sredo in saboto izhaja in velja: za celo leto . • 5 for. — kr. za pol leta . . 2 „ 70 „ za četert leta . n 40 » Po pošti: za celo leto . . G for. 30 kr. za pol 1 ata . 3 „ 20 „ za četert leta . 1 „ 70 Št. 11. ,Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke! Nar. pesem. V Celovcu v saboto 18. februarja 1865. Za navadno dvestopno verst^. se plačuje: 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr„ ktera se trikrat natiskuje; več© pismenke plačujejo po prostora« Za vsak list mora biti kolek (stempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo.,, Tečaj I. Glasi iz trojedine kraljevine. t Živahneje se Vodnikov spomin morebiti še ni¬ kdar ni svetkoval nego letos. Ne samo slovenska glavna mesta, kakor Ljubljana, Gorica, Maribor, Celovec i. t. d., ampak tudi neslovenska, kakor Gradec, Solnigrad, Praga, Beč, Zagreb, so Vodnikove „besede" imeli. To nam je v dvojno uteho; pervič da se je stvar sloven¬ ska doma ukrepila, drugič daje tudi na tujem pri¬ znana in čislana. Zadnje besede se odnaša,]o posebno na Zagrebško svečanost. Ta se nam jako zanimiva, da ne rečem, znamenita zdi. Zakaj eden izmed veljav¬ nih Hervatov je svoje simpatije do Slovencev izustil: Gosp. Mirko Bogovič je pisal slovenski „be- sedi“ v Zagrebu to le pismo: „ Gospodo! Doznao sam, da se danas u prijatelskom krugu sastajete, da kao verni sinovi Slovenije proslavite dan taj posvečen uspomeni neumerlog slovenskog spi- satelja i rodoljuba Valentina Vodnika, što ga pu- nim pravom nazvati možete sjajnom zvezdom predhod- nicom, jer dočim se koncem prošlog i početkom ovoga veka nad celom gotovo Slovenijom pognaše sve to gu- štji oblači, da mukoterpnom narodu slovenskomu zao- dčnu ne samo svu prošlost več i budučnost, stade u tužno ono doba, akoprem samotno, al zato ipak sve to lepše titrati, te žarkimi trači rodoljubja svoga probijati guste oblačine divna tč, zvezdica, kao navestiteljica bolje i — ako Bog da — sretnije dobe. I gle, doba ta pomalo jur nastaje, jer proročanske .reči pesnika: Ne hčere ne sina Dovolj je spomina: Po meni ne bo, Me pesmi pojo ! reči, premda s početka nalik rččima vapijučeg u pu¬ stinji, postadoše jur istinom, buduč evo danas vidimo, gdč s nova oživljena Slovenija čila uda svoja proteže, se progledav nakon dugog mertvila i vidiv vedro nebo iznad sebe a milu bratju oko sebe, gdč na noge lagahne skače, da se i ona uhvati u kolo, što ga predvodi silni kolovodja: duh našega včkal-— Pravo je dakle, gospodo! i hvale vredno, što se sastajete, i što slavite taj dan, namčnjen uspomeni neuvehlim lovorom ovenčanog genija Vodnikova, jer potomstvo, što neumije dostojno uvažavati i cčniti slavne i velezaslužne predje svoje, u kojima treba, da se zercali, neče nikad kadro biti, da ih glede krepostih dostigne, a kamo li da ih prestigne. I ja bi, gospodo! rado, da tom prilikom nčkako očitu- jem i iskrenu sučut, što ju gojim prama susčdnom i srodnom mi narodu slovenskom i njegovim slavnim i velezaslužnim muževom, a i prama Vama, nu buduč mene ni dostojanstvo , bogatstvo, a ni slavno ime ne- rese, s toga mi nepreostaje ino, no deržati se stare