H DROGA naš gl številka 6 glasilo skupine Droga Osrednja knjižnica Srečka Vilharha Brolo 1 6000 Koper Poštnina plačana pri pošti t>310 IZOLA ISOLA /unij 2002 i H® Čas je zaveznik tistih, ki ga znajo izkoristiti. Anonimas Bliža se Drogin rojstni dan. Prav v tem času se izteka tudi leto dni od selitve v novo zgradbo. Prva obletnica ni okrogla, druga pa je po svoje majčken jubilej. Četudi v procesu odvijanja časa eno leto ni dolgo obdobje, se je od lanskega poletja (selitev se je pravzapreav začela že prej) do danes zgodila cela vrsta pomembnih stvari. Vemo, da pomembno ni vedno tudi enostavno ali kratkočasno; včasih nam povzroča težave, toda če nimamo izbire, se jih lotimo in navsezadnje stvari le nekako stečejo. Na vso srečo ima človek to sposobnost, da se ob delu in učenju hitreje prilagaja okoliščinam, ki so ga sprva begale. In temu, da ga včasih novosti begajo, se tudi ne more izogniti - tako pač je. Vseeno pa je treba priznati, da ob večjih spremembah v delovnem okolju malce zavidamo mlajšim sodelavcem. Pomembni so jim pogoji dela, ne lokacija ali stran neba, kamor so obrnjena vrata. Zanje je pomembno prosto parkirno mesto in pomemben jim je dostop do informacij preko računalnika; včasih dobite občutek, da pravzaprav sploh ne potrebujejo vodje, še najmanj pa tistega neposrednega. Mirno sprejmejo vsako navodilo in nov predpis in jih ne mučijo spomini na “tiste lepe čase”, ki so bili morda lepi samo zato, ker smo bili dosti mlajši in neobremenjeni s spomini... Kakor koli že, prvi rojstni dan nove tovarne je minil delovno. Saj drugače tudi nemore biti: kdor hoče doseči cilj, mora prehoditi pot, pri tem pa ne kaže zgubljati časa; kajti proti svojim ciljem stopajo tudi tekmeci... Sonja Požar Foto Majda Vlačič DELNIČARSTVO Delničarji Droge o skupščini - po skupščini... Delničarji Droge so na 8. skupščini delničarjev, na kateri je bilo navzočega 67 odstotkov kapitala, odločali o uporabi bilančnega dobička, izplačilu dividend ter udeležbi uprave in nadzornega sveta pri dobičku za leto 2001. Sprejeli so tudi sklepe o spremembah oz. dopolnitvah Poslovnika o delu skupščine delničarjev in Statuta. Vsi predlagani sklepi so bili soglasno sprejeti. Bilančni dobiček, ki je bil ustvarjen od leta 1997 do leta 2001, je znašal 5.215.449.873 tolarjev. Za dividende ter izplačila upravi in nadzornemu svetu so uporabili dobiček iz leta 1997 v višini 52.846.465 tolarjev in dobiček iz leta 1998 v višini 457.569.375 tolarjev. Delničarji so za izplačilo dividend namenili 496.257.840 tolarjev, torej 1.755 tolarjev bruto za delnico. Za udeležbo uprave in nadzornega sveta pri dobičku so namenili 14.158.000 tolarjev, za rezerve pa 4.705.034.033 tolarjev. Potrdili so predlog sprememb oz. dopolnitev Poslovnika o delu skupščine delničarjev in Statuta, s čimer so ta dva akta uskladili s spremembami Zakona o gospodarskih družbah. Za pooblaščeno revizorsko hišo je bila imenovana revizorska hiša KPMG Slovenija iz Ljubljane. Skupščina delničarjev je potekala prvič v novih prostorih upravne zgradbe Droge d.d. v Izoli. Udeleženci so si tako lahko po zaključku seje ogledali proizvodne prostore v novi tovarni. Ogled tovarne se je zaključil v menzi, s prigrizkom in ob čašici šampanjca. Ko so bili še vsi polni vtisov s skupščine in ogleda, smo nekatere povprašali o vsebini skupščine in o vtisih o novi tovarni. g. lanez Starman Janez Starman : “ Letos sem prvič tu kot predsednik skupščine Droge, kar mi je v veliko čast. Povabil me je gospod predsednik uprave delniške družbe Droga, ki že dolgo sodeluje z našo odvetniško pisarno. Ker sem bil že na nekaterih drugih skuščinah Droge, lahko povem, da je po mojem mnenju to ena najbolj urejenih družb. Odnosi med upravo, nadzornim svetom in delničarji so zelo dobri. Ogledal sem si tudi proizvodnjo in sem nad njo navdušen in tudi presenečen, saj sem na prste dveh rok lahko preštel delavce; vse je avtomatizirano, kar kaže, kam Droga gre. Nisem še delničar Droge, je pa to gospod Velkaverh, ki me je pooblastil, da sem danes tu. Skupščina je potekala brez zapletov, menim, da je bilo vse speljano korektno, in upam, da bomo tudi v bodoče vodili Drogine skupščine.« Boris Debeljak in Rino Medvešček sta oba Drogina upokojenca in delničarja, ki se skupščin pogosto udeležujeta. Presenečena sta nad dobrimi rezultati poslovanja in novo tovarno, ki sta si jo ogledala prvič. Nista se mogla načuditi urejenosti in razsežnosti proizvodnih prostorov ter popolnoma avtomatizirani proizvodnji, ki delovnemu okolju daje pečat poslovne in strokovne resnosti. 0 poslovnih rezultatih, Droginih delnicah in dividendah pa sta povedala: Boris Debeljak: “Rezultati so vzpodbudni. Droga je iz časov velikih zadolžitev in inflacije prišla do levo g. Medvešček, desn g. Debeljak zavidljivih rezultatov z ohranjanjem dobrih proizvodnih programov in modernizacijo proizvodnje. Dividende so primerne. Vprašanje je, če se bo obdržalo razmerje delitve dividend (35:65, 35% v DELNIČARSTVO korist dividend), saj sta pred nami dve leti z velikim dobičkom.Verjetno bo delitev prilagojena tržnim gibanjem in inflaciji. Sicer pa Drogine delnice ohranjam zaradi tradicije in pripadnosti, ne pa zaradi dividend. Čeprav tudi dividenda prav pride«. Rino Medvešček: “Ne glede na razmerje delitve dividend predvidevam in upam, da se bo dividenda v bodoče še povišala. Zdi se mi, da je bilo pri izplačilu dividend na delnico v preteklosti nekaj podobnosti z obrestno politiko - z izplačilom realnih obrestnih mer brez upoštevanja TOM-a. Rast delnice do sedaj ni pokrivala vrednosti temeljne obrestne mere. Letošnji porast delnice pa je to pokril še za predhodna leta. Sedaj je njena vrednost realna”. Ga. Marjetka Fuchs, pooblaščena s strani založbe Mladinska knjiga in Krekove družbe, kjer je upravljalka naložb, se je Drogine skupščine udeležila že petič. Marjetka Fuchs: “Naložba v Drogine delnice se mi zdi zanimiva in dobra iz vseh vidikov. Vaših delnic pa ni veliko na razpolago in včasih jih borzi kar zmanjka. Rast Drogine delnice je pozitivna in končno je njena cena primerna; v preteklosti je bila prenizka za tako stabilno družbo brez pretiranih padcev in dvigov v poslovanju, kot je Droga. Menim, da je bilo poslovanje v razvojnem smislu v letu 2001 prelomno. Pogumno ste se lotili najpomembnejše investicije v zadnjih letih, katera vam omogoča bistveni razvojni preskok in povečanje kapacitet, nove možnosti širitve in racionalizacijo stroškov. Smo izjemno zadovoljni, da vam je to uspelo. Ko ste z investicijo začeli, smo se vsi spraševali, ali bo le-ta ostala v predračunskih okvirih, ali bo pravočasno zaključena. Vse se je uspešno končalo in vse kaže, da boste že letos želi nove dodatne uspehe. Pohvalo izrekam vsem vašim zaposlenim. Pozdravljam tudi vašo stabilno politiko dividend, ki jo imate že od vsega začetka. Pa tudi delitev dobička je dovolj skromna. V Sloveniji zasledimo pri tem velika odstopanja in tudi pretiravanja, kar priča o nezrelosti slovenskih podjetij na tem področju«. Probanka, družba za upravljanje, upravlja tri sklade. Dva od njih sta delničarja Droge (cca 9% delnic Droge). Zastopal ju je g. Jože Dover, upravljalec portfelja. Povedal je, da se je Drogine skupščine v novih prostorih v Izoli udeležil prvič (o.p.: ga. Marjetka Fuchs zdravo z naravo G. Dover (desno) s članom uprave g. Škrabo Skupščina Droge je bila v upravni zgradbi nove tovarne v Izoli sklicana prvič). Ogledal si je tudi proizvodnjo in jo pohvalil. Menil je, da je najmodernejša v slovenski prehranski industriji, in jo primerjal (glede na avtomatizacijo) z industrijo pijač in avtomobilov. Omenil je dobre delovne pogoje. Pojasnil je, da je delež kapitala skladov v podjetju zakonsko določen (10%), zato v primeru Droge d.d. ne morejo povečati. Z višino cene delnic so zadovoljni, o delitvi dobička pa je g. Dover menil, da ni pretiran. Tekst in slika Majda Vlačič SKUPINA DROGA Prehrambeni sejem v Skopju droga SKOPJE Droga in Barcaffe sta v Makedoniji stara znanca Mednarodni prehrambeni sejem v Skopju je potekal od 3. do 7. junija. Udeležili sta se ga tudi obe Drogini povezani podjetji v Makedoniji Droga d.o.o. Skopje in Agro lmpex d.o.o.e.I.Skopje. Na 100 m2 velikem razstavnem prostoru sta predstavili vsako svoj prodajni program s poudarkom na Argeta pašteti in kavi Barcaffe. Poleg degustacije paštete in kave so obiskovalci lahko poskusili ohlajeni čaj 1001 cvet, veseli rac-man-maskota Argete Junior pa je otrokom delil balone in nalepnice. Poslovne partnerje sta sprejemala ga. Ružiča Radojevič, direktorica Droge d.o.o. Skopje, in g. Dragan Bonevski, vodja prodaje v Agro Impeksu. Na Droginem ‘štandu’ se je pomudil tudi najuglednejši gost sejma g. Boris Trajkovski, predsednik republike Makedonije, in si olepšal dan z barcaffejem. V času sejma so bila predvajana številna sporočila o nagradni igri, ki poteka v Makedoniji že od maja in je vezana na nakup izdelkov Barcaffe. Pred vhodom na razstavišče je bila razstavljena glavna nagrada - avto Fiat Stilo, okrašena z ogromno rumeno pentljo, ki je vabila obiskovalce k sodelovanju in