stanovanjsko izgradnjo se upoštevajo enaki kriteriji kot pri dodeljevanju stanovanj, s tem, da se že prejeto posojilo poračuna v očiščeno vrednost M2 stanovanjske površine, ki je veljala v letu dodelitve posojil. Pogoji plačila se določajo ob razpisu in so enaki kot pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Novo mesto. 1. Pri dodelitvi posojila za gradnjo hiše, nakup stanovanja in prenovo stanovanja mora imeti delavec ob vložitvi prošnje zagotovljena lastna sredstva določena po SaS. 2. Delavec lahke izrabi dodeljeno posojilo v roku 1 leta od odobritve. Delavec ne more izrabiti posojila, če mu je po dodelitvi in pred izrabo posojila prenehalo delovno razmerje na podlagi 1, 2, 4, 8 in 9. točke 169. člena ali na podlagi 172. člena razen druge točke Zakona o delovnih razmerjih. 3. Delavec je dolžan vrniti še neodplačani del posojila v enkratnem znesku pred pretekom dogovorjenega roka z obrestno mero, ki velja za kratkoročna posojila: — če uporabi posojilo v druge namene — če je dal neresnične podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo dodelitev — če mu preneha delovno razmerje po zgoraj navedenih točkah, nima 10 let skupne delovne dobe in vsaj 5 let pri DO Novoles — če je zamudil z odplačilom z več kot 5 mesečnih obrokov Rok za odplačilo je 3 mesece od poziva za vračilo oz. 3 mesece od prenehanja delovnega razmerja. VII. V postopku reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev sode-Ijujejo služba družbenega standarda oz. vodje samoupravnih in splošnih dejavnosti TOZD, delavski svet TOZD, OMR in direktor TOZD. 1. Prednostno listo sprejema OMR oz. DS TOZD 2. Pravnomočna prednostna lista za dodeljevanje stanovanj ostane v veljavi do sprejema nove in se ne more spreminjati in dopolnjevati 3. Delavcu, ki odkloni stanovanje iz neupravičenih razlogov se 5 let od skupno zbranega števila točk odšteje po 500 točk. Ta doba se lahko tudi skrajša, če se razmere v družini tako spremenijo, da ponujeno stanovanje ne bi bilo več ustrezno. Pri spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma smo upoštevali Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, SaS drugih DO iz občine Novo mesto, SaS Samoupravne stanovanjske skupnosti Novo mesto. Predlog dopolnjenega SaS o reševanju stanovanjskih razmer bo obravnavan po postopku, ki je določen v Statutu DO. Delavski svet DO bo predvidoma na seji 28. 2. 1989 sprejel sklep o 30-dnevni javni razpravi tega sporazuma. Po končani javni razpravi bomo uskladili pripombe in pripravili predlog tega Sporazuma (na aprilski seji DS DO). Predvidoma bomo sporazum sprejemali v mesecu maju 1989. Obrazložitev pripravila: Tatjana Soško ®0Tl©W©te@ WAfaNER Sistemi za lakiranje Navadni prehlad - nahod je bolezen s slabo izraženimi splošnimi simptomi infekcije, ponavadi brez temperature, močneje pa so izraženi kataralni simptomi zgornjih dihalnih poti. V klinični sliki prevladujejo: konjunktivitis vnetje očesne veznice s solzenjem in nahod. Od subjektivnih simptomov so prisotni: praskanje v grlu in bolečina v grlu. Zaradi otečenosti sluznice je nos zamašen, kihanje je pogosto. Inkubacija traja dva dni, bolezen traja vedno do en teden. Nahod je pogosta bolezen, vsak človek ga preboli vsako leto dva do štirikrat. Bolezen povzroča veliko število virusov. Diagnoza se postavlja na podlagi tipične klinične slike terapija pa je simptomatična. Riše in