hervatske poslovice : „Ako nemožemo, kako ho¬ čemo, a mi hočemo, kako možemo 11 te moliti Vas i to: 1. da priloženu ovdč svotu od 10 fr. kao pervi moj prinos u ime utemeljiteljstva „Matici slovenskoj", zatim; 2. da priložena ovdč dčla moja, što mi od ostalih još preostadoše, „Čitavnicam slovenskim" kao malen darak od moje Strane dostaviti blagoizvolite. Živili svi pošteni i pravi slovenskirodo- i slobo- doljubi! Živila bratinska sloga medju nami i svimi ostalimi narodi, što iskreno teže za pravom slobodom i prosvetom narodno m, tiem najjačim polugam bu- duče sreče celoga čovččanstva!" U Zagrebu 2. veljake 1865. Mirko Bogovič. 1 Mi nikakor ne prečenj amo niti deržavniškega upli- va, niti pesniške veljavnosti Mirka Bogoviča. Kar šepa njegove Vile tiče, mi Bogoviča ne stavimo niti nad Ivana Mažuraniča, niti nad Meda Puciča, tudi ne nad Preradoviča, niti nad Ternskega, ali to priznavamo od serca, da je pravi pesnik, da je izobražen mož , da je rodoljub slovanski. In že zavoljo tega iz njegovih ust radi prejemamo pohvalo za naš —- ozirom na žalostno preteklost — veliki sedanji napredek. Ali ne toliko ta osebna Bogovičeva hvala . nego drugi viši oziri, kteri se nam pred dušnimi očmi od¬ krivajo, nas z radostjo in nado napolnujejo. Mi namreč sodimo, da z Bogovičem še več svobodomisel¬ nih in izobraženih Hervatov enako o Slo¬ vencih misli; vidi se nam, kakor da bi on bil le pervi, ki je svoj glas o hervaški in slovenski slogi tako krepko povzdignil. Da bi Hervati v ugodnejših okolno- stih živeli nego živijo, in da bi neodvisnih listov imeli, kakor jih imamo mi Slovenci, onda bi se o tej zadevi berž luč razsvetila, ali sedaj nas samo preudarek in. opaževanje različnih prigodeb na to misel vodi. Tako — da jih kratko naštejemo — se hervaški učenjaki na našo pismenost ogledujejo (pr. ,,Književnika"); hervaška pevska društva pojo in prenašajo naše pesmi v svoje pesmarice (pr. nKolo"); hervaški rodoljubi obiskujejo slovenske „ besede", kakor so to storili v Mariboru, Lju¬ tomeru, Bledu in drugod; hervaški dopisniki naših slo¬ venskih listov nam o tistem bratinskem sočutji sporo- čujejo. Pri takih, se vč da, le bolj redkih, ali vendar očitih znamnjih hervaških simpatij tedaj veseli tudi ta najnovejši glas iz trojedine kraljevine, pismo Bogovi¬ čevo, v spominsko knjigo zapišemo in shranimo. Tisti časi, da so si Hervati in Slovenci nekoliko nasproti stali, mislim, so kvečemu prešli in čisto prejdo, kedar bodeta oba naroda svobodnejša svojo ravnopravnost v Avstriji vživala. In to se zgodi, kedar bodo vs( a v stri- janski Slovani prepričani, daje složnost edini pripo¬ moček k lepši in boljši bodočnosti. Tedaj se bode so¬ rodnosti Hervatov in Slovencev tudi iskrena in očitna ljubezen pridružila, ktera sedaj le izobražene in svo¬ bodne narodnjake obeh plemen prešinja Ali smo takč Bogovičevo pismo prav razložili, to nam pokaže bodoč¬ nost; za sedaj pa „et meminisse juvabit", — zapisali smo si ga v spomin. Deržavni zbor, Zavolj pomanjkanja dogotovljenih predlogov ne bodi tako berzo očitnih sej. To je čudno, pa vendarle l! Toliko prenaredeb je naglo potreba, pa resnica: — 42 — žarni zbor nima začasno kaj delati! Kaj, ko bi tudi on priznaval tisto večkrat imenovano resnico, kijojeŠmer- ling izrekel: „Mi še lahko čakamo!