učiteljski tovariš Glasilo Udruienja Jugoslov. Uiiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Vi* spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30" — Din, za naročnike v inozemstvu 40*— Din letno. Posamezna številka po l1— Din. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica «./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako peUt-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Poglavje o prosvetnem delu. V Ženevi zborujejo predikanti morale. Mnogo leoega si bodo povedali ti reformatorji, mnogo koristnega bodo napisali. toda vse tisto bo praznovalo svoje poveličanie šele v bodočih naših generacijah. kajti oni usmerjajo postopke naši nravstveni vzgoii. ki naj začne rahljati šele v srcih najmlajših. Kako oa je v narodih danes? Kako je pri nas? Povoina oarasitska degenera-ci.ia grize vedno huje narodovo telo. To gnusno zajedalko odstraniti, ie nemogoče. Vse izobraževalno delo, ki se je v Slovencih po vojni skoro podvojilo, nima visokih priznanic ne radi tistega, čemur ie pravzaprav namen, t. j. med narodom ni nravstvenih sil. oziroma, kjer so se ne stopniuieio, temveč padajo» Prosvetno delo slovenskega učitelj-stva zunai šole bilancira vsekakor intelektualne uspehe. Ta blažilni akord seveda ne sme biti učitelistvu nikak slavo-spev ker ie intonacija tega akorda učiteljeva krvava dolžnost. In učiteljstvo se res Peha med narodom, daje mu. kolikor mu more dati; nečesa oa, žalibog. ne more dati. ker je v današnjih razmerah nemogoče: nravstvene vzgoje. Zakai ne? Ni enotnosti, ni vzajemnosti, ni vodstva, ki bi združevalo narodove nravstvene sile ter iih ekonomično napeliavalo na posamezna gibala narodovega telesa. Ne mislimo posebej enotnosti med učitelj-stvom. temveč v narodu sploh. Nastaja vprašanje: Ali je sploh mogoča enotna kulturna organizacija med učitelistvom samim: ali ie mogoča v narodu sploh? Ali je mogoča tista prepo-trebna organizacija, ki bi preko vseh ofi-cijelnih vplivov — preko konfesij. preko strank, prclio svetovnih naziranj — uravnavala narodovemu životu hrbtenico z nravnostjo, z duševnostjo, ki goii nravstveno vzaiemnost za s vol cilj? če je to mogoče kie iskati potem vodstva. Ta organizacija bi bila nravstvena združitev celega naroda, torei bi bil član te skupnosti vsak poedinec v narodu. To ie mogoče le tako- da vsakdo podredi vse osebne strasti, vse nazore vso osebno svobodo vzajemnosti skupnega cilja. Danes forsirajo pri nas špekulantje moralo v svoiih glasilih vedoma oo svoii osebni koristi Favorizirajo tisto moralo, ki od-govaria njihovemu političnemu prepričanim Tako pobija ena moralna vzgoia drugo, tako narod še mnogo boli posurovi. Kaj pomaga vsa prosveta brez enotnega nravstvenega fun-damenta!? Zato vsa ta neolemenitost med narodom, kljub razmeroma visoki izobrazbi ! Naivišie merilo narodovega umova-nia, hotenia. mišljenja in čuvstvovanja je niegovo vseučilišče. To je tudi najvišja inštanca. ki ie posreden nositelj odgovornosti za narodovo moralno dviganje in oadanie. Zato bi bilo narodovo vseučilišče poklicano inicijativno poseči z jasnim programom v diferencjjacijo moralnih sil. V zavesti, da so edino v bližini vseučilišča tista skupna, zdrava tla. iz katerih naj vzbrste »smernice .novega živ-lienia« nai se v okriliu tega solnca zasadi tisti zdravilni koren, ki bo dajal narodu leka v obliki moralnih injekcii. Delokrog take organizacije bi bil podoben današnjim ljudskim univerzam, le s to razliko- da bi narod vso intelektual-nost podredil vzgoji in sicer v prvi vrsti vzgoji nravstvenosti. V vsakem posamezniku bodi tista srčna taktirka, ki umeriai niegove sile v prid naivišiemu ci-l'u: včlovečenie ljubezni do bližnjega. Naravno ie, da se bo v taki organizaciji učiteljstvo udeistvovalo požrtvoval-neie. samozavestneie določneie in enot-neje. V drugih razmerah ne more učitelistvo prevzeti n i k a -ke