piše Ivan Balog Kaj je febrilni katar? To je skupek obolenj dihalnih poti. Bolezen ne traja dolgo, prisotna je povišana temperatura. Ponavadi prevladujejo... simptomi, splošni simptomi so pa slabše izraženi. Bolezen je podobna influenci — gripi. Najpogosteje jo povzročajo......... virusi. V zaprtih kolektivih se pojavi pogosto in se hitro širi, čeprav ne s tako intenzivnostjo kot gripa. Bolezen se običajno pojavlja postopno s povišano temperaturo, z bolečinami v grlu, hripavostjo in kašljanjem. Povišana temperatura traja 2 — 4 dni, adeno simptomi pa ostajajo še kakšen teden. Bolezen se najraje pojavlja pri otrocih. Zdravljica. J^rijatli! odrodilc So terte vince nam sladko, Ki nam oživlja žile , Serce razjasni in oko, Ki vtopi Vse skerbi, V potertih persih up budi! Koir.u nar pred veselo Zdravljico, bratje! črno zapet’? Bog našo nam deželo , Bog živi ves slovenski svet, Brate vse , Kar nas je Sinov sloveče matere! V sovražnike ’z oblakov Rodu naj naš’ga tresi grom , Prost, ko je bil očakov, Naprej naj bo Slovencov dom Naj zdrobe Njih roke Si spone, ki jih še teže ! Ogled kulturnih prireditev v Cankarjevem domu in Operni hiši v Ljubljani V jeseni leta 1988 je komisija za kulturo DO Novoles ponovno oživela tradicijo ogleda predstav v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tako smo se iz amaterskih obiskovalcev prelevili v prave profesionalce in kot delovna organizacija v enega najpogostejših odjemalcev kulture Cankarjevega doma. Iz faze ko smo komaj nabrali 50 nadobudnežev, da smo lahko napolnili avtobus, smo prešli v fazo, ko je ta kvota kart že premajhna. Torej potrebe po kulturi v Novolesu so. Zato se bomo še naprej trudili, da bomo nudili čim pestrejšo ponudbo na tem področju. V sezoni 88, 89 smo si ogledali: CANKARJEV DOM ^ BALETNI VEC BIRGIT CULLBi !er ERG KIHOTOVE S A N J E K SNG OPERA IN CANKARJEV ■l/WM (OSUTA BALET DOM — revijo ruske folklore (gostovanje državnega plesnega ansambla sovjetske Belorusije) — gostovanje baletnega ansambla državnega opernega in baletnega gledališča Beloruske SSSR iz Minska, s predstavo Spartak — ogled otroškega musicala »Bikec Ferdinant« — (predstavo si je ogledalo 120 otrok in njihovi starši, ki so zaposleni v Novoles-u) — v januarju pa smo si v operni hiši v Ljubljani ogledali opero Rigu-leto Giussepe Verdija V mesecu marcu jesenkozimsko sezono končujemo in verjetno bomo, do jesenske megle v letu 1989 mirovali. Za konec sezone vas vabimo, da se z nami ogledate predstavo baletni večer Birgit Cullberg, ki bo 7. 3. 1989 ob 18. uri. Avtobus bo odpeljal ob 16.00 iz Straže ob 16.15 iz Novega mesta ob 16.35 iz Trebnjega Predsednik komisije za kulturo DO Novoles: Janez Doltar Mame, hvala vam Mame, hvala vam za ljubezen in za skrb, za vso nego v ljubezni, ki ste nam jo dale, že v rosni mladosti. Mame, hvala vam, saj vemo, da ste z nami že mnogo težav imele, vendar ljubite nas, čeprav ste včasih hude na nas. Sedaj pa, ko že v šolo hodimo, skušamo vam ljubezen vrniti, čeprav vemo, da bo to težko. A potrudili se bomo, da se bomo pridno učili in dobre ocene dobili ter vas pošteno ljubili. Vanja Kavšček, 6.a Mati Čigavo ime, čigavo srce se vtisnilo mi bo v spomin? Čigave oči, čigave roke me bodo spremljale do življenja strmin? Materino ime in njeno srce bo ostalo v meni vse življenje; njene roke in njene oči sopotnik mi bodo v luči in temi. Mati, ti si tisto