“ —• V finanč¬ nem odboru pa se je nadalje pretresovalo o stroških, kijih potrebuje avstrijska pomorska vojna. Zvedelo se je tu, da so le ti veliki, silno veliki. Več kot polo¬ vica vojne je vedno na morji in mora se mornarjem, visim kakor nižim, prav dobra plača dajati. Pri Angle¬ žih in Francozih ni tako. Če bi oni, pravi poročnik, leto in dan svoje ljudi tako visoko plačevali, kmalo bi po njihovih financih bilo! Kaj pa bo z avstrijskimi? Ali so mar brez vse nevarnosti, In ljudstvo tako lahko davke plačuje? Res da je treba deržavi za pomorsko vojno skerbeti, če hoče, da nam bode primorje kaj pri- dovalo; ali zmirej le tako, kakor je prav in pametno! Avstrijansko cesarstvo. ,. i>. Dežele niže-avstrijanske. Sla Dunaju 10. februarja 1865. A. K...Č. Kakor so „Novice“ v svojem zadnjem listu oznanile, praznovali smo Dunajski Slovenci 9. t. m. v krasno okinčanej in razvitljenej dvorani „Dianabada“ spomin Valentina Vod¬ nika s slovesno „besedo“. čeravno je noč in dan neusmiljeno medlo, vendar je dvorana tako polna bila, da smo se komej gibati mo¬ gli: prišlo je bilo do 600 gostov vseh stanov in plemen severo-in jugoslovanskih. Videti si mogel, dragi Slove¬ nec! pri tej krasnej zabavi viteškega Poljaka razgovar- jati se z junačkim Serbom, ponosnega Rusa uljudne- mu Čehu roko podavati, pridnega Slovaka z mirnim Bnlgarcem se ljubiti in okrog vseh Slovenca se verteti in skerbeti, da po mogočosti svojim bratom ustreže. Za¬ bava, ki so jo počastili vsi pervaki tukaj bivajočih Slav- janov s svojim prihodom, terpela je od 8. do 12. ure in je bila v vsakem oziru izverstna. Med pesmami, ki so se pele, naj bolje so dopadle: „Zbor vojšakov“ in „Domovina“ Ipavčeva, ruske narodne pesmi, „Savica“ in posebno „Husitska“ od gosp. Forchtgotta. Nektere teh pesem morale so še dvakrat peti, ker ploskanja ne bi bilo drugače konca ne kraja. Razun imenovanih pesem, petih od celega pevskega društva, pel je tudi gosp. Meden dva samospeva z velikim vspehom; njegov milozvučni glas vnemal je serca celega društva, in za gotovo bodo še dolgo marsikako nedolžno serce vznemirovali mili glasovi Medenovega petja, ki jih je pri tej „besedi“ pervikrat občutilo. Neki Poljak, kterega po imenu ne poznam, igral je na gosli in po¬ kazal pri tej priliki, da je pravi umetnik, tudi njemu se je neizmerno ploskalo. Slava sinu Poljskemu! V času zabave dobili smo več berzojavnih pozdravic iz raznih slovanskih mest, samo iz bele domače Ljubljane se ni Živa duša oglasila! Nekteri so mislili, da je velika ne¬ sreča nenadoma deželo zadela in da rodoljubom našim velik trud in p o s e 1 prizadeva, da se niso mogli nas spom¬ niti; drugi pa so rekli, daje sneg ali druga taka napaka telegraf raztergala. Bilo kar bilo, Ljubljana je spala! Kakor tedaj vidite, dragi Slovenci! imeli smo 9. ve¬ sel večer in smo dostojno praznovali spomin slovenskega Homera. Ali naj krasneje petje in naj modreji govori ne bi bili v stanu serce