odgovornosti za moralno vzgojo širokih narodovih n 1 a s t i. Končno nai tukai poudarim, da nai se v tem smislu reformira tudi ves pouk- posebno še pouk na srednjih šolah: naj-orvo so vzgojni uspehi na š o -1 i potem šele učni. Šola z najboljšimi učnimi uspehi, pa s slabimi vzgojnimi, ni šola- to ie stroi ki manometrično dviga možgane, dočim v srcu poganjajo divjaki, povzročitelji narodovega zla. T. G. Naše obmejno šolstvo in učiteljstvo. i Te dni ie poročalo dnevno časopisje, da okrajni šolski svet mariborski ni mogel nikogar predlagati za namestitev na treh obmejnih šolah, ker ni bilo prosilcev. Ta notica mi je dala povod, da izprego-vorim bledico o obmejnem šolstvu in učiteljstvu. Naše obmeino šolstvo ie bilo do prevrata in osvoboienja tista boleča in vedno krvaveča rana. ki smo io tr.pko občutili vsi na našem narodnem telesu. Zdraviti ie nismo mogli ker nas niso pustili drugi faktorji zraven Tem faktorjem je bilo na tem, da ta naša rana naprej krvavi in gnoji njihovi setvi. Kolikokrat smo si zaželeli in zahre-peneli v tistih težkih dneh. da bi imeli sami pravico in moč zdraviti sami sebe, pokladati na svoie rane hladilne obkladke ¡n zdravilna zelišča. Srce nam je reklo, da bi v kratkem času izlečili vse rane, katere ie nam zasekal tujec in jih odpira dan na dan. In danes po 4 letih osamosvojitve, ko nimamo samo vse pravice, ampak naravnost dolžnost da popravimo vse krivice in izlečimo vse rane, katere ie nam zadal tuiec. danes kaže naše obmeino šolstvo vso našo mizeriio. nesposobnost in vse obsodbe vredno brezbrižnost z ureditvijo tega perečega vprašanja ki ie velikega pomena ne samo za naš narod, ampak tudi za našo državo. Šole tik ob državni meii sto:e na pol ali pa celo popolnoma or?zne. Malo ie šol. kjer so vsi razredi zasedeni z učiteljstvom. Na dvo. tro celo na štirirazrednici poučuje oo en učitelj. In še ta gleda, da pride čimpreie proč. O kvaliteti učiteljstva ne govorim. So vse časti vredne častne izieme. Le to nai omenim. da smatra iavnost učitelistvo samo in menda tudi oblast te važne postojanke popolnoma napačno kot kazenske med tem. ko bi morale biti in so t u d i v resnici zaupna mesta, kamor sodijo naši najboljši ljudje. Za tri obmejne šole ni bilo prosilcev! To dejstvo samo govori sedaj po 4 letih dovoli glasno in jasno, da nekaj ni v redu. Kie tiči vzrok? Prav mnogo je vzroka v tem. da splošna naša iavnost. učitelistvo samo, kakor tudi oblasti, ne poznalo naših obmejnih krajev. Te naravno tako lepe. a kulturno zapuščene kraje, si mislijo kot pregnanstvo, kjer ie človek obsojen na smrt. Idite od Kokošnaka. preko Kozjaka in Slovenskih goric tia v rodovitno Apa-ško kotlino in vendar ne boste dobili niti enega kraia s šolo. ki bi bil nad 3 ure oddaljen od železnice, a ima toliko' naravnih krasot in zanimivosti, da se niti primerjati ne dado z mnogimi našimi hribovskimi šolami v zaledju, ki so še mnogo bolj oddaljene od prometa. Glavni vzrok je — slabe gmotne razmere učitelistva v teh krajih. Preskrba z živili ie težka in draga. Med učiteljstvom sicer še ni izginil idealizem a v sedanjem realnem času ni takih tudi ne med učiteljstvom, da bi šli iz golega idealizma obdelovat narodno in kulturno ledino ob meii za isto plačo, kakor k> prejemajo v za-lediu k.ier ie življenje samo. na sebi pri-ietneiše. udobneiše in kar ie glavno, tudi ceneiše. To je tista rak-rana. ki jo .ie treba ozdraviti naioreie. Zdravila so oa dvojne vrste. Prvič učiteljstvo na meji gmotno podpreti, da se lahko brez skrbi posveti z vsemi svoiimi močmi nuinemu delu v šoli in zunai nje. Država sama dela težko razliko med svojimi organi. To pa lahko izvrši privatna družba, n. pr. C.