sonce ljudi, majhna zvezda, ki vedno v meni žari; tvoja usta so zakladnica lepih besed, a nasmeh, kot bi okušal najslajši med. Gube na čelu so plodne brazde srca; oblaki neba, valovi morja so kot krive poti, ki v sebi skrivajo moč in strasti. Tvoja dobrota je biser zaklada morja, ljubezen brezkončna kot ravnina polja in ni je stvari, ki bi v srce vpeljala temino noči. To je moja dobra mati, ki me je naučila govoriti, hoditi in stati; sopotnica skozi otroštvo, mladost, mati, ki mi je kot trden most... Vesna Krašovec, 8.b Mamica, ta pesem je posvečena tebi Že kot majhno dete si vzela me v nežne dlani, v svoje toplo naročje, kjer si varovala me vseh hudih stvari. Ob tebi, draga mati, sem doživela prve trenutke sreče. Pri tebi sem zagledala beli svet in svetle trenutke veselja. Vzgajala si me in učila pomagala ločiti si dobro od zlega, vse stvari si mi hotela dati, hvala ti, draga mati! Zdaj, draga mama, sem na pragu življenja, zato naj ti ta pesem bo iz srca posvečena. Erika Saje> g b ŠPORT IN REKREACIJA V Športne in rekreacijske dejavnosti v letu 1989 V splošni mrzlici raznih planov in predvidevanj kaj vse se bo v letu 1989 dogajalo, je prav, da na kratko predstavimo tudi naše športne načrte za letošnje leto. Gotovo nas najbolj zanima kje in s kakšnimi rekreacijskimi aktivnostmi se bomo lahko letos ukvarjali. Sekcijska dejavnost: V okviru SD Novoles bodo še naprej delovale posamezne športne sekcije. Vse, ki vas tovrstne aktivnosti zanimajo, vabimo, da se nam pridružite. Informacije dobite pri vodjih sekcij ali pri ref. za oddih in rekreacijo nogomet - Švener Slavko TES smučanje - Henčič Peter TKO Kajak-kanu - Medle Slavko DSSS kegljanje - Šoško Tatjana DSSS košarka - Kovačevič Žare DSSS kolesarjenje - Avbar Franci DSSS šah - Kosmina Gorazd streljanje - Manojlovič Slobodan DSSS Odbojka - Vernig Bojan DSSS Zupan Zdenka DSSS nam. tenis - Poglavc Stojan Žaga plavanje - Marin Tine DSSS planinstvo - Veselič Vinko TSP Za nemoteno delovanje sekcij bomo poskušali zagotoviti po posa- . meznih športnih objektih. Težave, ki smo jih dosedaj na tem področju imeli, upamo, da nam bo v veliki meri premostila izgradnja telovadnice v Vavti vasi. Vse termine bomo sproti objavljali v našem glasilu. Delavske športne igre Novo mesto: (smučanje, odbojka, kegljanje, šah, streljanje,plavanj e, nogomet, košarka, vedra rekreacija) Tekmovanja v okviru DO: — nogomet šah, smučanje, streljanje, kegljanje, nam. tenis — izvedli bomo tudi celoletno tekmovanje za najboljši športni obrat v DO Orientacijski pohod: — tudi letos bomo organizirali že tradicionalni orientacijski pohod. V poznavanju topografije, prve pomoči in PPV in v spretnosti gibanja po nepoznanem terenu, se bodo pomerile ekipe vseh obratov v naši DO. Pohodu bo sledil družaben večer in igre v vedri rekreaciji. Preventivna zdravstvena rekreacija: V sodelovanju s službo varstva bomo organizirali v Bohinjski Bistrici preventivno — zdravstveno rekreacijo za štiri skupine. Predvidevamo 80 udeležencev. Menimo, da bo ponudba za različne oblike športno — rekreacijskega udejstvovanja dovolj številna in pestra, tako da bo vsakdo lahko našel sebi primerno obliko. Seveda pa bomo z veseljem upoštevali tudi vse predloge za eventuelne druge oblike športa in rekreacije, če bo to le v naših močeh. ŠD Novoles Tekmovanja: Tudi za tiste, ki hočejo svoje športne in rekreacijske sposobnosti