rodoljuba razigrati, ako ne bi bil prepričan, da cilj in konec takovih „besed“ ni to¬ liko, da se ljudje razveseljujejo, kolikor to, da se spora- sumljajo in upoznajo pojedini narodi slavjanski med se¬ boj. Ako se bodemo med seboj upoznali in ako bodemo do vzajemnega prepričanja prišli, da smo vsi sinovi ene matere, da smo en narod, velik in mogočen, ki se širi od ledenega do jadranskega morja, omolčali bodo naši protivniki in priznati bodo morali, da so samo zato mogočni bili, ker smo mi med seboj bili nesložni. Naj lepši izgled vzajemnosti slovanske so nam po mojem mnenju bratje naši Čehi. Čehi v vsakem oziru naj izobraženiji narod slovanski, že davno prepičani, da jim je samo v zvezi z drugimi Slavjani mogoče svoje pravične želje in prizadetja doseči; prepičani, da samo s slogo morejo sebi in drugim pomagati, sklenili so s svojim ponašanjem in postopanjem resnično zvezo z drugimi plemeni slavjanskimi. Da je_. to res, karterdim, nam tudi zadnja „beseda“ svedoči. Čuvši namreč bratje naši češki, da namerjamo Slovenci spomin Vodnikov praznovati, so nam v vsem tako ljubeznjivo na roko šli, kakor da bi se za kako ekskluzivno češko stvar na¬ prave delale. Posebna hvala od naše strani pa gre pev¬ skemu društvu in izverstnemu njegovemu ravnatelju, gosp. Fiirchtgottu, kterega gospoda vsi Slavjani čislajo in v zvezde vzvišujejo. Slava Čehom, slava gosp. Forchtgottu, slava vsem pravim Slavjanom! Poprej pa, ko to izveršim, ne morem, da ne bi male epišode iz „besede“ povedal občinstvu slovenskemu, ktera sama po sebi ni važna in smešna, vendar pa pokazuje, kako nekteri od „naše brače“ Zvonimirove krone vzajemnost in slogo slavjansko razumevajo. Mala množica 10—12 mladih kajkavskih Hervatov, videča da ni v programu „besede“ slučajno nobene hervaške pesmi, zapusti po odpevanej serbskej himni v tak;o imenovanem „Gran- semaršu“ dvorano, in to sicer zato, ker seje serbski in ne hervaški pelo! Ali glej čuda! Komej so nekteri zvedeli, zalcai da so dvorano zapustili Zvonimirjevi po- temci, kar se na enkrat zapoje na vseobčno veselje lepa, tudi nam Slovencem dobra znana hervaška pesem: „Nosim zdravu mišicu.“ Bratje na jugu! drugikrat bodemo gledali, da vam ustrežemo na vsak način. Vmi- rite se tedaj z nami, primite v znamenje prijateljstva desnico našo, dajte nam svojo, in premišljujte krasno rodoljubno pismo slavnega Mirka Bogoviča! Dežele notrajno-avstrijanske. Iz Celovca. (Spet nekaj o tolmaču) 4. febr. je »Celovčanka 11 spet pripovedovala, da se je z nekim Slovencem pri deželni sodniji obravnovalo po tolmaču. »Celovčanka 11 je uradni časnik, ki, dela za vlado, pa tudi dobivlja podpore od vlade, čudimo se torej, da od tolmačev govori, in še besedice nima za minister- ski ukaz in za postavne pravice Slovencev. Ne vemo in ne zastopimo, kaj vladni časnik s tim hoče: Alj se norca dela z ministerskim ukazom alj pa z nami Slo¬ venci? Naj pa bode to alj uno, nobeno se ne prilega uradnemu listu, kteremu je dolžnost, svoje gg. ministre in njih ukaze pa tudi vse avstrijanske narode in njih postavne pravice braniti. „Slovenec“ bode dobro gledal na vse strani