jih opozarjala, da se igra zaključi 27.junija. Majda Vlačič Tudi ugledni gostje radi počakajo, če vedo, da prihaja na mizo Barcaffe. Predsednik Makedonije gospod Boris Trajkovski z ekipo Droge. SKUPINA DROGA Prezentacija na Ohridu Dne 24., 25. in 26. maja letos smo se v hotelu Gorica na Ohridu predstavili z našimi izdelki prebival cem Ohrida in okolice. Promocijo izdelkov si je vsak dan ogledalo od 500 do 600 ljudi. Vsak dan je tudi potekala degustacija paštete Argeta, v sodelovanju s hotelom Gorica pa smo pripravili degustacijo jedi z našimi začimbami ter čajev 1001 cvet. Prezentacija je bila uspešna, kar lahko presodimo po udeležbi obiskovalcev in po nakupu naših ozdelkov, saj je bila ves čas organizirana tudi prodaja. Majda Vlačič Dobra stran kruha pašteta. Pred vhodom na razstavišče je bila razstavljena glavna nagrada ■ avto Fiat Stilo Dragan Bonevski in Vinko Preželj v družbi s poslovnim partnerjem V znamenju kakovosti SKUPINA DROGA Novosti sa tržišta Za U*’pAi dan Tokom prošlog mjeseca na tržištu Bosne i Hercegovine, najznačajnije marketinške aktivnosti bile su us-mjerene na promotivne aktivnosti našeg branda BARCAFFE. S tim u vezi, organizirali smo outdoor kam-panju (jumbo plakati) kao i akcije pospješivanja prodaje sa različitim poklonima gratis. Jedna od bitnih novosti je i uvodenje u asortiman poklona i tradicionalnog bosanskog slatkog deserta uz kafu - BOSANSKI RAHAT LOKUM s orasima (fotografiji! možete vidjeti u prilogu). Kad je riječ o ostalim našim bran-dovima, želimo Vas obavijestiti da smo organizirali nagradnu igru ARGETA jUNIOR u KONZUM-ovim trgovinama koja je još uvijek u toku. Radi se o nagradnoj igri za djecu a i fond nagrada je vrlo privlačan (Play station 1, P!ay station 2, 10 bicikla, 10 romobila, lopte, majice,...). Naziv nagradne igre je OSVOJIMO 222 NAGRADE ARGETE JUNIOR. Nagradna igra traje do 01.07.2002.god. U toku su pripreme za organiziranje roštiljade ispred KONZUM-ovih trgovina tokom kojih planiramo organizirati i odredene akcije una-predenja prodaje naših začina. Edina DILBEROVIČ Jasmin ZULČiČ Novosti na bosanskem tržišču (Prevod) Pretekli mesec so na trgu Bosne in Hercegovine potekale predvsem akcije tržnega komuniciranja v okviru blagovne znamke Barcaffe. Organizirali smo akcijo veleplakatov in akcijo pospeševanja prodaje s poklanjanjem reklamnih izdelkov. Bistvena novost med darili je tradicionalni bosanski sladki desert, ki se ga zaužije ob kavi - BOSANSKI RAHAT LOKUM z orehi ( na gornji sliki). Dobra stran kruha barcaffe V trgovinah Konzuma še vedno poteka nagradna igra Argeta Junior. Nagradna igra z geslom Osvojimo 222 nagrad Argete Junior je namenjena otrokom, fond nagrad pa je izredno privlačen (Play station 1, Play station 2, 10 koles, 10 romo-bilov, žoge, majice in druge nagrade). Zaključila se bo 1.7.2002. Pripravljamo se tudi na organizacijo roštiljade pred trgovinami Konzuma, povezali jo bomo z akcijo pospeševanja prodaje naših začimb. NOVO: nov naslov v Beogradu: Droga d.0.0. Beograd Milentije Ppovlča 9 11000 Beograd SR Jugoslavija tel.: 00381 u 3114625, 3111472 fax: 00381113111538 CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI Čisto resna delavnica pooblaščencev za okolje V aprilu smo se zbrali hišni ekologi, da bi uskladili papirje na Drogi. Profesor Vasja je vzel stvar zares in nam tik pred prazniki povzročil stres. Vsa navodila smo zelo natančno preučili, da le ne bi kaj pomembnega izpustili. K energentom spada vse, kar pomaga, da tovarna gre. Nafta, voda,elektrika in plin, izpustili smo samo bencin. Vsak mesec bomo Vasjo obvestili, koliko smo energentov porabili. Pravilna oznaka pomembna je in zvezdica na nevarnih odpadkih veliko pove. Ko smo prvič okoljske vidike določili, smo nekatere tudi izpustili. Pesek, krpe in papir so za olje, da s tem varujemo naše okolje. V pisarnah poraba papirja res je velika, in zbiranje nas tudi tukaj mika. Da bi ohranili drevesa na našem planetu, bomo zakone spremljali na internetu. Varnostne liste morajo imeti vse nevarne snovi in pomembno je, da se jih v mapo uvrsti. Aprilska delavnica Droginih pooblaščencev za okolje le ni bila tako zabavna, bilo je prav pikolovsko pregledovanje in usklajevanje vseh okoljskih navodil. Pooblaščenci za okolje prihajamo iz različnih delovnih okolij v Drogi in delavnica je bila prva priložnost, da si izmenjamo izkušnje po enoletnem obdobju od pridobitve okoljskega certifikata ISO 14001. Preverili smo, kako izvajamo sprejeta navodila o ener- seveda pomeni povečanje porabe energentov), gentih, odpadkih in nevarnih snoveh. Določili smo para- »Nevarne odpadke, ki jih zbiramo na lokacijah, moramo metre, ki jih moramo spremljati in o njih pripravljati označiti z zvezdico in klasifikacijsko številko, poročila. »Ker bomo v kratkem začeli z ločenim zbiranjem papirja Pomembnejši sklepi in ugotovitve, ki smo jih sprejeli, (tudi po pisarnah),bomo ločili načina zbiranja papirja in so sicer vsi omenjeni že v pesniškem uvodu, naj jih za kartona in jima podelili ločeni klasifikacijski številki, lažje razumevanje dodam še v običajni obliki: *V navodila bomo dodali obvladovanje novih odpadkov • Porabo vseh energentov bomo spremljali mesečno in in sicer OD 20 Mešane laboratorijske kemikalije, OD 21 mesečno pripravljali tudi pismena poročila. Iztrošena absorpcijska sredstva (pesek, papir, krpe) in •V vseh proizvodnih centrih smo določili kazalnike OD 22 Odpadna čistila. učinkovitosti, s pomočjo katerih bomo spremljali »Kot kazalnik za učinkovito gospodarjenje z odpadki porabo energentov. Pomembno je, da prikažemo bomo spremljali % izmeta embalaže v proizvodnem pro-porabo posameznega energenta na kg proizvedenega cesu. izdelka. Zmanjšanje porabe nekega energenta nam »Okoljske programe bomo prikazali kot take tudi za namreč nič ne pomeni, če je bila ob tem proizvodnja izboljšanje pomembnih okoljskih vidikov in ne samo za manjša (in seveda obratno - povečanje proizvodnje bistvene vidike kot do sedaj. Paziti moramo, da res vse f \J O CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI izboljšave zajamemo in prikažemo kot okoljski program. Škoda je, da izvedemo izboljšavo, pa je ne prikažemo kot okoljski program. •Poenotili bomo matrike odgovornosti glede ravnanja z okoljem po proizvodnih centrih. •Okoljsko zakonodajo bomo spremljali preko interneta, pooblaščenci za okolje bomo samo prejeli obvestilo o spremembi oz. sprejetju novega predpisa. •Ugotovili smo, da OP 09 53 Obvladovanje nevarnih snovi slabo poznamo in ga zato ne izvajamo, zato smo pooblaščenci za okolje dobili zadolžitev, da nanj opozorimo. •V zvezi z obvladovanjem nevarnih snovi je pomembno, da si odgovorne osebe za posamezna področja (predvsem vodje proizvodnje, vodje vzdrževanja in vodje laboratorijev) ob nabavi priskrbijo VARNOSTNE LISTE za vsako nevarno snov. Te morajo hraniti v mapi, na prvi strani mape pa mora biti seznam vstavljenih varnostnih listov. Manuela Ferenčič Meden e- proj je zamrežil projekte Naraščajoča kompleksnost in pomembnost projektov zahtevata nove pristope. Z aplikacijo e - proj bo vodenje projektov boljše, hitrejše in cenejše. Projekti so posebna oblika organiziranosti, ki jo v Drogi uporabljamo kot eno izmed orodij za udejanjanje globalnih razvojnih strategij opredeljenih v strateškem poslovnem načrtu. V obliki projektov načrtujemo nove izdelke, storitve, tehnologije, infrastrukture in ostale poslovne priložnosti, pomembne za razvoj podjetja. Za projekt se praviloma odločimo takrat, kadar so predvidena sredstva za uresničitev poslovne priložnosti višja od 10 milijonov SIT oz. kadar je projekt pomemben za razvoj celotnega podjetja in je za izpeljavo aktivnosti potrebno izrazito timsko delo izven obsega rednega poslovnega načrtovanja. Projekt običajno udejanja projektni tim, ki ga sestavljajo strokovnjaki z različnih področij ter vodja projekta, ki planira, nadzira in koordinira njegovo delo. Zaradi razvojne pomembnosti in nenazadnje velikih finančnih vložkov je nujno, da ima tako ekonomski svet kot uprava vseskozi vpogled v stanje na projektu in na podlagi dostopnih podatkov možnost hitrega ukrepanja. Zaradi pomembnosti in kompleksnosti, ki jih nakazuje uvod članka, je že sama odobritev projekta zapletena in dolgotrajna. Običajno zadolžitev za izdelavo prijave projekta poda uprava, sledi izdelava prijave projekta s strani zadolženega, to prijavo mora odobriti ekonomski svet in določiti zadolženega za izdelavo projekta (vodjo). Projekt s pripadajočim terminskim planom mora prestati ponovno mnenje ekonomskega sveta in dobiti končno zeleno luč s strani uprave. Če ste ob tem razmišljali, da se projekt še ni niti začel, pa imamo že celo vrsto študij, zapisnikov, poročil, ki se radi zgubljajo po več ali manj urejenih fasciklih, in seveda sestankov, mailov in telefonskih klicev, ste verjetno razumeli nujnost ukrepanja. Ukrep se imenuje e- proj - računalniška aplikacija za podporo vodenju projektov. Za nas jo je razvilo podjetje Genis iz Šenčurja. Aplikacija podpira celoten postopek odobritve, izvajanja, nadziranja in vrednotenja