-M. družba ki lahko v sporazumu z oblastjo vrši nekako kontrolo, da dobi primerne nagrade res samo tisti ki iih zasluži in jih ie potreben. — Drugič morajo postaviti naše šolske oblasti načelo. — ki se mora v resnici tudi izvajati. — da vsakdo ki službuje nekai let zadovoljivo na meji, ima potem prednost pri kompetenci za | boljša mesta v zalediu. na katera bi mo, | ral čakati sicer še leta in leta. Odstranijo naj merodajni faktorji ti dve glavni oviri in naše obmejne šole bodo vse zasedene z dobrim in prav dobrim učiteljstvom. Marsikomu bi se ti lepi kraji tako priljubili, da bi ostal gori morda celo deset ali še več let. Kjer so LISTEK. JOSIP LAPAJNE: Živa knjiga — živa beseda. Ker se je že večerilo smo se le malo okrepili in ob 19. odpeljali proti Baški. Cesta ie vseskozi široka, trda, lepo speljana. Vseokoli sama gobava, drobnica med oečeviem zamolkli zategljaji kraškega pastirja, širno mode v dolini, milo ozračie. redke zvezde na nebu škripanje koles, zamišlieni kolesarji, so mi bili predmet opazovanja v lepi mesečini. Mimo Aleksandrovega vozeč smo se povspeli na visoko gobavo ki se ie urno spuščala v rodovitno dolino Baškega zaliva. Da se ni tehnični predstoinik orekobalil preko skale in si poškodoval kolesa, bi si prihranili 2 uri hoda. V Baško smo došli ravno ob 23. uri, ko so že zapirali gostilne. Šli smo zato v taborišče čeških Skautov. ki so nam prijavno odstopili naivečji šotor s 3 slamnioami na jutro pa nas postregli z zaiutrkom. Taborišče ima vdomačenega galeba, ki se je ravno to jutro prvič dvignil, da bi odletel.Ves tabor se je vznemiril, klicaje »Peoičku pepičky!« Seveda smo bilj tudi mi takoi zraven in morda smo se mu zdeli ravno mi pregrdi. da bi ostal; v velikem kolobarju je preplovil taborišče, nato pa se ie spustil v sredo, ravno pred nas — in mir ie zadobil zopet svoje mesto. Na našo srečo ali nesrečo ravno te dni ni vozil na Krk noben parnik. Treba bi nam bilo čakati v Bački 2—3 dni. kar bi povzročilo izpremembo načrta, a za Sokolski zlet smo hoteli biti že doma in v Ljubljani. Šetaiočim okoli pristanišča so se nam pridružili otroci, ki so ogledovali kolesa- govorili nam o italijanski okupa-ciii. iz oči pa iim je odseval odkritosrčni siiai narodnega sovraštva, ki so ga delili tudi s Krčani, češ, da so oni privedli Italijane na otok. Kako narodno zavedni so .hrvatski obmorniki sem imel priliko občudovati iz pripovedovanja prvega čolnarja, ki nam je tako ognjevito govoril o pogromu na Ardite, da so se kar vesla trla pod pezo njegovih pesti. Slučaj ie nanesel, da smo staknili čolnaria ki se ie pravkar odpravljal z jadrnico v Senj. Brez dolgega obo-tavliania mu ie blagajnik naštel 100 Din za prevožnjo in od pluli smo v morsko širino. mimo Prviča na nasprotno obal. Triurna vožnja ie bila prekratka, kajti mornarii nam niso utegnili vsega in vsega napovedati iz dni italijanskega nasilstva. Rabil bi premnogo strani, da opišem narodno zavednost teh preprostih ljudi. Senj. starodavno mesto, mnogopisa-no, ie važno trgovsko pristanišče, ki spa-ia vse hrvatsko ozadje s prostim morjem. Največ prometa smo videli na lesnih oddelkih. Živahno življenje vrvi v kopališčih. v mestu po promenadah gor proti razvalinam ogromnega gradu Nehaj. Noč ni bila baš naiprijetneia ker so nas ob-sule nežne obmorske tovarišice — na 4 nogah seveda. Ob 6. uri petega dne smo navrli kolesa v strmine Velebita. ki so nam iih opisovali Senjčani kot bogvekake vratolomne višine: pač niso vedeli, da znamo treti glave tudi hujšim velikanom. Značilno se nam ie zdelo na vsej poti po hrvatski strani, da ljudje tako dobro razumejo na razdaljo v km. ki nikdar niti za las ni oogrešena. Nai ie bilo daljave 20 ali 100 km, brž je bil račun gotov. Do tu imate toliko km dalje toliko in toliko — skupaj 103 — in prepričali smo se ne-malokdaj. da je natančno odgovarjalo napovedi. Pri nas ti pa prvi napove 2 uri hoda. tretji Va ure. naslednji pa že 3 ure. Bi li ne kazalo, da tudi pri nas uvedemo poznavanie km razdali sela do sela. daljnih mest in prometnejših krajev? Seveda se nam je tudi primerilo, da i nas ie na vprašanje, če je še daleč do vrha kak modrijan potolažil, češ strmina vede samo do roba. potem gre pa pot navzdol. Tako tudi na potu proti Vratni-ku vrhu Velebita. Tik pod vrhom smo naleteli zopet na prvo živo vodo, dokaj mrzlo ki smo io na obrežinah tako pogrešali. 