in vse naznanjal belemu svetu, kar in kjer se Slovencem ne godi po postavi. — »Slovenec 11 vabi vse tiste, kterim se kakor si bodi ne godi po postavi pa po volji presvitlega cesarja in gg. ministrov, naj se oglašajo pri »Slovencu 11 . Zakaj postave in ukazi se dajejo, da se tudi spolnujejo; kdor jih ne spolnuje, ni prijatel ne deržavi ne cesarju; on podira vdanost, upanje in ljubezen do deržave in vlade. — Iz Maribora. (»Slovenska Matic a“.) (Dalje.) Tako in enako smo se dostikrat pogovarjali v Mari¬ borski čitavnici. Ker smo brali v §. 12. matičnih pravil, da sme pervi veliki zbor z nadpolovično večino glasov pravila prenarediti, v prihodnjih velikih shodih pa se sme to zgoditi le, če privolite dve tretjini zbranih udov — za- — 43 — to se je važno zdelo, da se že pervemu zboru predlo¬ žijo naj bolj potrebne spremembe za .pretres. Tedaj go se sešli v Mariboru prebivajoči odborniki slovenske Matice, in odborniki Mariborske čitavnice dne 26. grud¬ na 1. L, posvetovali so se in predložili sledeče spre¬ membe naših pravil: V §. 4. naj se namesto: „tak se izbriše,, — stavi: „tak se sme izbrisati po odborovem sklepu 11 . V §. 11. naj odpade: „v poletnih mesecih«; naj se ! >a tje stavi: „vsaj mesec pred koncem društvenega eta“. — §. 12. naj se pridene: „e. da za častne ude izvoli take osobe, ki so se posebno uslužile ali za društvo ali pa za slovansko slovstvo 11 , „ff. da sklene o opravilnem redu, ki ga je odbor iz¬ delal in predložil 11 , „g. da odloči, koliko se sme vsako leto potrošiti 11 . „Veliki zbor o vseh predmetih veljavno in konč¬ no odločuje 11 . V §. 13. naj se drugi stavek glasi takole: „Samo pri volitvah (§. 12. za a in b.) se za veljavne vštevajo tudi vlastoročno pisani in podpisani volilni listki izosta- lih družebnikov 11 . §. 15. naj se po besedi „računov £< pristavi: „tajni- ka, in potrebne druge opravnike«. Taistemu §. naj se pridene: „Vsaj dva poroče- vavca morata poročiti o vsakem rokopisu, potem sklep- Ije o natisu odbor. Ako pride pred veliki zbor kak rokopis, ki je bil v odboru zaveržen, sme pisatelj nazočen biti in svoje delo zagovarjati 11 . §§. 16. 17. naj odpadeta. Naj se tam napravi novi §. takole: „Odbor velikemu zboru predloži svoje in nasvete vsakega člana, ako so vsaj en mesec pred velikim zbo¬ rom odboru naznanjeni.« §. 18. naj se pristavi: „ Odbor se ima sniti vsaj vsak drugi mesec po pervosednikovem povabilu«. §. 19. naj se glasi tako: „ Odbor po pravilih in po sklepih velikega zbora gospodari z društvenim premoženjem; zlasti skleplje, koliko se za rokopis da vsakemu pisatelju posebej, razpisuje darove za posebne spise, ima matičino knjiž¬ nico v skerbi, toda nima pravice, da bi se lotil matične glavnice, ali da bi se nanjo zadolžil«. „Odborniki ne dobivajo plačila za svoj trud, le ako ne bi našli tajnika med seboj, smejo tajnika, kakor sploh potrebne druge pomočnike, najeti«. V §. 20. naj drugi stavek odpade; nadalje naj se ta §. glasi: „Sicer društvo pridobiva imetek po vsakem po¬ stavnem načinu. Toda se napravi glavnica: a. iz novcev i. t. d. (po sedanji obliki.)« V §. 