preverjati na različnih tekmovanjih, menimo, da bo priložnosti dovolj. Organizirali in sodelovali bomo na naslednjih tekmovanjih: Igre SOZD Uniles: zimske igre letne igre šah Plan dela Planinske sekcije Novoles za leto 1989 Tudi v letu 1989 bomo poskušali še bolje organizirati delo planinske sekcije, najvažnejše naloge pa bodo sledeče: — še razširiti število članstva in uvesti evidenco članstva (planinske značke sekcije Novoles) — izvesti planinsko šolo na Resi — v vodniške tečaje PZS vključiti 2—3 perspektivne planince iz DO Novoles — izvesti naslednje izlete: marec — planinska šola na Resi (uvod v sezono) maj — prvi poskus organizirati turno smučanje na M.Mojstrovki maj — Blegoš junij — Nanos julij — »Tatre« ČSSR ali »Rila« Bolgarija avgust — Jalovec september — Triglav oktober — neznano in zaključek sezone — sodelovanje v akcijah PZS — sodelovanje s Planinskim društvom Novo mesto in planinskimi sekcijami v drugih DO (predvsem na področju izmenjave prostih mest za posamezne izlete) Plan je ambiciozen, vendar glede na dosedanje delo sekcije, glede na pomoč in razumevanje naše DO, na katero seveda računamo še vnaprej in glede na to, da smo planinci vztrajni ljudje, menimo, da bomo zastavljene cilje tudi uresničili in tako planine približali še večjemu številu naših delavcev in drugim članom naše sekcije. Predsednik PS Veselič Vinko Novolesovi smučarji na Slovaškem V okviru 25-letnega poslovno-tehničnega sodelovanja NOVO-LESA s slovaško lesno tovarno PREGLEJKA iz Žarnovic seje letos začela prva izmenjava na rekreativnem področju, ki naj bi v bodoče postala tradicionalna. Za sedemdnevno smučanje na KOLAROVU bo NOVOLES nudil enakemu številu delavcev Preglejke poletno kopanje v Novigradu. V petek, 20. januarja ob polnoči smo se odpeljali z Gorjanskim avtobusom iz Straže preko Novega mesta, Brestanice, Celja, Maribora, preko Šentilja na Dunaj, Bratislavo, v Novo mesto na Vahu, mimo Trenčina čez Banovce na Partizanske in čez Velo Pole v Žarnovico. Tu nas je ob 14. uri, kot smo se dogovorili, pričakal profesionalni predsednik sindikata tov. Milan Šajgolik, ki nas je potem še vodil do petnajst kilometrov oddaljenega doma na Kolarovu. Po namestitvi v pripravljene sobe smo imeli spoznavno večerjo ob prisotnosti generalnega direktorja Preglejke ing. Vladimirja Herka, predsednika okrožne partijske organizacije dr. Lajoša Fuzatija, predsednika sindikalne organizacije Milana Šajgolika in vodje doma na Kolarevu Jana Šulve. Bili smo prisrčno sprejeti, udobno nastanjeni in kljub utrujenosti razigrani. Po večerji smo objavili plan bivanja in urnik življenja v novem okolju. Po objavi se je začela prosta zabava s plesom in priprave na nedeljsko smučarijo. Prvi dan, v nedeljo, smo se zaradi pomanjkanja snega odpeljali na 6 km oddaljen KRAK z dokaj zahtevno ledeno progo. Po kosilu smo na snegu pred domom pripravili štafetne igre, ki se jih je udeležilo 36 smučarjev. Zmagovalna ekipa »mladincev« je prejela za nagrado najbolj iskano pijačo na Kolare-vem, vsak steklenico Vyhen-skega piva. V ponedeljek in torek smo se odpeljali na 40 km oddaljeno smučišče nad Kremnico, kjer smo uživali na sončnem pobočju lepo pripravljenega smučišča na Skalky. Razdelili smo se nekako v dve skupini: na »vrhunske smučarje«, ki so se sami pripravljali na »zaključno tekmo«, in na smučarje, ki sta jih vodila prizadevna voditelja Darko in