projekta. Nastajajoča dokumentacija se na pregleden način shranjuje na skupno bazo, obveščanje udeležencev projektnega tima, uprave in ekonomskega sveta o potrebnih aktivnostih poteka avtomatično po predhodno dogovorjenih pravilih. Upravi in ekonomskemu svetu omogoča nadzor nad izvajanjem projektov. Vodjem projektov nudi celovit pregled nad stanjem projekta in jim služi kot orodje za koordini- ranje projektnega tima. Temu omogoča dostop do vse potrebne projektne dokumentacije, ki je urejena in pregledna, kar je osnova za uspešno delovanje tima. Da bi e-proj prerasel v celovito razvojno orodje smo se odločili, da bomo preko te aplikacije vodili tudi idejne iniciative in razvojne naloge. Aplikacijo smo za redno delo začeli uporabljati v maju. Po šestmesečnem garancijskem obdobju, znotraj katerega bomo skupno s podjetjem Genis odpravljali še morebitne pomanjkljivosti prepoznane ob rednem delu, bo e-proj ostal edini način vodenja projektov v Drogi. Od aplikacije e-proj ne pričakujemo nič več kot od vseh drugih novosti in sicer, da bi stvari (v tem primeru projekte, idejne iniciative in razvojne naloge) počeli bolje, hitreje in ceneje, kot to počnemo sedaj. Kljub temu, da večina izmed nas ne sodeluje v projektih, je pomislek, da je e-proj pomemben le za peščico izbrancev, napačen. Zavedati se moramo, da je od uspešnosti projektov in drugih razvojnih aktivnosti v veliki meri odvisen naš skupni jutri. Konsolidacija vseh Droginih programov je potekala preko projektov in ne pozabimo, da je še nedolgo od tega Nova tovarna bila le projekt! Vasja Rebec CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI Edina oseba, ki si želi spremembe, je moker dojenček. Ali je res tako? Ljudje se ne upirajo vsaki spremembi, upirajo se le usiljenim spremembam Spremembe Vsi smo že slišali za sisteme - orodja kakovost, kot so TQM (Total Quality Management), ISO 9000, 20 ključev, 7 orodij kakovosti, HACCP-sistem, 6 s.. Vsi ti sistemi in orodja narekujejo spremembe v razmišljanju, vedenju, vodenju,... Torej so spremembe področje, ki ga moramo še kako dobro poznati, če hočemo uspešno vpeljati katerega od omenjenih sistemov ali orodij. Razumevanje človeške reakcije na spremembo je ključ do uspeha. OtljJOi' jo iioiTiulon mjav .................. Tiplfion cilj sprememb vodenja S SamukamanfčsŠK f Hupava podmanja Za cilj pomeni sprememba: • vsiljevanje • nekaj izven nadzora • nekaj prenagljenega • izvor problemov • samovoljo • nekaj, kar kvari rutino Iz odnosa vodja - cilj izvirajo tudi občutki na obeh straneh: zanesljivost - negotovost gotovost - skeptičnost zaupanje - dvom vznesenost - jeza, apatičnost Stara pot Nova pot Odpor do sprememb je normalen, preventiven (obrambni) refleks. bez doda« vrednosti Kako se lotiti uvajanja sprememb? Vse se začne s “strokovnjakom” za spremembe - recimo mu vodja - in vse je usmerjeno k ljudem - cilju. Za vodjo pomeni sprememba: • jasen namen • zavestno, načrtovano dejanje • postopen napredek • rešitev problema • logično dejanje • zagotavljanje novih priložnosti Začetni odpor do spremembe ni nujno povezan s trenutno situacijo. Nanj vplivata posameznikov značaj in dozorelost osebnosti. Tipske osebnosti bodo reagirale na spremembe različno: Zaprti tip - odzivni čas bo daljši Odprti tip - potrebuje čas za diskusije Čutni tip - pomembne so mu specifične informacije Intuitivnež - želi celovito predstavo spremembe Mislec - potrebuje logične razloge Izvidnik - pomemben je obzir do ljudi Sodnik - hoče seznam, načrt Opazovalec - fleksibilnost Čustva, ki imajo velik vpliv na odpor pri uvajanju sprememb, se v okviru celotne verige vpletenih v spremembo kažejo z različnimi nivoji podpore spremembi. Delimo jih na: 1. Odpornik govori odkrito proti spremembi in išče somišljenike ali pa je tiho in “dela” - proti spremembi. Ima pomisleke, dvome, velike skrbi in strah pred spremembo. 2. Potencialni “nabornik”,ne govori v prid spremembam, a jim tudi ne nasprotuje - situacija ni čisto jasna, prevladuje skeptičnost, hoče pa izvedeti več in tudi sodelovati, da ugotovi, kako bo sprememba delovala. 3. Podpornik verjame, da je sprememba prava stvar. Pripravljen je sodelovati. 4. Borec za spremembo žrtvuje čas in energijo, da bo sprememba uspešna. Uporablja svoj vpliv, da animira ljudi. To je pravi advokat spremembe. Stopnje sprejemanja spremembe so torej različne in potekajo po krivulji odpora, ki se pojavi ob vsaki najavi spremembe. Zanikanje Raziskovanj -n . Odkrit odpor '7 1 Sprejemanje CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI Kako se spoprijeti z odporom do sprememb? Zelo različno, predvsem v odvisnosti od posamezne situacije, okolja, osebnosti “odpornika”,.. Vodja lahko reagira na odpor do spremeb na več načinov: preventivno (odpor je pričakoval), direktno (odgovori, prepričevanja) ali s ponovnim (novim) pristopom. Nekaj napotkov, kako ne bi smeli reagirati na odkrit odpor spremembam. “Naredi, kar ti pravim. Me sploh ne zamima, kaj si ti misliš. ” “Tvoje skrbi niso upravičene. Lahko ti predstavim dejstva, pričevanja, primere, ki ti bodo dokazali, da bo sprememba delovala. ” “Kar poskusi. Delovalo bo. Zaupaj mi. ” “Tisti, ki se odloči proti spremembi, ne bo več dolgo tukaj. ” Kaj pa lahko naredimo, da bo naše ravnanje pozitivno delovalo na zmanjšanje odpora na spremembo? Nekaj primerov: -sprejmi ugovore mirno, ni nujno, da se strinjaš, • povej, da ne gre za osebne stvari in da spremembe niso naperjene proti nikomur, • to je njihov odpor, torej problem, ki ga mora reševati odpornik sam • pojdi z njihovo energijo, ne pa proti njej, • pridruži se, raziskuj, sprašuj, razjasni nelagodnosti, • oblikuj njihove poglede, • ponudi jim, da skupaj delite tvoje perspektive, • povabi jih na sodelovanje, pomoč, predvsem pa se dobro pripravi. Tako si lahko pridobimo precejšnjo podporo spremembi in skrajšamo čas nadaljnih faz njenega uvajanja. Tudi druge faze uvajanja sprememb (po krivulji odpora) imajo svoje “priložnosti”, le odkriti in uporabiti jih moramo znati. Kateri faktorji še zagotavljajo, da bodo napori za uvajanje sprememb uspešni? Na prvem mestu je zanesljivo celovita podpora vodstva. “Celovita podpora naporom za uvedbo spremembe je bolj pogosta pri uspešnem uvajanju kot pa predhodno zagotovljeni dobri pogoji podpore. ” (M. Donovan) Poleg podpore vodstva pa v vsaki sredini obstojajo vsi že omenjeni tipi ljudi in značajsko pogojene reakcije na spremembo. Sile za spremembo in proti njej lahko analiziramo. Sile odpora imajo težnjo, da obdržijo situacijo, ki je sicer že v napredovanju, v zanje bolj željenem območju (bliže staremu stanju). Vodilne sile pa imajo obratno težnjo, vidno v diagramu polja sil. VODILNE TRENUTNA SILE SILE SITUACIJA ODPORA SLABŠA ▼ ŽELJENA SITUACIJA SITUACIJA Koraki pri analizi polja sil: • predstavi spremembo, ki jo želiš doseči, • izvedi “brainstorming” vodilne sile in sil odpora, • naredi prioritetno listo z glasovanjem skupine, • zberi del sil “manjšega” odpora in z njihovo pomočjo zmanjšaj odpor proti spremembi, • zberi nekaj vodilnih sil za “okrepitev”, • pripravi plan možnih rešitev, • izvedi načrtovano spremembo. Kako bi vse navedeno lahko uporabili danes, v času velikih sprememb? • poskušaj uporabiti na kratko omenjena orodja za vključevanje sodelavcev in ostalih v “ projek-te”sprememb, • uporabi jih v primeru, ko naletiš na poti uvajanja na največje zapreke, • uporabi dopolnilne tehnike, da pritegneš čim več zaposlenih (Brainstorming1, skupinsko glasovanje,..) • ko skupina “obtiči”, se osredotočite na sile odpora. In zaključek? Spremembe v delovnem okolju, ki bodo vodene strokovno z usposobljenimi vodji za spremembe, bodo imele močnejši vpliv na ljudi. Ta vpliv je lahko pozitiven, odvisno od tega, kaj delaš in kako to delaš. Spremembe je potrebno voditi tako, da jih ljudje razumejo, podprejo, končno osvojijo in sprejmejo za svoje. Celoten proces sprememb še ne pomeni boljših rezultatov. Zavezuje in aktivira zaposlene, da začnejo razmišljati. Ko tako sami pridejo do spoznanja, da so željene spremembe nujne in dobre (saj morajo voditi v smeri izboljšav), se začnejo pojavljati tudi rezultati. In ponovljena uvodna misel: Ljudje se ne upirajo vsaki spremembi, upirajo se vsiljenim spremembam. Literatura: Lean Expert, PDS, Inc., Clearwater, Florida 'Metoda skupinskega dela - o tem kdaj drugič Bojan Samsa Natečaj Iščemo naj idejo za tiskani oglas na temo VAROVANJE OKOLJA Vsakemu izmed nas se kdaj pa kdaj utrne dobra ideja. Pogosto se je ne zavemo, še pogosteje pa je ne uresničimo. Zato ni tako pomembno, kolikokrat se nam ideja porodi, temveč je bolj pomembno, dajo spustimo v življenje. Sprejmite izziv. V vročih dopustniških mesecih, ko se bodo možgani sprostili, razmislite o tem, kako naj bi izgledal tiskan oglas na temo varovanja okolja. K sodelovanju ste vabljeni vsi sodelavci iz Skupine Droga, ne glede na delovno mesto in izkušnje, ki jih imate. Posebnih pogojev ni. Dobrodošla je vsaka dobra ideja. Sporočilo je lahko slikovno, tekstovno, lahko je tudi pesem ali kaj drugega. Razmislite, kako bi svojim sodelavcem