241 km smo imeli, ko smo se z višine začeli spuščati zopet v nižine proti Otočacu. Po malem je izginjala kraška goljava. grmič'e ie polagoma prehajalo v drevje in gozdove, travice so se zbliževale v travnike, ookazivale so se prve njive, pšenica je valovila v zelenju kakor pri nas pred 2 mesecema, kraška drobnica z onstran Velebita se ie zamenjala z govedino, šibko (buše), magarci nas niso več gledali tako brezumno. Kar hitro se ie preobražal ves svet. Divje so drvela kolesa mimo ljudi, hitečih v cerkev, nobene žal besede nisi čul na potu; nihče ni -zahudičil za nami, noben kamen ni švignil v nas. Vse kar najdostojneje. Ko-lesarii bodo razumeli te opazke. Ob 12. uri smo v Otočacu, sredi ogromne planote števec kaže 267 km. Pri obedu nas ie Bosanka postregla z nemškim jedilnim vzporedom (Falsche dajnem mestu, da se nam takoj všteje v službeno dobo cel vojni čas in sicer od dneva nastopa službe. — To bi ne bila nobena gracija. ampak prava- najmanjša vojna odškodnina za nas prizadete učitelje. ki smo učiteUi ter ne posedujemo druzega kakor — učiteljsko vzgojo in to- < lažilno zavest, da ie dosti nas žrtvovalo v nedavni zgodovinski preteklosti svoje mlad&ništvo in svoje zdravje — edino bogastvo svoje — za zgraditev sedanje narodne države. — Alfonz Turko. učitelj. —Za učiteljstvo ie izšel »Ročni katalog« za leto 1922./23. Izdala ga ie Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Katalog i» zelo priročen in vsebuje zelo mnogo praktičnih podatkov, ki so potrebni vsaki učiteljici in učitelju Podatki se nanašaio na otro- i ške vrtnarice. učiteljice ženskih ročnih del. učiteljstvo osnovnih in meščanskih : šol ter drugo strokovno učiteljstvo. Poleg | dovoljnega papirja za beležke, obsega j ročni zapisnik za razrednika za poljubno ' število učencev, zapisnik za posamezne : predmete in urnik. Posebno praktična je I vsebina, ki io ima katalog spredaj. Kole- i dar ie sestavljen tudi v srbohrvatskem in i češkem smislu. Temu sledi rodopis naše ■ vladarske hiše, opis naših zastav, seznam j državnih oblasti ponovi razdelitvi države, i plače stalnega učiteljstva na osnovnih in | meščanskih šolah, plače otroških vrtnar.c ! in učiteljic ženskih ročnih del. plače upo- i koienega učiteljstva v aktivni službi, po- ! drobni .podatki: o nagradah in dokladah, ; povišicah, službenih preiemkih po odloku j višjega šolskega sveta št. 73. 1922. službeni dobi. upokojitvi s tabelo za odmero pokojnine osnovno in meščanskošolsk m učiteljem(icam). vrtnaricam in učiteljicam ženskih, ročnih del, o začasni in stalni upokoiitvi, o draginjskih dokladah s tabe- j lo za aktivno in upokoieno učiteljstvo ter o splošnih določilih k draginjski naredbi. j o užitkih po umrlih učiteljih(icah). o na- i kazovanju prpskrbnin. o rednih odteglja- ! jih in lestvici za odmero osebne dohod- , nine in invalidskega davka. Podrobni informativni podatki o naši stanovski in gospodarski organizaciji. Statistični podatki o šolstvu v Sloveniji. Ob koncu so še pri-deiane zanimive drobtinice. Ročni katalog ie okusno vezan. — Prav toplo priporočamo. —k. — Prijatelja šolstva. Z Jesenic nam poročajo: Tukajšnji carinski posredova- ' lec St. Koštan ie podaril tuk. deški osn. šoli iz neke kazenske zadeve 100 Din. za revne šolarie. — Hvala mui — »Sava« lesna trg. in industr. družba v Ljubljani ie oa po posredovanju tuk. veleindu-strijca g. dr Ernesta Rekarja naklonila ; naši obrtno-nadaljevalni šoli lep dar ! 