URN_NBN_SI_DOC-M2NCE1P4

PERIODIČNI TISK V ITALIJI Srečko Vilhar Periodični tisk v Italiji ima že stare tradicije, kar pa je povezano z razmahom tiskarstva, a še bolj z nekdanjimi političnimi boji. Pri listanju po starih italijanskih bibliografijah dobimo vtis, da so v ob­ dobju bojev za združitev (1848—1870) časniki rasli v Italiji kot gobe po dežju. Ta velika vnema tudi kasneje lep čas ni popustila. Publicist Henry Berger je leta 1898 naštel v Italiji 2376 periodičnih publikacij, med katerimi je bilo 134 dnevnikov (Renato Lefevre: I piti antichi giornali e periodici italiani in corso di pubblicazione. Accademie e biblioteche d ltalia , 1970, 3, str. 216). To pa je bil vendarle čas, ko je začelo število periodičnih publikacij po burnih letih risorgimenta že upadati. V začetku našega stoletja so se v Italiji močno vnemali stran­ karski boji in število periodičnih publikacij je začelo vnovič naraščati. Ta tisk pa je poslej doživel še dve novi pomembni metamorfozi. Musso­ lini je leta 1926 razpustil vse opozicijske stranke. Zaradi tega je pre­ nehalo izhajati nem ara tisoč in čez raznih periodičnih publikacij. Do novih radikalnih sprememb v tisku pa je prišlo zatem po letu 1945. Danes se tiska v Italiji okrog 8000 periodičnih publikacij, med katerimi je 81 dnevnikov, a med njimi kar 15, ki so že prekoračili stoletnico obstoja. Najstarejši italijanski časnik je Gazzetta di Mantova, čigar začetki segajo v leto 1664. Od 15 stoletnikov odpadeta 2 na južno Italijo, 3 na srednjo in kar 10 jih odpade na severno Italijo. Trst ima danes 2 dnevnika (pod Avstrijo nekaj časa celo 4), namreč časnika Primorski dnevnik in II Piccolo, Videm 2 (Friuli sera in Messaggero Veneto), a Bolzano na Južnem Tirolskem 3 (L’Adige, Alto Adige-Corriere delle Alpi in Dolomiten-Tagblatt der Südtiroler). V angleškem jeziku izhaja v Rimu dnevnik Daily American. Najbolj razširjena italijanska dnevnika sta La Stampa (Torino) in Corriere della sera. Prvi se tiska v nakladi 660.000, a drugi v nakladi 620.000 primerkov (glej: Lefevre, str. 212—215). Zanimivi so tudi podatki o revijah, biltenih in še drugih periodičnih publikacijah te vrste, ki jih je danes v Italiji okrog 7.920. Med njimi jih je 82 iz obdobja od 1784—1875, torej skoraj samih stoletnikov, ki živijo še danes. N ajstarejša italijanska revija je iz leta 1784 (Torino). Začetka se je imenovala Memoires de 1’Accademie de Sciences. Po ze­ dinjenju Italije se je preimenovala v Memorie delPAccademia delle