na zanimiv način predstavili to pomembno tematiko. Komisija bo izbrala tri najboljše ideje, ki jih bomo s pomočjo sodelavcev iz marketinga tudi realizirali. Oglasi bodo objavljeni v Našem glasu. Vsi sodelujoči boste prejeli Drogino majico, zmagovalci pa boste na Dnevu Droge prejeli priznanje in nagrado. Rok za oddajo končnih predlogov je 15. avgust. Za podrobnejše informacije, pomoč in vzpodbude sva vam vedno na voljo: Janja Križman, janja.krizman@droga.si, tel.s 01 234 57 60 in Armando Tul, armando.tul@droga.si, tel.: 01 234 57 64 INTERNO KOMUNICIRANJE Kaj se dogaja na področju komuniciranja? Komuniciranje v tako velikem sistemu, kot je naš, postaja vse pomembnejši element kakovostnega poslovanja in je osnova za nemoteno opravljanje delovnih nalog ter hitro odkrivanje morebitnih težav, s katerimi se srečujemo pri vsakdanjem delu. Letos bo temu vidiku poslovanja posvečena posebna pozornost, saj želimo vzpostaviti sistematično, jasno, hitro in učinkovito komuniciranje tako navzven kot navznoter. Prvi koraki na poti do tega cilja so bili že storjeni. Preberite si, kaj je novega. Z mesecem junijem je začel veljati Drogin Pravilnik komuniciranja z mediji. Mediji so izredno pomembni mulitplikatorji informacij o podjetju in vplivni oblikovalci javnega mnenja. Vzpostavljanje profesionalne komunikacije z novinarji, ohranjanje dobrih odnosov z mediji in usmerjeno oblikovanje ugleda podjetja pa je tudi občutljivo in zahtevno področje, zato smo se odločili, da ga posebej uredimo s Poslovnikom o komuniciranju z mediji (Pr. št. 27), ki smo ga sprejeli junija in je zavezujoč za vse zaposlene v Skupini Droga. V njem so opredeljene pristojnosti pooblaščenih oseb za komuniciranje z mediji, osnovna pravila in potek komuniciranja. Dostopen je v tajništvu uprave ter pri Janji Križman v službi marketinga in si ga lahko ogledajo vsi pooblaščeni za komuniciranje z mediji v Drogi. Pravilnik internega komuniciranja bo pred- vidoma sprejet do konca leta. Njegov namen bo vzpostaviti reden in učinkovit pretok informacij po skupini Droga. V raziskavi Naš glas 2001, kjer smo preverjali vaše mnenje o internem glasilu, se je izkazalo, da si zaposleni želite več stika in možnosti postavljanja vprašanj vodstvu podjetja. Odločili smo se, da uvedemo Ponedeljkovo telefonsko linijo uprave. Vsak ponedeljek od 8. do 9. ure so vam člani uprave na razpolago za vprašanja in predloge (kontaktna oseba: Alenka Kolarič, tel.: 05 66 31 501). Kot je bilo že napovedano v majski številki, bomo letos prvič Dan Droge preživeli s sodelavci iz povezanih podjetij. Priprave že intenzivno potekajo. Vsak dan bodo potekale športne aktivnosti (nogomet, odbojka, tenis, košarka), zvečer pa bo zabava ob glasbi. Popoldne bomo za vse tiste, ki si boste to želeli, organizirali srečanje z upravo in ogled nove tovarne. Letošnja novost bo tudi podelitev nagrade za najbolj izvirno idejo na temo varovanja okolja. Zaposleni, ki bodo svojim sodelavcem na najbolj izviren in zanimiv način prikazali to tematiko, bodo za to posebej nagrajeni na Dnevu Droge. Na strani 11 je objavljen natečaj, kjer si lahko preberete še kaj več. Ker želimo, da ste zaposleni seznanjeni z uradnim stališčem podjetja o dogodkih, ki se dogajajo v Drogi, smo se odločili, da vsa sporočila za medije pred njihovim razpošiljanjem novinarjem pošljemo tudi zaposlenim. Zaposleni imate lahko preko Službe za odnose z javnostmi dostop tudi do vseh informacij o Drogi, ki so bile objavljene v medijih. Če vas zanima, kaj se je v določenem obdobju pisalo o določeni tematiki, se obrnite na Službo za odnose z javnostmi, ki vam bo posredovala želene informacije (janja.krizman@droga.si, tel.: 01 2345 776). Naš glas ima dve novi rubriki, s katerima želimo izboljšati medsebojno informiranost med zaposlenimi v celotni skupini Droga. To sta Drogin telegraf in Vaša stran. Vabljeni ste, da v uredništvo (majda.vlacic @droga.si, tel. 05 66 31 582) redno pošiljate kratke novice iz svojih oddelkov, hkrati pa lahko v rubriki Vaša stran postavljate vprašanja. V uredništvu se bodo potrudili najti osebo, ki bo lahko na vaša vprašanja čimbolj izčrpno odgovorila. Foto Jadran Rusjan Janja Križman INTERNO KOMUNICIRANJE Spremembe v uredništvu glasila S1. junijem je bil imenovan nov uredniški odbor. Sestavljajo ga predsednik UO Aleš Škraba in člani: Manuela Ferenčič Meden, Lilijana Hrvatin, Silvija Benčič, Tjaša Ulčar-Jesih, Sonja Požar, Vasja Rebec, Gregor Rustja in Majda Vlačič - glavna in odgovorna urednica. V poslovnem svetu in prav tako v Drogi d.d. se dogajajo spremembe; družba je postala koncern in načini razmišljanja se razlikujejo. Spremembe se odražajo tudi v vsebini in obliki glasila. Le-to ima pomembno vlogo pri prenosu informacij, zato morata družba in uredniški odbor posvetiti veliko pozornosti nastajanju in urejanju glasila, ga bolj formalizirati in pritegniti k rednemu sodelovanju zaposlene v odvisnih družbah. Uprava je - poleg predsednika UO in glavnega ter odgovornega urednika - potrdila tudi Poslovnik o ureditvi izdajateljskih razmerij glasila Naš glas. V njem so opredeljene pravice in dolžnosti izdajatelja, naloge oprganov glasila, frekvenca izdajanja glasila, izhodišča uredniške politike in okvirna vsebina-sklopi glasila. Vsekakor sta v poslovniku najpomembnejša 9. in 10. člen, ki definirata cilje glasila. To so predvsem obveščanje in izobraževanje interne javnosti, krepitev ugleda skupine Droga, krepitev identitete matične družbe in povezanih podjetij, zagotavljanje dvosmernosti komuniciranja ter utrjevanje korporacijske kulture in kulture komuniciranja. Poslovnik je začel veljati s 1. junijem 2002 in je dostopen na računalniški aplikaciji Organizacijski dokumenti (pod pravilniki-PR 26). Majda Vlačič Zahvala članom uredniškega odbora Vsem dolgoletnim članom Uredniškega odbora Našega glasu se iskreno zahvaljujeva za prizadevanje, kreativnost in čas, ki ste ga sedem let sleherni mesec vlagali v pripravo glasila. Vabiva vas k nadaljnjemu sodelovanju in kreiranju svojega glasila. Majda Vlačič, glavna in odgovorna urednica Aleš Škraba, predsednik uredniškega odbora DROGA v Želite informacijo iz prve roke? Novost: ponedelj kova telefonska linija uprave Vsak ponedeljek od 8.00 do 9.00 ure bo uprava na voljo za vaša vprašanja in predloge (več na naslednji strani). tel.: (05) 66-31-501 INTERNO KOMUNICIRANJE Ponedeljkove telefonske linije uprave (ali beseda ni konj) V prejšnji številki Našega glasu smo lahko v rubriki Drogin telegraf prebrali novičko o uvedbi Ponedeljkove telefonske linije uprave. Na podlagi raziskave Naš glas 2001 smo ugotovili, da si zaposleni želimo več neposrednih stikov z vodstvom podjetja. Tako smo dobili dve novi možnosti, da lahko izrazimo svoja mnenja in predloge oz. zastavimo vprašanja; poleg nove rubrike Vaša stran nam je na voljo tudi Ponedeljkova telefonska linija uprave, ki je zaživela s 1.6.2002. Vsak ponedeljek lahko med 8. in 9.uro zavrtimo tel.številko 05 6631 501. Oglasila se nam bo poslovna sekretarka OE Uprava, ga. Alenka Kolarič. Povezala nas bo z enim od članov uprave ali s predsednikom uprave Go. Alenko Kolarič in naključno izbrane zaposlene smo povprašali za mnenje o telefonski liniji. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: • Ali veste, da je uprava podjetja vsak ponedeljek dosegljiva po telefonu? Na kakšen način ste to izvedeli? • Kaj menite o tej novosti? • Ali boste tudi vi poklicali? Alenka Kolarič - OE Uprava: Ponedeljkova telefonska linija uprave je bila do sedaj odprta dvakrat in sicer v ponedeljek 3. in 10. junija. Poklical ni še nihče. Oba ponedeljka so bili med 8.in 9.uro dosegljivi g. Matjaž Čačovič, g. Vlado Drožina in g. Aleš Škraba. Zagotovo bo še nekaj časa trajalo, da zaposleni prebijemo led. Zamisel je dobra, saj je na ta način dana možnost vsem zaposlenim, da z vodstvom družbe vzpostavijo direkten stik. Ga. Alenka Kolarič Jože Šorgo - OE Poslovna informatika V Našem glasu sem prebral o tej novosti. Menim, da je zamisel v redu, ker je to eden izmed možnih načinov za reševanje problemov, ki nastajajo na delu. Upam, da bodo člani uprave vsak ponedeljek dosegljivi. Na začetku, dokler se zaposleni ne privadijo, zagotovo ne bo gneče. Prepričan sem, da bom tudi sam izkoristil to možnost za pogovor. Olivija Mezgec - PC Sol Za Ponedeljkovo telefonsko linijo sedaj prvič slišim (opomba: V času pisanja tega sestavka v PC Sol še niso dobili Našega glasu). Če zaposleni začuti, da je prišlo do določenega problema, lahko sedaj pokliče, kar je pozitivno. Zase ne vem, v katerem primeru bi se odločila, da pokličem. Zagotovo bi se najprej obrnila na svoje neposredne vodje. Bruno Flego - PC Nova tovarna / tehnična služba Vodja tehnične službe mi je povedal o tej novosti. Mislim, da je to dobro, ker lahko vsak zaposleni kontaktira z vodstvom. Poklical bi tudi sam, čeprav lahko pridem do kontaktov z vodilnimi tudi na druge načine. Za tiste, ki nimajo te možnosti, je to dobra rešitev. Vinka Boštjančič - PC Zlato polje V Našem glasu sem prebrala o Ponedeljkovi telefonski liniji. To je dobro za