21. naj se rabi beseda „ glavnica« mesto „glavina«. §. 22. naj se glasi: „Letni stroški se morajo pla¬ čevati iz drugih dohodkov, ki se ne prištevajo glav¬ nici, ter iz obresti glavnice. Dokler pa društvo i. t. d. (po sedanji obliki). §. 24. naj odpade. Sklenilo se je tudi v Mariborskem shodu, naj se odboru izreče naša želja, da bi kmalo bil pervi veliki zbor, če mogoče, še pred 4. febr. 1865., in naj se opominja: da, odkar so pravila poterjena, nimamo po njih opravilnega odseka v odboru. Pri razgovoru se je še tudi omenilo, da je preveč odbornikov (40). Jaz pa mislim, da jih ni preveč. Ako le vsi svojo dolžnost storijo, bo matica še enok krasen dom za duše Slovencev. Zunanji odborniki seveda ne pridejo lehko k sejam v Ljubljano; zato pa naj doma matici priskerbljujejo članov in denarjev; naj pišejo koristne knjige; naj bodo poročevavci oknjigah, Matici ponujenih. Kdor le hoče delati za narodne namene, našel bo dela zadosti, primernega svojim močem. Tako pa že ne sme ostati, kakor dosihmal, da imamo nekte- re odbornike, ki še niso člani našega društva, vsaj izplačali še niso nič. Pričakujemo pred pervim velikim zborom poročilo o teh zadevah, da bomo vedeli, česar se bo deržati pri pervi volitvi. Po §. 14. mat. pravil bomo smeli le tretjino odbornikov vsakikrat voliti. Ker so med osnovalnimi odborniki nekteri urnerli, nekteri pa kot člani še niso pristopili, tedaj morebiti pervo leto ne bo treba žreba, da bi zvedeli, kdo ima izstopiti. Res je, da ljubljanskim odbornikom dosti dela in truda nalagamo, pa ne more drugači biti. Zato ste Ljubljančanje, dragi bratje! Vsa Slovenija na Vas gle¬ da, dobila je že dosti lepega iz Ljubljane, še več pa pričakuje. No in ako Vas je 16 odbornikov, že lahko nekaj opravite, če si delo med vse razdelite. (Dalje konec.) I* Ljubljane 12. febr. (O zadevah naše či¬ talnice) Odbor naše čitalnice je imel pretečeno sabo- to nenavadno skupščino. Vzrok te je bilo pomenko¬ vanje o tem, kam da se bo prihodnjo jesen čitalnica preselila. Prav ostro se je tukaj govorilo. Vsled omenje¬ nega dopisa je namreč gospod, ki sta ga leta 1862 „Novice« pa „Ost in West« slovenskega Mecena imenovala, v svoji sveti jezi čitalnici stanovanje od- ovedal. Se tega reči ne smeš: „Stanovnina je pre- raga«! Taki so naši velikaši!! „Slovenec« le naprej po spošteni poti in brez stra¬ hu, kakor si nam že v mnozih sestavkih pokazal, — ti se boš marsikteremu zameril — zraven pa vendar le slovenskemu narodu in tudi ■—- sebi koristil. Komaj se je to zvedelo, že se je oglasil mož, ki ne hrepeni po hvali in slavi, da je pripravljen za narodno poslop¬ je premoženja od 10.000 do 20.000 gld. posoditi, da bi le pri tem pošteni zaslužek imel. Slovenci! zdramite se, podpirajte narodno reč, ne pa kakega pesamnega človeka, delajte tako, kakor se je pri ustanovitvi časopisa „Triglava« godilo in s vesti smo si, da se bode naša čitalnica prihodnjo jesen že v svoje lastno stanovališče preselila; ne bojmo se, ako se nekterim zamerimo. Naše geslo naj bode le za narod in njegovo omiko neutrudljivo brez samoteržja skerbe- ti. Z Bogom! Drugikrat kaj več. Od virov šutle. 