Nihad. Sredo smo izkoristili za ogled tovarne»PREGLEJKA«, kjer smo imeli tudi kosilo. PREGLEJKA (vezana plošča) je lesna tovarna z dvatisočpetsto zaposlenimi in petsto učenci IV. in V. stopnje, ki se šolajo v tovarniški šoli. Videli smo obrat vezanih plošč, furnirnico, deci-mirnico, obrat lamel parketa, obrat montažnih hiš in žago. Po kosilu, ki se ga je udeležil tudi generalni direktor, smo imeli z njim tudi kratek razgovor o delu in življenju v PREGLEJKE Za tem smo se odpeljali v šest kilometrov oddaljene VYHNE, kjer smo imeli ogled stotrideset let stare pivovarne in pokušino znanega VYHNSKEGA piva. Moram priznati, da bi se tu zadržali dalj časa, če nebi imeli v natrpanem programu še kopanje v SKLENIH TOPLICAH in večerjo s plesom v VIDEO DISKU KALIBA blizu omenjenih toplic. V četrtek, 26. januarja smo dopoldne izkoristili za smučanje in sončenje na vrhu smučišča, popoldne pa za priložnostni nakup v blagovnici in trgovinicah sedemdeset kilometrov oddaljene PARTIZANSKE. Po večerji na KOLAROVU smo imeli žrebanje štartnih številk za smučarsko tekmo. Prijavilo s C je petdeset tekmovalcev, ki smo jih razvrstili v pet skupin: otroci, ženske do 30 let, ženske nad 30 let, moški nad 30 let in moški do 30 let. Žrebanju so seveda sledile družabne igrice in ples do poznih ur. V petek, 27. januarja, Smo na smučišče prispeli nekoliko bolj zgodaj, da smo se imeli čas »ugreti« in s pomočjo prizadevnih gostiteljev postaviti progo. Ob dvanajstih smo začeli s težko pričakovano »dirko«. Razpoloženje na štartu lahko mirne duše primerjamo s tekmo za svetovni pokal. Vozili smo samo eno vožnjo, ker smo po kosilu začeli že s pakiranjem smuči. V Žiarju smo izkoristili še eno urico za nakupe in se vrnili na KOLA-ROVO. Tu smo odigrali še nogometno tekmo med DOMOM in DEPANDANSO. Zmagali so »stari« iz DOMA. Po poslovilni večerji, katere se je zopet udeležilo kompletno vodstvo PREGLEJKE, smo po izmenjavi zdravic in zahvali gostiteljem za izredno gostoljubnost začeli z razglasitvijo rezul- tatov veleslaloma in s podelitvijo diplom najboljšim iz posameznih skupin. Priznanja je podelil generalni direktor ing. Herko. Najboljša mesta so osvojili: Otroci (4): 1. Tamara Vodišek 36.1 2. Jerica Rajk 40.0 3. Mario Špoljar 41.0 Naš favorit Jure Franko je imel v svoji zagnanosti smolo in je v preveliki želji po zmagi zgrešil vratiča in pristal na nehvaležnem četrtem mestu. ženske nad 30 let (6) L Vida Medic 28.5 2. Anica Luzar 31.5 3. Anica Vodišek 43,8 ženske do 30 let (9): L Nataša Šnidaršič 27.5 2. Vida Medic, ml. 27.9 3. Suzana Vodišek 28.1 moški nad 30 let (14): L Miro Franko 22.6 2. Ljubo Rajer 23.3 3. Tomaž Rajk 24.0 moški do 30 let (17): L Borut Kulovec, ml. 21.8 2. Pavle Tisovic, ml. 22.9 3. Marko Baša 22.9 Po razglasitvi rezultatov se je nadaljevalo slavje pozno v noč. Sobota 28. januarja je prišla pre- hitro. Zjutraj smo naložili še ostalo prtljago, se poslovili od prijazne barmanke Adriane in upravnika doma Jana Šulve ter se odpeljali proti domu. Domov smo prispeli okrog 21 ure malce utrujeni, vendar zadovoljni. Iz razgovora z udeleženci prvega rekreativnega dopusta na Slovaškem lahko zaključim, da smo se res lepo imeli in da si takih aktivnih dopustov še želimo. Mislim, da bi začeta izmenjava Preglejkinih in Novoleso-vih dopustnikov res morala postati tradicionalna v zadovoljstvo obeh lesnih firm. Za zaključek mojega poročila