1250 Din. — Da bi našla še mnogo posne- j movalcev. —a. — Tov. Bruno Rozbaudu v Sv. Vidu pri Ptuju je umrl edini sinček Boris. — Naše sožalje! — Tridesetletnica mature na moškem učteljišču v Mariboru. Dne 3. avgusta t. 1. zvečer se ie v restavraciji »Maribor« zbralo 11 nekdanjih sošolcev iz leta 1892. in sicer: Druzovič H.. Kitek ! J oš.. Pečar Sreč., Rošker Fr. Serajnik Dom., Šerona Vin.. Tušek Mat., Viher Sim.. Vodenik Sini., Vrecl K. ter Zidar Fr. — 30 let v zgodovini ne pomeni posebno dolge dobe pomeni pa kaj za osebo. ki deluje že 30 let v naporni službi, v kateri so se ii delale najrazličnejše ovire če že ne od strank samih pa od naših črez vse »slavnih« nebodijlhtreba krajnih šolskih svetov v sedanji .obliki. — Bili smo v prav živahnem medsebojnem raz- - govarjaniu, saj je vendar drug drugemu imel toliko zanimivega povedati, kar se pojavi pred nami častitljiva postava našega ljubega nekdanjega učitelja, zadnjega še živečega uda takratnega profesorskega zbora, g. šol. svetnika dr. Bezjaka. Nobeden izmed nas se ni nadejal, da bo prispel iz Ljubljane k nam na naše skromno vabilce. Misli s; lakho vsak. da smo ga sprejeli z odkritim srcem ter ra-dostnm vzklikom. Združeni smo bili zopet kakor nekdaj, toda sedaj s to razliko, da je g. šol. svetnik sedel med m ne več pred nami. — Sestanek je otvoril tov. Druzovič nakar je tov. Vodenik povzel besedo, ki je proslavljal našega nekdanjega, sedaj med nami se nahaiajočega biag.ega učitelja ki nam je ob nastopu svoje službe, v 1. letniku začel odkrivati j miline našega materinega jezika ter nas i ie v njem ugiabljal in uril. Do našega iz- i stopa iz učiteljišča nam je širil obzorje v naši literaturi, poljudno ie pojasnjeval medsebojno zvezo slovanskih narečij, ki j so vznikla vsa iz nekdanjega prvega slo- j vanskega jezika. Vsi smo ene matere sinovi, smo enega rodu, ene krvi. Gosp. dr. je bil prvi akademično izobražen profesor slovenščine na našem zavodu ter je staro, ozkosrčno pot v poučevanju našega materinega jezika opustil in nas ie na šir-iem, svobodneieni. globjein polju učil spoznavati in ljubiti našo matennščino. Prvi je bil. ki je na nemškem ue.teljišču vzbu-ial v slovenskih gojencih čut vseslovan-ske skupnosti. — G>njen se je. zahvalil g. j svetnik za te besede, povdarjal je svojo radost, da ie njegovo poučevanje doneslo ; sad iz koiega smo črpali ter sejali seme S ljubezni do slovenskega odnosno siovan- j skega naroda v tisoče m tisoče nežnih : src naše mladine. — Tov. Zidar se je spominjal blagopokojnega ravnatelja Schrei-nerja. ki je pouk na učiteljišču ter v vad-nicah docela prenovil. Pri vpisovanju v 111. letnik smo se v pisarni od veselja kar zavzeli, ko ie nas Slovence novi g. ravnatelj ljubeznivo nagovoril slovenski, med. tem ko nas ie v prejšnjih letih k. k. Hofrat čemerno pogledal, naglo vpisal ter nas kolikormogoče hladno odpustil. Z novim ravnateljem se ie začelo novo življenje. Dosedanji način poučevanja v pedagogiki, logiki, ukoslovju i. dr. je s zastarelimi knjigami vred vrgle med staro šaro. nastopil je novo pot, ki je prinašala trajne uspehe. Marljiv, kakor bučela. je poleg svojega uradovanja ter izven uradnega delovanja našel še čas. da je spisal toliko in toliko knjig. Ponosni smo, da je bil naš učitelj. Slava mu! — O rajnih nro- I fesorjih, Lavtarju in Koprivniku, je govornik omenil njuno premišljeno, z ozirom na kratko jima odmerjen čas kolikor mogoče globoko zasnovano ter temeljito poučevanje v njunih strokah. V metodiki sta nam kazala pota Po katerih nam je hoditi. da dobi mladina v teh predmetih točen vpogled ter temeljito prilastitev. ki bodi podlaga nadaljne izobrazbe. Prihajala sta k učnim uram resnih lic, navidezno strogega pogleda, a" čez vse blagega srca. Pisatelja na pedagoškem polju sta bila oba. Slava jima! — Sledili so še drugi govori, navduševalo se je za našo uje-dinjeno Jugoslaviio. radost se je množila, posledica: petje. Mešan zbor, moški zbor,« spremljevanie na klavirju, duša božja, kai hočeš še več! Skoraj bi