7. febr. — Preteklo nedeljo je bilo v neki cerkvi oznanjeno: Danes teden se bo za po toči poškodovane Stanovnike z Pinguenta na Talijan- skem pobiralo; ker znabiti da se je tudi kje drugod tako oznanilo glasilo, torej moramo to pomoto razjasni¬ ti, in reči: Pinguente ni na Talijanskem, ampak v sre¬ dini Istrije, kakor kaže izverstni Kozlerjev slovenski zemljovid, in se po našem „Buzet“ imenuje. Kakov je¬ zik pa se okoli njega govori, naj spričajo sledeče ver- stice od prijatelskega lista, ki sem ga ravno od ondod prejel: „Nazameri, dragi prijatelj! aa ti tako dolgo ne odpišem, saj vendar ne dvomiš, da ti vse dobro želim, in nočem zamuditi ti oznaniti, kaj želiš od mene vedeti: Jaz sem, s svojim stanom zadovoljen, ker imam vsega, kar mi je za življenje potrebno, imam lep stan, dosti prostran, in živim od svoje kuhinje in mize, kakor go- spodin župnik. Res, da denarja nimam več, kakor samo za proti, ker vsaki početek je težek. v Ljudje so tukaj siromaki ali za duhovnike boljši, ko Ščavničarje, zato¬ rej pa mi tudi sv. maš ne zmanjkuje. V obče imam — 41 — letnih dohodkov, ako bi vse^zarajtal,do 600 for. V osta¬ lem: Bog ti daj dobro! A. Ž." Iz tega lista se vidi ne le zgolj korist slovenskega jezika, ampak tudi lep kerščanski značaj naših primorskih ljudi, ki se ed- nakega žezla ko mi deržijo : „vse za vero m domovino". Zdravi! Dežele trojedine kraljevine. v P»seb*. O. J. K. R. — Dragi „Slovenec"! hitro ko sem dobil tvoj pervi list in ga prečital, bil sem ja¬ ko vesel ter rekel, da zasluži, da mu poda vsak svojo desnico. Tudi jaz bi mu iz teh krajev rad kaj pisal, da bi izvedeli Slovenci, kaka da je pri nas. Koj pa rečem, da ni nič kaj veselo. Skorej celo poletje brila je „bura“ tako, da se še pod milem nebom hoditi ni moglo. Ravno taka tudi na morji. Siromaški ribči lazijo z lačnim trebuhom okoli, ker ne morejo nič na morje in le z brega gledajo, kako jim gladne morske tiče njihov plen jemljo! Od sv. treh Kraljev sem je nasta¬ lo lepše vreme. Solnce je začelo, čeravno še bolj slabo, ogrevati nas s svojo toploto ter buditi spečo natoro, po¬ sebno zgodnje sadje, kakor mandeljne, kteri že cveto, kakor da bi bilo že konec marca. Res je to lepo in veselo gledati, in očem kaj dobro deva, vzlasti če se pomisli, da je n. pr. pri vas in drugod še ostra zima in gore in doline s snegom pokrite. Tudi moram pri¬ znati, da ima tukajšnje primorje sploh nekaj čarobnega, da si je tudi okrog tako kamenito in golo. V začetku je res kaj žalosten pogled in čudne misli sprehajajo Človeka, ali sčasoma se pa že tudi privadi oko in vse postaja prijazniše, posebno komur pogled na morje dopade. Res tudi, da ljudje niso tukaj bogati, to kratko in ma¬ lo ne, pa so sploh dobrega serca, kar se drugod ne na¬ haja več tako pogostoma. Vendar naj bo pa za zdaj dosti. Prihodnjič več, ako bode „Slovencu" prav. *) Z Bogom! Ptuje dežele. Kiisko. „Finis Poloniae" (Poljskega ni več!) od¬ meva zdaj žalostno od vseh pokrajin. Poljaki so ali po¬ biti, podavljeni ali izgnani, in kar jih je še doma živih, čaka jih naj hujše trinoštvo. Nehati bodo morali biti Poljaci, ker domovina