sem dolžan zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji tega dopusta. Zahvala naj velja NOVOLESOVEMU in PREGLEJKINEMU vodstvu za odobritev izmenjave, Gorazdu za pripravo rekreacije, voditeljema Darku in Nihadu za smučarski šoli, »Gorjancem« za avtobus in šoferju Alojzu za udobno ter varno vožnjo in nenazadnje vsem, ki ste s svojo prisotnostjo ustvarili skoraj neponovljivo vzdušje. NASVIDENJE NASLEDNJE LETO Drago Medic Prvenstvo DO Novoles - hitropotezni šah (uvrstitve po štirih turnirjih) f=2,39 f=2,64 f=2,91 f=2,82 odbi-Ime in priimek DO novem, decem. januar februar skupaj tek skupaj 1. Muhič Jure Žaga 34,5 37,4 39,1 16,3 127,3 16,3 111 2. Kosmina GorazdDSSS 31,1 23,3 25,4 32,9 112,7 23,3 89,4 3. Čemač Sandi Iskra 9,9 31,1 33,7 36,2 110,9 9,9 101 4. Fortuna Jože Iskra 20,1 17,6 22,5 22,9 83,1 17,6 65,5 5. Turk Janez TPP 25,8 27 - 29,6 82,4 - 82,4 6. Mitrovič Sanji Krka 22,5 11,3 16,6 26,7 77,1 11,3 65,8 7. Novak Zmago DSSS 37,4 34,3 - - 71,7 — 71,7 8. Kosmina Ciril OŠ 16,7 20,7 29,9 - 67,3 - 67,3 9. Majster Mladen Žaga 28,7 14,4 9,3 - 52,4 - 52,4 10. Virant Brane Krka 4,4 6,6 19,6 12,5 43,1 4,4 38,7 11. Medved Slavko BLP 8,4 - 13,2 19,1 40,7 - 40,7 12. Dajčman Ciril Žaga 9,9 7,1 - 9,1 26,1 - 26,1 13. Kužat Dragan DSSS 9,4 6,6 3,9 3,8 23,7 3,8 19,9 14. Taraniš Mehdija TSP 13,3 - 4,9 - 18,2 - 18,2 15. Šašek Alojz TPP 8,4 5,6 - 3,8 17,8 - 17,8 16. Vidmar Ferdo Vuna 8,9 3,6 - — 12,5 — 12,5 Šahovska sekcija Novoles Na očeh kritike Zdrava kritika je vedno dobrodošla. Kaj pa je zdrava kritika? O tem si nismo vsi edini. Po našem mnenju je kritika zdrava tedaj, ko strokovno natančno odkriva napake in hkrati korektno nakazuje rešitve. Ni namreč dovolj, če kdo destruktivno kritizira, to je, vrši in napada obstoječe. Poštena kritika zna tudi graditi, ustvarjati. Pričujoči zapis, ki nosi naslov »Strašne sanje«, je poskus kritike razmer v enem delu naših režijskih služb. Marsikaj, kar je v tem zapisu hudomušno in z iskrivo besedo opisano, je resnično in prav gotovo zasluži, da postane predmet kritike. Napačno bi pa bilo, če bi si bralci ustvarili samo na podlagi tega kritičnega zapisa celovito podobo o delu Novolesa. Zato je treba jemati pričujoči zapis kot dobrohotno kritiko razmer, ki pa niso vedno prisotne in jih ni mogoče generaliziati. Strašne sanje Tega jutra sem se prebudil ves prepoten od morečih sanj, bilo je grozno vam povem in verjamem, da sem se v sanjah tudi premetaval in kričal, saj se je ob tem zbudila celo žena, ki pa jo običajno komaj prebudim za šiht. Vsem vam se je zagotovo že kaj hudega sanjalo, toda tole moje je gotovo nekaj več, nekaj strašnega, nekaj nemogočega, nekaj groznega. Bilo je kot v resnici, vendar ne morem verjeti, da se v moji firmi dogaja kaj takega. Ne ne, saj ni res, sanje so pač sanje... Pa pustite, da vam povem te grde sanje čeprav sem delavec za cirkularjem, se mi je sanjalo, da sem birokrat. Morda zato, ker hodim zadnje čase na nekakšen seminar. Uradoval, da sem v nekem centru znanja. Da tako se mi je sanjalo. Ta center ni bil tam na upravi ampak malo stran. Seveda v sanjah se vse zbrka. Pa nič zato, pojdimo lepo po vrsti. Hodil sem torej v pisarno in pisal pisma in risal in se pogovarjal po telefonu. Seveda službeno. Poleg moje je bilo tu še več drugih pisarn in v vsaki mnogo ljudi. Bila je tudi tajnica in še in še. Bila je tudi majhna luknja z vsem potrebnim