bil pozabil nekai omeniti. Nekatere tovariše so spremljale njih ljubeznive zakonske družice katerim sta se pridružili i dve dami. trenutno sicer še brez zakonskih mož, kateri nedo-statek pa bodeta v kratkem odpravili. Hvala: Vam lepa. posebno še gosoei Dru-zovičevi, sai ste nam omogočile mešan zbor. Oprostite.mi. da se na .Vas šele se-dai spomnim. Do prihodnjega sestanka bodete gotovo pozabile moio sedanjo nerodnost. Q. šolski svetnik Vam je prav prisrčno govoril za kar se mu na tem mestu namesto Vas toplo zahvalim. Zal, da ima vsaka stvar svoj konec! V največjem veselju se ie v našo najglobljo žalost pojavil med nami varnostni organ, ki nas ie vljudno spomnil na razstanek. Sklenili smo. da se čez pet let zooet snidemo. Dodatno še omenim, da smo se s »slava«-klici spominjali naših rajnih tovarišev ter da so se prečitala pisma onih nemških tovarišev, ki iz republike Avstrije niso mogli dospeti k nam. — Drugi dan smo šli k neizogibnemu fotografu, nakar smo ¡o mahnili v pmetijsko šolo. Tukaj nas je ravnatelj, g. Zmavc, z veseljem sprejel ter nas je vodil po vrtu, polju, vinogradu, po hlevih ter kleteh, povsod razkazujoč ter pojasnjujoč. Tovariš Zidar se mu je v imenu posetnikov toplo zahvalil ter izrekel prošnio, da naj i v. bodoče tako prijazno sprejme učitelje, ki ga bodo prišli prosit enake usluge, kakor mi sedaj. — G. ravnatelj je v odgovoru povdarjal. da s tistim veseljem, kakor danes sprejemal bo i bodoče učitelje ter iim razkazoval. Prigovarjal nam je, naj skrbimo, da bi kmetje v vedno večjem številu pošiljali svoie sinove na kmetijske šole. kajti le v izobrazbi nam ie spas. — S solzami v očeh smo se v poslovilnem govoru raz-stali z vzklikom: »Na svidenie čez pet let!« _ —dar t Ema Žerjavova. 26. t. m. je umrla v ljubljanski bolnici tov. Ema Zer.iavova, mestna učiteljica. Pokojnica ie bila vzorna koleginra in vneta učiteljica, vendar bo-lehna že dali časa. Vkljub bolezni ni hotela popustiti od svojega poklica, tako da so jo v zadnjem času prav s silo napotili do tega, da se ie ločila od šole in se posvetila tudi skrbi svojeea zdravja. Bila ie odločno naprednega mišljenia in zavedna članica naše organizacije, po značaju pa sila skromna in ponižna in je uživala zaradi tega visoko spoštovanje med svojimi tovarišicami. — Bodi ohranjen vrli koleginii časten spomin! — Učiteljska tiskarna na »Velesejmu« v Ljubljani. Tovariše in tovarišice opozarjamo na oddelek Učiteljske tiskarne na ljubljanskem velesejmu. Letos bodo zastopani vsi oddelki tiskarne in bo imela večji prostor od lanskega na sejmu. Posebno ugodna prilika bo za udeležence pokrajinske skupščine, da si ogledajo izstavljene izdelke nazaj grede, ko se bodo vračali z Bleda. Razstavni prostor Učiteljske tiskarne na ljubljanskem velesejmu ie v paviljonu E, št. 3. — Rektorat ženevskega vseučilišča je odločil da revni dijaki iz naše kraljevine. ki bi posečali omenjeno vseučilišče, lahko plačujejo vse pristojbine za koleg-nino. seminarje, laboratorije itd. s kur-zom dinar al pari švic. franku (1 dinar — 1 švic. frank), to pa samo oni diiaki, ki bi imeli v to svrho priporočilo katerega našega vseučilišča ali druge visoke šole. da so po študijskih uspehih in po gmotnem položaju vredni takega popusta. — Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra.) Dalo na razstavnem prostoru redno napreduje. Skoraj vsi paviljoni so že dogotovljeni. Treba bo samo še očistiti prostor in paviljone opremiti. V lastnem interesu vseh razstavljalcev je. da pravočasno naznanijo svoje želje glede posebne opreme in prav težke razmere, se mora učiteljstvo izmenjati po petih ali šestih letih. Oblast bi ne smela pustiti, da naši ljudje na meji duševno in telesno propadajo sebi in narodu v kvar. Kakšno učiteljstvo rabijo obmejne šole? Na našo mejo ne spadajo vročekrvni politiki, ki bi hoteli s silo čez noč preobrniti vse razmere, ampak