zaposlene, saj v primeru, da ne dobijo ustreznih informacij, lahko vprašajo. Trenutno sama nimam vprašanj za vodstvo podjetja, če bi čutila potrebo, pa bi vprašala. Marta Zorec - PC Gosad Do sedaj nisem vedela za Ponedeljkovo Ga. Marta Zorec telefonsko linijo. Prepričana sem, da je zamisel v redu, ker imamo zaposleni možnost zastavit kakšno vprašanje. Če bi me kaj primernega zanimalo, bi poklicala in vprašala. Iz mnenj sogovornikov je razvidno, da je bila Ponedeljkova telefonska linija uprave lepo sprejeta, saj sem naletela na sama pozitivna mnenja. Škoda bi bilo, da ponujene priložnosti ne bi izkoristili. Na ta način je ponujena priložnost vsem zaposlenim, ne glede na lokacijo, da navežejo stik z vodstvom in na ta način pridejo do “besede”. Beseda je torej naša - le nekoliko poguma je še potrebno, da prebijemo led, kakor je rekla ga. Kolarič. Lilijana Hrvatin PLAČNI SISTEM Trendi na področju plačnih sistemov Da bi podjetje ne samo pridobilo, ampak tudi zadržalo dobre kadre, mora razviti dober plačni sistem, ki bo zagotavljal doseganje želenih rezultatov in zaposlene motiviral. Predvsem predstavniki nove generacije delojemalcev se ob zaposlitvi najprej spoznajo s svojim delovnim mestom in z utečenimi postopki, takoj v naslednji fazi pa iščejo nove izzive in predlagajo spremembe. S svojim plačnim sistemom bi morala družba podajati zaposlenim informacijo, katera znanja in vedenja so zaželena. S pravilno postavljenim sistemom plač in nagrad namreč spodbujamo želena vedenja in spreminjamo vedenja, ki družbi ne doprinašajo dodane vrednosti. Predavatelji in udeleženci XVII. posveta DVD na Bledu Preden se v družbi postavi plačni sistem, se je potrebno vprašati: • Kaj naj zaposleni delajo in kako? • Kakšno vedenje želimo spodbujati? Glede na to, da je to področje V Sloveniji še v razvoju, je Društvo za vrednotenje dela, organizacijski in kadrovski razvoj (DVD) v mesecu maju na Bledu organiziralo posvet na temo “Ljudje in plače v spremenjenih razmerah”. Na njem so predavali različni strokovnjaki s področja upravljanja s človeškimi viri. Med ostalimi je predstavil zanimive trende s področja plačnih sistemov tudi dr. Bogdan Lipičnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V tabeli Plačni trendi v Evropi so predstavljeni nekateri premiki, ki bi se po njegovem morali zgoditi, če bi želeli pristopiti k sodobnemu načinu določanja prejemkov zaposlenih. Poudarek je bil predvsem na tem, da ni pomembna samo višina, ampak predvsem struktura prejemkov (predvsem v prid gibljivemu delu). Iz postavljenih kriterijev za gibljivi del pa bi moralo izhajati, da ni bistveno samo to, da se zadani cilj doseže, ampak tudi to, kako se ga doseže. Fiksna plača privabi kadre “na obisk”, vendar nam ne zagotavlja, da ob prvi priložnosti ne bodo zbežali skozi “stranska vrata”. Da bi imeli uspešne in motivirane kadre, morajo vnaprej vedeti, ali bodo za dobro delo nagrajeni in kakšna (oz. kolikšna) bo nagrada. Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je pred kratkim izdalo predlog metodologije novega plačnega modela za gospodarske družbe, ki bo verjetno še nekaj časa v obravnavi. Z novim modelom naj bi družbam zagotovili večjo prožnost pri določanju fiksnih prejemkov, le ti pa naj bi bili čimbolj tržno usmerjeni. Poleg tega si prizadevajo tudi, da bi čimbolj spodbudili uvedbo oz. povečanje variabilnega dela prejemkov vseh zaposlenih, ki naj bi bil odvisen od uspešnosti posameznika, skupine ali celotnega podjetja. Silvija Benčič UODII I* N*11 v snuouun I llHI ti* Vir: XVII. posvet DVD, Dr. Bogdan Lipičnik: Plače in razvoj zmožnosti ljudi ■ novi koncepti V SLUŽBI KUPCA Zadovoljen kupec je dober kupec Dobra volja pač dobro vpliva na vsakega in na vse. Komuniciranje je prijetnejše, in ko smo dobre volje so naše odločitve zagotovo pozitivnejše kot bi bile sicer. To vodilo je pametno zasledovati doma v zasebnem življenju, kakor tudi v službi. V Drogi d.d. se zavedamo vseh prednosti korektnega in prijetnega komuniciranja s poslovnimi partnerji. V odnose s poslovnimi partnerji želimo vtkati čim več pozitivnih niti in veliko dobre volje. V ta namen organiziramo letna srečanja, na katerih ne teče beseda o poslu temveč se v sproščenem vzdušju poskušamo približati drug drugemu in se poveseliti. Dogovor o novem ceniku z gospo Jožico iz Koloniala Letos smo s poslovnimi partnerji ponovno preživeli nekaj lepih trenutkov. Pridružili so se nam 18. Primorski lobi junija na katamaranu Prince of Venice v Portorožu, odkoder smo se odpeljali v Rovinj, od tu pa z manjšo lokalno ladjico do Crvenega otoka. Novomeško - strunjanska naveza začinjena z Degrojem Razlog za dobro voljo se je rodil že ob samem srečanju z znanimi obrazi, ki so bili že ob misli, da je torek delovni dan a kljub temu namenjen zabavi, nasmejani. Dan je bil lep, sončen in morje je bilo mirno. Že isti trenutek, ko se je katamaran odlepil od pomola, so se hostese pričele spretno smukati med gosti; ponujale so kavico, sendviče in brezalkoholne pijače. Prav kmalu so se jim pridružili prijazni fantje podjetja VIVO d.o.o. Catering in ponujali sveže jagode in češnje. Prav razvajali so nas. Iz ospredja gliserja so se začuli prvi zvoki znanih melodij glasbene skupine Kalamari. Ob vsem tem prijetnem živ-žavu je bila pot do Rovinja prekratka. Po opravljenih carinskih formalnostihse je skupina porazdelila v dve. Nekateri so ostali v Rovinju, drugi pa so se odločili za kopanje (mnogi letos prvič) ob obali V SLUŽBI KUPCA V pričakovanju Crvenega otoka “Rdečega otoka”. Crveni otok bi lahko tudi poimenovali zeleni otok, obalo čudežno in vodo rajsko. Vsem, ki smo se odločili za kopanje, nam ni bilo žal odločitve niti za trenutek. Žal nam je bilo le časa, ki je neusmiljeno hitel. Ob pol štirih smo morali biti spet vsi na pomolu v Rovinju, od koder nas je beneški princ popeljal proti Vrsarju. Pred Vrsarjem je princ postal in na dveh palubah katamarana so Vivini fantje pripravili pravo roštiljado: čevapčiči, kalamari, bučke paradajz, ajvar, paprika in še in še. Tudi za desert so poskrbeli. Na voljo smo imeli kokosove kocke in dve vrsti zavitka. Ob vsem tem pa vrsto pijač. Ta dan je bil zagotovo eden najtoplejših v letu. Grelo je z vseh strani in ni čudno, da se je vnelo tudi na plesišču katamarana. Fantje iz skupine Kalamari pa so požar še podžigali z vsako naslednjo skladbo, bolj in bolj. Plesalce je uspelo zaustaviti le Sašu Hribarju, ko jih je pozval k plesnemu tekmovanju, izbral je “strokovno” komisijo in sedem parov. Pravzaprav so se pari izbirali sami med seboj. Izkazati so se morali v baletu, čutnem plesu, sovraštvu, podkupovanju komisije in publike. Vsi so se odlično odrezali, saj je vsak izmed parov nasmejal gledalce do solz. Nagrade, košaro z Droginimi izdelki ali kavo Barcaffe s skodelicami, pa so prejeli le prvi trije pari. Nagrade so prejeli tudi srečneži, ki so ta dan (tudi dan prej ali dan kasneje) slavili osebni jubilej. Slavljenje jubileja pa ni zadosten razlog z prejem dragocene nagrade, je menil Sašo. Vsak od njih je moral prestati Sašov inteligenčni test oz. zagovor na temo, ki jo je določil voditelj programa - Sašo. Nekaj primerov: zakaj je sendvič boljši od seksa, zakaj je pametno zgraditi javna stranišča, bilo je govora kahlah - nočnih posodah in o drugih pametnih rečeh. Zabave in smeha je bilo toliko, da nihče ni opazil, da je princ že pred slovensko obalo. Na to nas je opozoril kapetanov glas, ko nas je pozval, da se usedemo na svoja mesta in počakamo obalne oblasti. Izlet se je bližal koncu. Potniki so se začeli umirjati in si izmenjavati mnenja in vtise o preživetih dogodkih. Veseli so bili, da so se odzvali Droginemu povabilu na mini križarjenje. Prijetno je bilo prisluhniti pohvalam in čestitkam organizatorki - Drogi d.d. jutri in morda še kateri drugi delaven dan bo pogovor s poslovnim partnerjem pričel z obuditvijo spomina na izlet ali celo morda z zahvalo. Beseda bo stekla, stik bo pristnejši, bolj prijateljski... Zatišje pred tekmovalno nevihto Tekst in slika Majda Vlačič DROGIN ROJSTNI DAN Še pomnite, gospodje? (Ob Droginem rojstnem dnevu) S sklepoma delavskega sveta podjetja Gosad iz Ljubljana, dne 29.4.1964 in delavskega sveta podjetja Začimba-Soline, dne 6.5.1964, so se delavci dveh podjetij odločili, da se Gosad pripoji k podjetju Začimba-Soline. To sta s svojima odločbama potrdili tudi skupščini občin Ljubljana in Piran v juniju 1964. Združeni podjetji sta se s 1. julijem 1964 preimenovali v podjetje Droga. Z združitvijo sta podjetji poleg ljudi in izkušenj združili tudi številne težave: lokacijsko razdrobljenost, neustrezne kadre, zastarelo opremo, nerentabilne obrate-proizvodnjo in proizvode. Treba je bilo izboljšati organizacijo dela, ukiniti nekatere obrate in več delovnih mest, povečati produktivnost in še pred tem, seveda, modernizirati tehnologijo. zdravo z naravo Vse to se je zgodilo pred davnimi 38 leti. V tem obdobju je Droga doživljala svoje padce in vzpone, preživljala številna krizna obdobja in obdobja uspešnega poslovanja. Nemalokrat se je na svojih napakah učila in jih