za kuhanje kave, čaja, predvidena če pridejo kakšni tuji ljudje. To se imenuje reprezentanca. Pa se mi je sanjalo, da so ti, ki so bili zaposleni tu v centru vedno kuhali to kavo in čaj. Zjutraj so se zbirali v pisarni poleg te kuhinje in bili so zelo veseli in je bila tu vedno gneča. Med čakanjem, da je zavrela voda so se smejali in pravili vice. Ženski spol je kuhal, moški je čakal. Nato so dolgo pili kavo in čaj in sok in šnopc in kadili in šinfali čez plače. Govorili so da so majhne, da se za tak denar ne splača delati. Ko sem še dile porival v cirkular, takrat seveda ko nisem še sanjal, so mi moji šefi rekli, da moramo več delati. Rekli so nam, da je naša firma globoko v izgubi in da je treba delati na vseh nivojih, da se bomo izvlekli iz dreka. Pa rekli so še, da je treba varčevati, tudi na vseh nivojih. Takrat še nisem vedel, kaj so to nivoji, sedaj ko sanjam, se mi zdi, da že vem. Tudi tukaj v centru, ko sem sanjal, so imeli šefe. Pa veste tukaj so šefi zelo zaposleni. Sestanki, službena potovanja, pa sanacija tu in tam, pa kar po dva gresta skupaj, da je bolj sigurno. Na teh debatah šefi niso zraven, vejo pa zanje , vendar nič ne rečejo, če se ne dela. Saj veste, da se človek ne zameri. Tudi glavni šef je tu. Malo sem ga videl v tem času, ko sem sanjal. Vendar je strog. Pregleda vse kartice in če manjkajo dve minuti je hud. Tako ne gre, pravi. Delovni čas se mora izkoristiti za delo. Sanjalo se mi je, da je nekdo nekaj praznoval in prinesel nekaj »za kljunit« kot se temu reče. Ne vem ali rojstni dan, ali rojstvo hčere. Saj veste v sanjah se včasih vse pobrka. Prišel je tudi šef. Takrat sem ga videl čisto od blizu. Srknil je tudi on in povzel: »Ko smo že tako lepo zbrani, vam moram povedati, da je firma v težki izgubi. Treba bo storiti vse, da se bomo izvlekli iz dreka. Treba bo več delati, bolje delati izkoriščati delovni čas, povečati disciplino, varčevati na vseh nivojih in dobro gospodariti, če se hočemo izvleči.« Da, da, se je slišalo od skoraj vseh dvajsetih naenkrat, kako naj nam gre dobro, ko ga pa oni tam doli serjejo, (verjetno so mislili nižji nivo) saj delajo sam škart, sploh ne znajo delati, pa na sekret hodijo kadit, pa preveč norme pišejo, norme so pa še prenizke. Nakar je ena od žensk skuhala še reprezentančno kavo. Medtem je bilo še govora, da nas lahko reši le pamet in inovacije. Delali da bodo tisti, ki nimajo strokovnih kadrov. Podzavestno sem začutil, da sem takrat v sanjah zatulil, zaklel in se prevrnil na drugo stran, zato se mi je tudi zasukal tak sanj v čisto drugo stran. Hipoma sem se spremenil v tožnika s štirioglato kapo in črnim ogrinjalom. Na zatožni klopi so sedeli šefi. Dostojanstveno sem jim bral obtožnico. Obtožujem vas v imenu delovnega ljudstva, da storite mnogo premalo, da bi bil učinek vaših podrejenih večji, zato bi jih bilo manj. Odgovorni ste za njih za kar ste tudi bolje plačani. S takim vašim početjem jemljete denar iz žepov tistih... Tedaj sem se prebudil, preznojen, prestrašen, truden, ubog, nemočen, majhen sem ležal in si mislil: ne daj Bog, da se to res dogaja v Novolesu. Vstal sem in točno ob šestih žagal kantle, brez reprezentančne kave, brez čaja, brez soka, brez vica, brez smeha, brez privatnega telefoniranja, brez cigarete, kadar me prime, brez udobnega stola, brez sestanka, brez službenih potov v mesto, brez gibljivega začetka