mirni, trezni in stvarni delavci ki znajo občevati s pri-prostim ljudstvom neprisiljeno in domače, ki so si v sedaniem razdrapanem času še ohranili trohico idealizma in precejšen kos vere v obstoi in zboljšanje našega naroda in države. In takih ljudi je hvala bogu še precej med nami Le poiskati jih ie treba, iim zasigurati obstanek in pa pravočasni — povratek. Dolker se to dvoie ne izvede, ie zaman vsako jadiko-vanje. To oa moraio izvesti v to poklicane oblasti in korporacije ne pa učiteljstvo. Hren. Iz Jugoslavije. —- Vštetje vojnih let v službeno dobo učlteljem-vojakom. Nedavni vojni požar je mnogim državljanom povzročil moralno ali materijalno ali celo obojno škodo. Vsi prizadeti se vse povsod zbirajo in zahtevalo na razne načine in s pomočjo raznih sredstev celotno ali delno povrnitev voine škode od države, ki kot zaščitnica posameznih državljanov in kolektivnosti — temelječi ravno na reciprociteti, solidarnosti komponentov — iim io mora povrniti. — Mnogi so io že dobili, zlasti oni-ki s svojimi osebnimi kakovostmi so se znali preriti skozi maso oškodovancev. Drugi pa so zapisani na merodainem mestu ter so radi tega lahko v gotovem pričakovanju, da io dobe. — So pa državljani. ki isto trpe vojno škodo — in ta je za njih zelo občutna — a niso nikjer ne zapisani, ne poznani. In sicer so to učitelji — voiaki), — maturanti 1914., — 15.. kateri so morali pod orožje, čim so končali študije. Ti-le so prebili celo vojno ali na fronti, ali v ujetništvu, ali celo v Jugoslovanski legiji, boreči se na raznih evropskih boiiščih za tedaj sanjano, a sedai res.nično uiedinieno Jugoslavijo Dosti teh učiteljev ie tedanja močna Avstro-ogrska obsodila na sramotno smrt na vešalah s konfisciranitn eventualnega imetja- pritisni vši iim vsepovsod pečat veleizdajstva. V slučaju neuspeha vseh naporov -in žrtev, naperjenih proti bivši močni monarhiji, bi se oni evidentno morali potepati kot brezdomovinci s trebuhom za kruhom po svetu. — No. in tem učiteljem naše oblasti ne priznajo vojne dobe za službeno-, kar jim krivično povzroča moralno in materijalno škodo; prikrajšuje jim plačo skoro za 2—3 povišici in zapostavlja jih za to dobo pri skupnem kompetiranju s tovariši. Prizadetim učiteljem se gre torej za priznanje nemalenkostnih do 60 torei za priznaie nemalenkostnih do 6 ujetništva in ki so maturirali 1914. leta), t. i. 2—3 povišice in za odpravo zaoostav-lanja. ki ga trpe. pri kateremsibodi kompetiranju s tovariši — sodobniki — sošolci in — kar je bolj moralno ubijajoče — celo z mlajšimi, katere je milejša usoda ohranila zdrave in čile doma. navadno na boljših mestih vpoklicanega učiteljstva, daleč od vojne in kateri spričo tega zamorejo vantirati pri vsaki priliki daljšo prakso. — Interesirani tovariši! Povzdignite neustrašeno svoj glas na učiteljskih zborovanjih ter zahtevajte, da se Učit. Udruženje takoj zavzame na mero- Suppe itd.), kar ie bilo znak zagrebškega nemčevania. Seveda nismo ostali dolžni šaljivih pripomb. Do večera smo hoteli priti še na Plitvička jezera, dasi so nam napovedali 41 km. Ker ie bila cesta ravna in dokaj dobra, so kolesa švigala kakor ob dirki. Vsa okolica ie ooseiana z rodovitnimi njivami in travniki. Opazil sem prv.o proso in lepo razvito turščico. Na Vrhovinah smo križali železniško progo, ki vodi od Karlovca proti Dalmaciji. .Tu ie tudi železniška postaja za Plit-vice, ki so oddaljene 25 km (12 km do prvega jezera). Spotoma smo srečali kmečko svatbo na težkih vozovih, okrašenih z velikanskimi zastavami. Na širnih. sočnatih travnikih smo že opazili veliko in lepo rejeno živino. Otroke — pastirje — smo izpraševali o šoli in učiteljih. ki so kai lepo govorili o njih. Kaditi si ne uoaio ker bi bil učitelj zlovoljen. Teoe ne- oač pa samo zažvižga. Naša domovina je Jueoslavija to so vedeli. Na vorašanie, kako se zove naš kralj, so de-iali: »kralj Aleksander.