jim je po naj novejšem carskem ukazu sterta: vzeta ji je še ta mervica samostojnosti, kar je je imela dozdaj, dobi pa vprihodnje 27 okraj¬ nih predstojnikov z 1 civilnim in vojaškim glavarjem na čelu, ki naravnost iz Petrograda dobivajo povelja, na¬ dalje ruske šole in, kolikor mogoče, če ne z lepa pa z gerda tudi rusko vero — in tako se za zdaj zares kaže strašni: „Finis Poloniae!" Razne novice. * Slavni slovenski poslanec v deržavnem zboru, g. dr. L. Toman, gre za odvetnika (advokata) iz Ra- dolice v Ljubljano. * Kardinal W i s e m a n je 15. t. m. umeri. Pač velika škoda! * Maroičičev polk, ki je že 3 leta v Celovcu, odrine prihodnji mesec na Beneško. Namesti njega pride semkaj H e s - o v polk. ./* Pisma s Poljskega popisujejo neizrečeno žalostno stanje te zemlje. Kdor potuje po Poljskem, ni v stanu povedati, ali spada še k izobraženemu delu sveta, ali pa da je divja puščava: povsod uboštvo, pov¬ sod silno pomanjkanje. Hiše na kmetih niso več za ljudi *) Lepo prosimo! Vred. Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. - in tudi tako zvani dvori više gospode so večidel na pol poderti. V malih mestih je jako slabo. * P« Vuku Stef. K. so se 5. t. m. obhajale z veli¬ ko svečanostjo bilje v gerški cerkvi na Dunaji. „ iirobtine. Slovstvene. Časopis „Kn j iž e vni k" za 1. 1865 se že tiska, kakor piše „Domobran“ v tiskarnici Drag. Albrechta v Zagrebu, in izide na svitlo še v polovici tega meseca. Da mu bode spet zanimiv in važen obse- žek, kakor mu je bil v vsakem oziru v pervih 2 delih, se lehko vsak prepriča, če mu samo imenujemo napise raznih stavkov, ki so 1. ) iz historije: gerške starine od dr. J. Černčiča; Veljavnost starjih virov, (nadalje) od prof. Mesiča. 2. ) iz linguistike: slovjensko jezikoslovje od prof. Jagiča; opomba o heksametru od dir. A. Vebera; iz Budiničevega tolmača od Fr. Kurelca; slo¬ venske slovnice od prof. Macuna. 3. ) iz literature: Hervaški pesniki XVI. veka od Iv. Kukuljeviča Saksinskoga 4. ) iz prirodnih (natornih) v znanost: Napredek v prirodnih znanostih od Ž. Vukasoviča, in poto¬ vanje na planine od J. Torbara. Slednjič še slede : kritika, kratke književne novice in biblij ografij a za 1. 1864. Mislimo, da prinese sam ta zvezek dosti zanimive dušne hrane vsem, hi so je voljni, in so prijatelji her¬ vaški literaturi. Terdno tudi upamo, da najde ta izverst- ni in podučni časopis vsako leto več bravcev in pod¬ pornikov. Svojim ljubim Slovencem ga tedaj na vso moč priporočamo: kdor je kos jeziku naših južnih bra¬ tov, (in koliko izobraženih Slovencev jih neki še ni!) naj ne zamudi preskerbeti si „književnika". Uasiimlarsdciie. (Pošiljanjekrompirja po zimi.) Zmoči Žakelj (vreče), v kterem želiš krompir kam po¬ slati, z merzlo vodo, napolni ga s krompirjem ter polij zopet ozdgorej z vodo. Tako spravljenemu krompirju tudi naj hujši mraz ne škoduje. Voda namreč zmerzne in naredi se krog in krog led, ki krompir zmerzljine varuje, ker toplota v njem ostane. Tako svetujejo „Fr.Bl.“ Žitna cena. Loterija. Dunaj: 10. 62. 70. 36. 40. Gradec: 86. 72. 24. 46, 58. Natisnil: Ferd. žl. Hlefnmayr v Celovcu.