dela, brez šefa, brez debatnih krožkov med delom, brez... Spet sem tu jaz Janez, moja stara žaga rajmanca, moja norma, moj prah, moj ropot, moj šef, mraz ali znoj, delo in le delo od šestih do dveh. Kakšne strašne sanje, priznate mar ne. Upam pa le, da v novi organizaciji takih sanj ne bom imel več. Dragi urednik. Ker so moje sanje morda le podobne resničnosti, ali pa so lahko celo resnične, kajti kdo ve, včasih so sanje celo resnične se podpisujem le z začetnicami, da ne bi imel morda kakšnih težav. Saj veste, dragi urednik, zakaj bi se zameril jaz, če se nočejo šefi. Pa lep pozdrav. J. P. Zahvala Ob smrti moje mame Marije Ške-delj se iskreno zahvaljujeta organizaciji sindikata TOZD-u Žaga za podarjeni venec in sodelavcem za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Franc Škedelj Zahvala Ob smrti moža, očeta in brata Jožeta Koširja, se najlepše zahvaljujemo OOS BLP, TVP in TDP za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala sodelavcem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žena Nataša, hčerka Jožica in brat Rudi Zahvala Ob smrti moje mame Ivanke Špringer se iskreno zahvaljujem 00 sindikata TOZD DSSS za venec, sodelavcem razvoja pa za izrečena sožalja in denarno pomoč. Alojz Špringer Zahvala Ob izgubi moje mame Angelce Jeršin se zahvaljujem organizaciji sindikata TSP, DSSS za podarjena venca. Iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem TSP Lakirnica za venec in TSP Montaži za denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Jožica Jerman Planinci pozor! Planinska sekcija Novoles sklicuje občni zbor sekcije, ki bo v četrtek, 2. marca, ob 15. uri v učilnici RC v Straži. Vabimo vas, da se ga udeležite v čim večjem številu! Dnevni red: 1. poročilo o delu sekcije v letu 1988 2. plan dela za leto 1989 3. podelitev značk planinske sekcije Novoles 4. razno — najaktivnejšim članom bomo podelili planinske značke po naslednjih kriterijih: za udeležbo na 6-tih izletih bronasta značka 15-tih izletih srebrna značka 30-tih izletih zlata značka — na občnem zboru bo možno včlaniti se v Planinsko društvo in kupiti člansko znamko za leto 1989 Po občnem zboru vam bodo člani lanskoletnega izleta na Olimp prikazali diapozitive in na kratko opisali potek te odprave. Vabljeni! Odločbe za dopust za leto 1989 Vse delavce DO NOVOLES obveščamo, da bodo prejeli odločbe za dopust za leto 1989 pri izplačilu OD za mesec marec, ki bo v mesecu aprilu. Zaradi reorganizacije DO je bilo prerazporejenih veliko število delavcev s 1. 2. 1989. Ob vsaki prerazporeditvi se običajno izda tudi nova odločba za dopust. Da ne bi odločb izpisovali dvakrat in s tem povzročali nepotrebno zmedo jih bomo izpisali in razdelili le enkrat v zgoraj navedenem roku. Vodja KSS: Vid Fajdiga Obvestilo Vzgojno varstvena organizacija Novo mesto, kot tudi oddelek v Straži imata v mesecu marcu razpis za sprejem otrok v vrtec. Vloge bodo sprejemali od 1. 3. 1989 do 19. 3. 1989, oddajte jih na izpolnjenih obrazcih, ki jih boste lahko dvignili v WO Novo mesto in Straža. Istočasno pa vas obveščamo, da v imenovanem roku oddate pismeno prošnjo (kratek opis družinskih razmer, opis dosedanjega varstva) ali pa se oglasite na razgovor v KSS. Imenovani podatki so nam potrebni za lažje oz. objektivnejše ocenjevanje razmer na komisiji, ki sprejema otroke v vrtec. A. V. Cene Moznik v roparjevih kleščah Piše in riše Ivan Balog