boleče popravljala, velikokrat pa so bile za slabe poslovne rezultate krive politične poteze, ki jih je narekoval državni sistem. Številna združevanja podjetij v Drogo (združitev OZD Droga in OZD Delamaris Izola ter priključitev podjetja Koloniale iz Pirana leta 1977 ; združitev DO Agraria iz Kopra in DO Mesna predelovalna industrija Kras iz Sežane v novo DO Droga-Agraria leta 1983) in Droge v sestavljeni organizaciji (v SOZD HP leta 1976; v SOZD Tl MAV leta 1984) so podjetje oslabile. Tvorba je bila prevelika in preraznolika. Ob koncu osemdesetih let je nastopilo obdobje odcepitev TOZD. Le ti so se od Droge odcepili drug za drugim. Droga je postala enovito podjetje v sestavi in obsegu kot v prvih letih svojega nastanka, povečana le za Argo. Pripravljena je bila na nove napore in izzive, ki so se pojavili z osamosvojitvijo mlade države Slovenije in z izgubljanjem trga republik nekdanje Jugoslavije. Pričela je z ustanavljanjem podjetij v republikah bivše države. Že leta 1989 je ustanovila podjetje na Hrvaškem. Februarja leta 1993 • je Drogo Portorož, takrat se je podjetje že preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo, dokapitaliziral tuji partner ED81MAN COFFEE Ltd. iz Londona. Januarja 1996 se je Droga lastninsko preoblikovala. Postala je delniška družba z znanimi lastniki in firmo Droga Portorož, Živilska industrija d.d., Portorož. Istega leta je Droga d.d. na podlagi certifikacijske presoje priznane organizacije BVQI prejela certifikat skladnosti sistema kakovosti s standardom SIST ISO 9001. Danes ima Droga osem hčerinskih podjetij v tujini. Leto 2001 pa je bilo za Drogo d.d. zagotovo leto iskanja novih poslovnih priložnosti in velikih sprememb. Preselila se je v novo tovarno v Izoli, kupila pražarno v Makedoniji, klavnico v Italiji, ustanovila mešano podjetje v Prištini, pridobila mednarodni okoljski certifikat ISO 14001 in prodala lokacije bivšega proizvodnega centra Začimba. V januarju 2002 je odprodala hčerinsko podjetje Soline, d.o.o., v marcu pa še lokacije bivšega proizvodnega centra Argo. In kakšni so načrti za v prihodnost ? Ne-skromni! Droga je svoj strateški poslovni načrt dopolnila s strateškim marketinškim načrtom, v katerem so opredeljena marketinška vlaganja za posamezne trge do leta 2005, saj je ena izmed temeljnih nalog v letu 2002 celovita poslovna integracija povezanih podjetij v koncern Droga.Temeljno nalogo pa bodo spremljale še ostale nič manj pomembne naloge: utrjevanje tržne pozicije Droginih blagovnih znamk na domačem trgu, povečanje izvoza, racionalizacija poslovanja z znižanjem stroškov, skrb za okolje in zmanjšanje porabe energije in količine odpadkov ter še številne druge v letnem načrtu zastavljene naloge. Pot ne bo brez težav, kakor tudi nikoli ni bila od leta 1964 dalje. Toda z izgradnjo nove tovarne in s posodobitvijo ne le proizvodnje, marveč tudi celega managementa ter z jasno vizijo o ciljih, ki jih želimo doseči, bomo lažje prišli do cilja. Vse najboljše Droga in s r e č n o! Tekst Majda Vlačič Slika Jadran Rusjan o < Pl POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Za varnejšo jesen življenja ali “kakor si boš postlal, tako boš spal!” S tem ljudskim pregovorom je v majski številki glasila Naš glas pričela svoj uvodnik Sonja Požar. Uvodnik je bil v cecloti namenjen dodatnemu prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju. V njem je zapisala, da delodajalci sicer obveščajo zaposlene o tem, kaj je zanje dobro oz najboljše, da pa še vedno naletimo na dosti nepoučenih ali celo brezbrižnih, ki v dodatnih zavarovanjih vidijo le past, ki jo je nastavila država, da bi izmamila kar največ denarja iz žepov zaposlenih. Uvodnik je sklenila z mislijo, da je pametno, da si zagotovimo dodatna sredstva za jesen življenja v letih, ko smo še polni moči in podjetnosti. Tudi v Drogi smo v maju zakjučili zbiranjue pristopnih izjav k Pokojninskemu načrtu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Lahko rečem, da za našo družbo ne velja to, kar je Sonja zapisala v svojem uvodniku, saj so zaposleni s 100% pristopom k pokojninskemu načrtu dokazali, da se zavedajo pomembnosti tovrstnega zavarovanja. Pomembno vlogo pri seznanjanju zaposlenih je odigral tudi sindikat družbe. Uvdeba Prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovarija za zaposlene v družbi pomeni pomembno in dolgoročno pridobitev in trenutno je v Sloveniji le 11% podjetij, ki so pripravljena sofinancirati pokojninski načrt za svoje delavce. Marjeta Koštomaj Slika Jaka Jeraša j*.— *'£■ Sr * »imunim, MARKETINŠKE AKTIVNOSTI Barcaffe na partiju • •• Promocija gostinske kave se nadaljuje, organizatorji barcaffe partijev pa se lahko pohvalijo, da so ta druženja vse bolj obiskana in odmevna. Partiji, organizirani v zadnjem obdobju, so namenjeni promociji kavne mešanice Barcaffe Bar Prestige, zato potekajo v gostinskih lokalih, kjer imajo to kavo v ponudbi. Okusne kavne koktajle še vedno pripravlja Aleš Ogrin, svetovni prvak v pripravi koktajlov. Sašo Hribar in njegov sodelavec iz tedenske oddaje radio Ga-ga Jure Mastnak (jure je novost partijev) pa še naprej spravljata v smeh goste partija. Študent filozofske fakultete Jure je prav posebno nadarjen za oponašanje nekaterih znanih oseb iz sveta športa in politike. Aktualne teme, ki jih Jure prikliče skozi osebnosti kot so Srečko Katanec, Zmago Sagadin ali reporter formule ena Miran Aleščič in še mnoge druge, partije popestrijo, njihova odmevnost pa je vse večja. Majda Vlačič iRCafifB Utrinek z Barcaffe Prestige partija v Ravnah na Koroškem v začetku junija v lokalu Kava bar Vita ...in v Benetkah V maju izpeljana nagradna igra “S kraljico kav v Benetke”, ki je tri tedne potekala v časniku Večer v sodelovanju z Drogo d.d., se je zaključila s “podelitvijo” prve nagrade - izletom 150 srečnih izžrebancev v Benetke. Izleta se je 11. junija udeležilo 300 nagrajencev, 150 neposrednih izžrebancev in 150 spremljevalcev. Kljub pogostemu deževju v začetku meseca so izletniki v Benetke z vremenom imeli srečo, saj je sonce sijalo cel dan in tudi Markov trg, ki je bil v tem obdobju pogosto poplavljen, je bil ta dan suh. Ob privezu katamarana Prince of Venice ob obalo je večina izletnikov kapico rdeče barve z napisom Barcaffe (podarili smo jo vsakemu ob vstopu na plovilo) skrbno spravila v nahrbtnik, zadostovalo pa je le nekaj korakov po od sonca raz- gretem pomolu, da jo je spet nataknila na glavo. Številne zahvale organizatorju izleta - Drogi d.d. že med samim izletom in tudi nekaj pisnih zahval, ki smo jih prejeli v dnevih po izletu, pričajo, da je bila nagradna akcija zelo uspešna. Majda Vlačič Rdeče čepice Barcaffeja so dahnile nekoliko veselja resnim, starodavnim benečanskim zidovom BORZNI KOMENTAR KADROVSKE NOVICE Juhu - borzne počitnice so tu! Da, tudi kapital potrebuje počitnice - in letos bodo lahko brezskrbne kot že dolgo ne. To napoveduje tudi trg, ki je izkoristil pretekli mesec predvsem za umiritev in utrditev doseženih tečajnih ravni, s čimer bo marsikateremu investitorju olajšal odločitev o odhodu na težko pričakovan in zaslužen poletni dopust. Indeks SBI je tako zabeležil simbolično povečanje za 1,5%, indeks PIX pa je po intenzivni rasti v mesecu aprilu zabeležil zmerno korekcijo in padec v višini 7,3%. V tem času, ki so ga zaznamovali sklici skupščin ter objave predlogov delitve dobičkov in izplačil dividend, borzni trg tudi ni bil deležen informacij in novic, ki bi bistveno spreminjale pogled investitorjev na delnice. Pasivne obrestne mere tako še vedno zmerno padajo, l.julij pa še vedno ostaja datum prehoda na nominalne obrestne mere za depozite do 1 leta. Še največ medijske pozornosti (beri: pozornosti vedno bolj dopustniško obarvanega časnika Finance) je bilo v tem času namenjene predlogu novega Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ki se nazadnje le ne bo sprejemal v tako obsežni in revolucionarni obliki, kot je bil predlagan) in spremembam pogojev za vpis pokojninskih bonov. Glede na to, da je cena PBoN v dnevu po izglasovanju končne vsebine sprememb padla iz 60 na 50 SIT, gre sklepati, da je trg zares upal in verjel, da bo zakonodajalec povišal maksimalno število bonov za zamenjavo za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja iz obstoječih 10.000 na 30.000. Vendar se to ni zgodilo, saj je parlament zgolj podaljšal rok za zamenjavo do 31/12/2001. 9-apr 9.maj i4.junij Lek 56.046 59-997 61.698 DROGA 60.041 61.039 60.768 Istrabenz 6.303 6.398 6.803 Krka 34.007 37.601 37.027 Luka Koper 4.300 4-339 4-395 Petrol 29.002 31.014 31.927 Intereuropa 4.686 4.807 4.861 S B 1 2.598,31 2.749,18 2.792,31 P 1 X 1.961,82 2.427,68 2.248,30 Za tečaj delnice Droge se zdi, da si je na nivoju malo nad 60.000 SIT postavil že kar svoj “poletni bazni camp”, temu ustrezno pa se je tudi zmanjšala prometnost delnice, kar tudi ni nič posebej novega. Da bo dopust lastnikom še slajši, bo poskrbel Drogin dividendni nektar v višini 1.755 SIT bruto/delnico, ki prihaja lastnikom v žepe (oz. na bodoče transakcijske račune) najkasneje s 30.6.2002. In ker smo preteklo borzno in obborzno dogajanje že izdatno komentirali v prejšnjih mesecih, ponujam tokrat le povzetek že napisanega: razlogov za splošni nenadni padec delniških tečajev pomembnejših delnic in PIDov ni, hkrati pa je na podlagi obstoječih informacij nerealno pričakovati tako močne stopnje rasti, kot so bile dosežene v pomladnih mesecih, tudi v prihodnje. Pa prijetne dopustniške dni! Uroš Janževič, finančni analitik PFCInterfin Koper ZAPOSLENOST V MAJU 2002 V matičnem podjetju je bilo na dan 31.05.2002 zaposlenih 628 delavcev, od tega 302 moška in 326 žensk. Prihodi delavcev: V maju smo sprejeli 2 sodelavca za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v maju prenehalo 1 sodelavcu. Razlog prenehanja je bila upokojitev. Pripravništvo: Todorovič Tea, pripravnica v OE Poslovna informatika-Računovodstvo, Stanojevič Maja, pripravnica v OE Poslovna informatika- Kontroling ter Nataša Bazjak Cristini, pripravnica v OE Štabne službe- Kadrovska služba so v mesecu maju uspešno opravile pripravniški izpit. Iskreno čestitamo! V Droginih podjetjih v tujini je bilo na dan 31.5.2002 zaposlenih 159 delavcev in sicer v: DROGA d.0.0. BUJE - 26 zaposlenih DROGA d.0.0. SARAJEVO -17 zaposlenih DROGA d.0.0. SKOPJE -18 zaposlenih DROGA d.0.0. PRIŠTINA -12 zaposlenih D.O.O. DROGA BEOGRAD -14 zaposlenih DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA - 9 zaposlenih SANDRI S.p.A. ITALIJA - 31 zaposlenih AGRO - IMPEX DROGA PORTOROŽ D.O.O.E.L. Uvoz - izvoz SKOPJE - 32 zaposlenih V JUNIJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 20- letniki Hato ČEHIČ iz PC Nova tovarna Ernest REBERNIK iz PC Nova tovarna Maurizio PRIMANI iz PC Sol 30- letniki Aljoša MAHNIČ iz PC Nova tovarna NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 2. točke 44. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. V NAŠI BLIŽINI Tudi prijaznost in nasmeh sta nepogrešljivi začimbi Vsak dan mi med čakanjem na malico pogled obstane na veliki modri knjigi, na kateri z velikimi zlatimi črkami piše KNJIGA VTISOV. Ničkolikokrat sem jo hotela iz radovednosti odpreti in prebrati zapise v njej. Vendar ni bilo nikoli dovolj časa, da bi to storila. Prejšnji teden pa je bila vrsta nekoliko daljša in sem čas, ko sem čakala, izkoristila za brskanje po teh zapiskih. Presenečena sem bila. Med kopico umestnih, pa tudi manj umestnih pripomb na hrano sem zasledila kar nekaj pohvalnih zapisov. Vsi po vrsti so se nanašali na prijaznost osebja v jedilnici. Najbrž vam jih ni treba še enkrat predstavljati. Pa naj vam predstavim zaposlene v jedilnici: • Danica Zudič • Fatima Dulič • Marija Gregorič • Vesna Radovac • Marinella Gorela (občasno nadomešča) Pomagajo jim zaposleni iz Euresta: • David Kavčič (trenutno ga nadomešča Tomaž Kranjc) • Danijel Dandič • Rasim Sefič (prevaža malice) Po potrebi pa jim priskočijo na pomoč tudi drugi zaposleni v Eurestu. Za vtise sem vprašala tudi zaposlene. Ga. Danica Zudič je povedala: “Trudimo se, da bi zadovoljili vse. Ugotavljamo da je to zelo težko. Najmanj so zadovoljni zaposleni, ki ne uživajo mesa. Posebno pozimi je ponudba zelenjave in sadja manj raznovrstna kot spomladi, poleti in jeseni. Včasih se nam zgodi, da za tiste, ki pridejo po 11.30, zmanjka tega, kar so naročili, kar zopet povzroči negodovanje. Hkrati pa moram povedati, da smo vsakega predloga veseli in se trudimo, da bi se željam maksimalno prilagodili. Prej sem delala v menzi Začimbe. Primerjava je skorajda nemogoča, saj smo tam v zadnjih letih pripravljali samo hladne malice. Tukaj je veliko več dela.” Ostali so povedali, da se vrata jedilnice odprejo zjutraj ob 5.uri, zaprejo pa šele ob 21. uri. Pozna se, da je postalo topleje, saj pojemo vedno več sadja. Lani je več delavcev nosilo malice domov, sedaj pa je tega vedno manj. Menijo, da je jedilnica lepa in dovolj prostorna. Lansko poletje je bilo v jedilnici in v razdelilni kuhinji zelo toplo, saj prostori niso klimatizirani. Pomivalke najbolj pogrešajo zavese v pomivalnici. Zaradi toplote odpirajo okno, kar povzroča neprijetne prepihe. Za konec pa še misel iz knjige vtisov: “ Zelo prijazno osebje, okusna malica. Zadovoljni smo. Samo tako naprej.” (Več podpisov). Lilijana Hrvatin jjnm* Pol ure za oddih in okrepčilo DROGIN TELEGRAF Slovensko združenje za kakovost (SZK) je letos organiziralo strokovno ekskurzijo članov SZK, v šempetersko podjetje ISKRA AVTOELEKTRIKA. Enaintridesetim zbranim članom SZK je direktor g. Aleš Nemec na kratko predstavil podjetje in uspešne projekte. ISKRA AVTOELEKTRIKA je dobavitelj zaganjalnikov in alter-natorjev za (v glavnem) avtomobilsko industrijo in ima 2009 zaposlenih ter izvozi 99% vseh svojih proizvodov. Po končani predstavitvi je g. Jožko Čuk, predsednik SZK, vodil delo z zbiranjem idej (“brainstorming”) o nadaljnji viziji razvoja SZK. Prisotni smo tudi izvolili tri nadomestne člane UO SZK ter si ogledali ISKRO AVTOELEKTRIKO. Damjana Poberaj Maruška LENARČIČ srčnim naslovom “CVETKE BREZ SMETKE”. V prejšnjih letih so mladi planinci čistili in pobirali smeti po planinskih poteh, predvsem tistih, ki vodijo na Slavnik. Ker smo ugotovili, da je po teh poteh vedno manj smeti, saj postajajo obiskovalci planin tudi ljubitelji neokrnjene narave, je letos 200 mladih planincev čistilo morsko obalo od Debelega rtiča do Pirana. Mladi planinci so se krepko namučili pri pobiranju smeti, zato jim je bil še kako dobrodošel Drogin čaj in keksi na sklepni prireditvi v San Simonu. V zahvalo so nam poslali ročno izdelano “medaljico” (na sliki). Akcija “CVETKE BREZ SMETKE” s čajem in keksi “1001 CVET” Mladinski odsek Obalnega planinskega društva Koper že več let organizira čistilno akcijo s pri- Kdo bo postal kolesar? Naša (pred)poletna inovativna akcija zbiranja koristnih predlogov se bliža koncu. Nagrada, ki jo bomo izžrebali med vsemi prispelimi koristnimi predlogi - gorsko kolo - še vedno stoji pred jedilnico v Izoli in čaka na novega lastnika. Vse do 30. junija je še čas, da si zagotovite mesto v bobnu za žrebanje. Zato postrgajte še malo po kotičkih svojih možganov, ozrite se okoli sebe in si izmislite kaj koristnega, katero od tistih drobnih, preprostih reči, ki vam olajšajo delo, ki prihranijo kako fotokopijo ali kakšno zaklopnico, zaradi katere vam bo treba narediti kakšen korak manj... Vse vaše predloge bomo uvrstili v žreb. In ne pozabite stare modrosti: če nimaš srečke, ti sreča nič ne pomaga. DROGIN TELEGRAF Obisk Društva za kadrovsko dejavnost Pomurja V petek, 7.6.2002, nas je obiskalo 22 članov Društva za kadrovsko dejavnost Pomurja. V okviru strokovne ekskurzije so imeli organiziran obisk naše družbe. Predstavili smo jim skupino Droga d.d. in nekaj sistemov ravnanja pri delu. Po predavanjih je sledila okrogla miza, kjer smo imeli možnost, da si s strokovnjaki z različnih področij izmenjamo mnenja in izkušnje. V ponedeljek, 10.6.2002, smo prejeli pismo predsednice društva, ge. Cvetke Sreš, ki se nam je zahvalila za prisrčen sprejem ter zapisala: “Še dolgo na poti domov so se kolegi pogovarjali o vtisih, ki so jih dobili v Drogi, se primerjali in si vem kako zvenečih seminarjev, le k razlagali, kako potekajo v domačih sosedu je treba malo pogledati, podjetjih. Presenečeni in zadovoljni smo bili, Mislim, da je prav to kvaliteta ko smo videli vašo mlado ekipo, takšnih srečanj, saj včasih res ni Verjamemo, da se bo o Drogi in potrebno, da se udeležujemo ne kadrih še slišalo.” Uvajalni seminar V sredo, 12.6.2002, smo organizirali uvajalni seminar za vse sodelavce, ki so se nam pridružili od septembra 2001 dalje. Skupino 12 novih sodelavcev smo zbrali v učilnici upravne stavbe Droge d.d. v Izoli in jih seznanili z osnovnimi funkcijami nekaterih oddelkov v podjetju ter jih popeljali na ogled PC Nova tovarna. Na sedmi Marketinški konferenci v Portorožu, ki je potekala zadnje dni v maju, je Društvo za marketing Slovenije podelilo nagrado Marketinški up 2002 za najboljša magistrska in diplomska dela s področja trženja. Med nagrajenci je bila tudi naša sodelavka Katja Uljan iz marketinga, vodja blagovne znamke Barcajfe. Nagrado je prejela za magistrsko delo z naslovom Merjenje uspešnosti oglaševanja na primeru blagovne zunamke Barcajfe. Katji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo poslovnih uspehov! M. V. Izid PKP V petek, 14.6.2002, smo vsi zaposleni s plačilno listo prejeli tudi novo Podjetniško kolektivno pogodbo, na podlagi katere so urejene naše pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja za prihodnji dve leti. DROGIN TELEGRAF ZUNANJA PRESOJA HACCP Dne 10.6.2002 je potekala zunanja presoja HACCP tudi v PC Gosad. NOVE INVESTICIJE V PC Gosad se zaključuje obnova čistilne naprave, h koncu gre tudi izgradnja prizidka nove linije za zelenjavne omake in nove rastlinske čistilne naprave. Sedaj že urejamo potrebno dokumentacijo za tehnični prevzem vseh treh objektov. Danica Kranjc Prizor z zunanje presoje v Gosadu POMOČ PRI DELU Tudi letos smo v Gosadu sezonsko zaposlili še 20 novih sodelavcev, saj se je dela “nagrmadilo” čez glavo. Ta skupina je delala že v letu 2001 in bo ostala še v sezoni predelave vrtnin in predelave zelenjavnih omak. Za to predelavo ni več določeno, kdaj se prične in kdaj konča, ampak traja celo leto. Vse navedene naloge so povzročile, da nismo mogli organizirati strokovnega potovanja za zaposlene, saj noben datum ni odgovarjal, zaradi službenih ali privatnih obveznosti. Še ena kontrola ne bo odveč! V eni od proizvodnih hal v Gosadu DROGIN TELEGRAF Aktivnosti v proizvodnji V zadnjem obdobju opažamo v proizvodnji PC Nova tovarna veliko novih obrazov, ki se v belih haljah vrtijo okrog elektro omaric. To niso novozaposleni elektrikarji, ampak delavci podjetja Metronik iz Ljubljane, ki vzpostavljajo komunikacijo med proizvodnimi stroji in “centralnim nadzornim računalnikom”. Funkcija tega računalnika je arhiviranje podatkov (signalov), ki jih oddajajo proizvodni stroji. V Drogi smo se odločili, da po vzpostavitvi procesa označevanja izdelkov med proizvodnim procesom, ob preselitvi proizvodnih linij na lokacijo nove tovarne naredimo še korak naprej k popolnemu obvladovanju proizvodnega procesa. Zato je bila konec 2001 s podjetjem Metronik iz Ljubljane podpisana pogodba o izgradnji novega informacijskega sistema. S tem sistemom bomo lahko vsak trenutek iz za to namenjenih računalnikov spremljali potek proizvodnje izdelka (količino izdelka, kaj se je dogajalo med procesom, zastoji, izkoriščenost linij...). Ob tej priliki bi se zahvalil vsem zaposlenim v proizvodnji za razumevanje ob motnjah proizvodnje in vzdrževalcem za pomoč izvajalcem. Gregor Rustja Usposabljanje V okviru specializiranega izpopolnjevanja za management družbe smo konec maja organizirali izpopolnjevanje na temo Uvajanje sodobnega motiviranja in nagrajevanja managementa. Izpopolnjevanje je potekalo v konferenčni dvorani upravne stavbe v Izoli, predavali pa so predavatelji podjetja Socius iz Ljubljane. M.K. INFORMATIKA Varnost nakupovanja preko interneta! (Nadaljevanje iz prejšnje številke) NFORMATIKA Standardi Strokovnjaki napovedujejo, da bo v naslednjih letih največji razcvet doživelo elektronsko poslovanje s pomočjo kreditnih, plačilnih, bančnih in podobnih kartic. Da bi to bilo mogoče, mora obstajati najmanjši skupni imenovalec, ki to omogoča. Ne moremo si namreč predstavljati, da bi s kartico VISA plačevali na en način, z MasterCardom na drugi, z bančno kartico na tretji itn. Za lomljenje tega oreha so se združili IBM, Sprint, VISA, MasterCard in še nekateri in izdelali tako imenovani protokol SET. SET naj bi poskrbel za to, da se odnosi med kupci, prodajalci in izdajatelji kartic ne bi spreminjali, prav tako pa naj bi ostala nespremenjena tudi informacijska infrastruktura. SET prav tako uporablja kodiranje, da se zagotovi tajnost podatkov, zanesljivost plačil in iden- tifikacijo. SET deluje na principu digitalnih certifikatov. Vsi sodelujoči v transakciji imajo ustrezne certifikate - imetnik kartice dobi elektronski certifikat, ki ga označuje kot veljavnega kupca z veljavno kreditno kartico, trgovec dobi elektronski certifikat, da je veljaven trgovec, izdajatelj kreditne kartice pa, da je veljavna finančna institucija, ki lahko opravi transakcijo. Finančna transakcija se izvede le, ko sistem ugotovi veljavnost certifikatov vseh sodelujočih. Druge varnostne nevarnosti Identifikacija in varen prenos sta mogoče res najpomembnejša, še zdaleč pa nista edina parametra, ki ju je potrebno upoštevati. Pojavlja se še cela vrsta drugih. Pri tovrstnih transakcijah je na primer potrebno zagotoviti, da eden od uporabnikov ne more negirati svojega elektronskega početja. Ne sme se namreč zgoditi, da nekdo naroči blago, ga prejme, nato pa to zanika. V “analognem svetu” to naredimo s pomočjo podpisov, prič, v “digital- nem svetu” s pomočjo tako imenovanih digitalnih podpisov. Ti so do neke mere res ekvivalent klasičnim, sestavljeni pa so, podobno kot kodiranje prenosa, s pomočjo privatnega ključa, ki zagotavlja unikatnost tega podpisa. Na enak način je zagotovljena tudi nespremenljivost informacije. Prejeto poročilo mora biti identično poslanemu in ga naknadno ni mogoče spreminjati. Pasti Varnostne metode v elektronskem poslovanju so v zadnjem času tako izpopolnjene, da je možnost zlorab, seveda ob pravilni uporabi, minimalna. Kot je videti iz zapisanega, obstaja cela vrsta načinov identifikacije in kodiranja. Vendar je tudi res, da živimo v svetu, v katerem se bodo največje prevare zgodile brez fizične prisotnosti prevaranta. Ta bo udobno sedel pred računalnikom in “svoje počel” preko interneta. In tako kot nobena svetovna banka ni stoodstotno varna, ni varno niti elektronsko poslovanje. Ne bolj ne manj. Težava je le, da smo v obdobju, ko je na internetu veliko trgovcev, ki nudijo oblike elektronskega nakupovanja, nimajo pa vgrajenih vseh mehanizmov, s pomočjo katerih bi to bilo mogoče varno izpeljati. Potrebna je previdnost Na internetu vas bo vsak prodajalec prepričeval, da so podatki, ki jih pošiljate, varni pred zlorabo in da je plačevanje računa v restavraciji ali kje drugje mnogo bolj rizično. Na žalost pa vedno ni tako, zato je potrebna velika mera previdnosti. Na internetu namreč številko svoje kartice pošljete vnaprej in samo slepo zaupate podatkom, ki jih objavi prodajalec na svoji strani. Veliko je znanih primerov, ko so zviti goljufi izmišljenega podjetja na INFORMATIKA internetu objavljali ponudbo izdelkov. Kupci so pridno pošiljali številke svojih kartic in kupovali izdelke, ki jih sploh ni bilo. Zlorabo so opazili, ko tudi čez nekaj tednov niso prejeli plačanih izdelkov, denar na njihovih računih v bankah pa je začel kopneti. Bodite pozorni, kje kupujete. Najbolj varne so ponavadi tiste trgovine, ki so v svetovnem spletu že dodobra uveljavljene. Pri majhnih in nepoznanih podjetjih je potrebna precejšnja mera previdnosti. Predno se lotite nakupovanja, je koristno prebrati besedilo o varnosti, ki je običajno objavljeno na spletni strani internetne trgovine, v kateri kupujete in v katerem je ponavadi razloženo, kako skrbijo za varnost podatkov. Posebno pozorni bodite na t.i. drobno besedilo. Če želite riziko internetnega nakupovanja res zmanjšati na minimum, se lahko pred nakupovanjem pozanimate tudi pri vašem izdajatelju plačilne kartice, kako je s kritjem stroškov, ki bi nastali ob morebitni zlorabi. Podjetja, ki izdajajo plačilne kartice, imajo ponavadi tudi t.i. črno listo podjetij, pri katerih zaradi kupčeve varnosti nikakor ni priporočljivo nakupovati. Kakor hitro ugotovite zlorabo vaše kreditne kartice (upamo, da se vam to ne bo nikoli zgodilo), morate takoj poklicati servisni center izdajatelja vaše kartice. 2. POMOČ in TRIKI IZRAČUN RAZLIKE MED DVEMA DATUMOMA V delovnem listu Microsoftovega Excela 2000 želimo izračunati razliko med dvema datumoma tako, da bi se nam izpisalo število let, mesecev in dni. To naredimo s pomočjo funkcije DATEDIF. Ta je v osnovi namenjena izračunavanja števila dni, mesecev oz. let med dvema datumoma. Funkcija se nahaja v dodatku “Orodja za analizo”, tako da je potrebno najprej omogočiti njeno uporabo. To storite tako, da v meniju “Orodja <• Dodatki •> omogočite dodatek “Orodja za analizo” (slika 1) Sintaksa funkcije DATEDIF, ki jo po namestitvi “Orodja za analizo” lahko uporabljate je naslednja: =DATEDIF(Začetni_datum;Končni_d atumjlnterval) Dodatki Dodatki, ki so na voljo: r' »j —■— ...................... 1 Čarovnik za iskanje r Čarovnik za pogojno vsoto P Dodatek MS Query r Dodatek ODBC ’ Dodatek reševalec ’ Dodatek za samodejno shranjevanje f~ Internetni pomočnik VBA Orodja za analizo Ld ?Tx V redu PrekJiči Prebrskaj... Orodja za analizo Ponujajo funkcije in vmesnike za finančno in znanstveno analizo podatkov INFORMATIKA [3 Microsoft Excel - Zvezek.1 datoteka Urejanje Pogljd Ustavljanje Ofclika Ojodja Podatki Qkno £omoč D H d 3 fe | ■O ^ l % E U n Ul 5) y| j Arial CE L E1 10 k L £ m M muc ffl * > ’ ” A B C D E FT 1 Oseba Datum rojstva Trenutni datum Starost 2 Marko 17.5.1965 10.5.2002 36let,11 mesecev ,23dni 3 Janko 18.2.1969 10.5.2002 33let.2mesecev,22dni 4 Miha 18.7.1972 10.5.2002 29let,9mesecev,22dni 5 6 7 Funkcija v celici D2: 8 =DATEDIF(B2,C2;“y") 8t"let,"&DATEDIF(B2;C2;”ym") 8,"mesecev,"8tDATEDIF(B2,C2,''md'') &"dni" 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 T 25 H or M < ► ►! | \LI*t 1 / Ll*t2 / Ltst3 / M I in n h n Pripravljen I r NUM V polju interval določite enoto (npr. dni) ali več teh, ki jo funkcija DATE- DIF vrne kot rezultat. Intervali so lahko: • “d” (število dni med začetnim in končnim datumom), • “m” (število zaključenih mesecev med začetnim in končnim datumom), • “y” (število zaključenih let med začetnim in končnim datumom), • “md” (število dni med začetnim in končnim datumom, pri čemer ne upošteva mesecev in let -število dni, kot da so v istem mesecu istega leta), • “yd” (število dni med začetnim in končnim datumom, pri čemer ne upošteva razlike v letih - število dni, kot da so v istem letu), • “ym” (število mesecev med začetnim in končnim datumom, pri čemer ne upošteva razlike v letih - število mesecev, kot da so v istem letu).