« Ob 7. uri se usidramo v Leskovcu — 302 km — desno stran ceste pri Milenčici, ki nas smehljajočim obrazom pozdravi. Zdai sem šele spoznal ono ostriženo leto- viščarko z Baške. Da je bil pozdrav še 1 svečanejši, ie oevovodia tresknil ob mizo in pravilno ponazoril orislovico. Zabava ie šla v noč. oetie se je mešalo s pripovedkami, dokler ni gospodinja pripravila okusneea purana. Kuhinja in gostilna sta nameščeni v istem lokalu. Nehote so mi misli prešle na one prelepe kuhinje na otoku Krku. Tamkai je kras vse hiše kuhinja s cementno mizo. ki na njej plamti ogeni, stene so obite z lepimi preprogami, na troinih policah se vrste lepo pisani (beneški) krožniki, skodelice, ood njimi pa vise krasno slikani vrčki. Dekle ne zamudi si ogledati kuhinje preprostih Omiš-lianov! Po hrvatskih hišah kuhajo večinoma. nad ogniem, ki plapola na tleh. Seljaki, ki so sedeli okoli mize, so se nam odmaknili in čudno so se pogledovali da se mi kolesarji zanimamo za poljske pridelke i. dr. V dolini prideljujejo sa-' mo iarino, tudi pšenico, ki je vsled tega še zelena. Širni gozdovi, ki smo jih občudovali vsled izredne krasote in uprave, so državna last; kmet mora les kupovati od gozdne uprave, ki ji načeluje inženir. V gozdih so volkovi in medvedje. Oboji I so poleti boječi in beže pred človekom, I če jih ne draži. Dvoje postelj smo zopet razčveterili (po tleh) in sladko zaspali. Na jutro smo — zadovoljni z računom — odšli ob 7. uri. Takoj po 2 km se nam je prikazalo 3 km dolgo Proščansko jezero, ki ob letovišču Labudovac pada v drugo — Labudovač-ko jezero. Vseh jezer je 13 in se razprostirajo v dolžini 12 km. Korana povzroča premnogo slapov, katerih slednji ima svoje ime kakor Galovac. Labudovac itd. Nad jezeri je vožna cesta, ob vodi pa so lepo urejene stezice, ki ti omogočajo dostop domalesra do vseh jezer, ood vse slapove. Prepirali smo se doli z ono Bosan-ko glede lepote Bleda in Plitvic in kar ozlovoljeni smo bili ker ie značila Plit-vice za lepše; no in sedaj, ko smo tu. smo sami strmeli- sopli, uživali lepoto, zrak in vodo v toliki meri. da bi ne mogli dati prednosti pred nobenim „krajem kar smo jih doslei videli. Kai bi Švicarji napravili s to prirodno krasoto! Morali smo dalje, ko smo se okrepčali v gostilni (hotelov smo se izogibali ponoči in podnevi). Zapuščajoč Plitvičko dolino ie svet postajal zopet bolj in bolj krašovit, med kamenjem male njivice, vasi brez vode: zato so leta 1909. zgra-I drli visoko gori velikanski rezervar. ki I napaja'vso kraško okolico z dobro pitno vodo, prav do razpotja na Bihač. Proti Rakovici smo srečavali seljake, ki so se vračali s semnja. Ne ene žal besede nisi čul. ko so se umikali s svojo živinico, nasprotno nas ie še vsakdo prijazno pozdravljal. Cesta postaja vedno lepša in lepša, kolesa drve kakor po cementnem tlaku skozi male vasice, sestoieče iz nizkih. z desk zbitih hišic. Tu skladajo oves po tlakovanem dvoru v velike kolobarje, da ga znianejo, tam koša seljak pšenico, kakor pri nas ajdo ali lan tam suče če-tvorica ali osmerica ročne mlatilnice. ondi vidiš dva starčka, ki vejeta po dvoru pšenico in pleve, dočim oni slednji izpirajo pšenico in io na riuhah suše po travnikih. Vsak kraj ima svoie posebnosti. Ob pol 16. uri — 350 km — prispemo v Slunj. Imeli smo srečo da smo obstali nri naipriiaznejšem eostilničariu. ki je slu-čaino Srb (Stevo Stefanovič). Voditelj našega tehničnega oddelka je bil toliko previden. da ie kolo naslonil skoro navpično-vsled česar ie padlo in si zlomilo os. P°' strežni gostilničar odhiti v mesto, dirjajoč od Ponciia do Pilata, dokler ne stakne nove osi; ker oa nam je nagajala tudi cev, povede tehničnega načelnika k nekemu živinozdravniku. ki mu brezplačno podar; docela novo dušo. Živahni Stevo obvest' dekoracije prostorov in paviljonov. Vozne olajšave za vse razstavljalce in po-setnike pokrajinske obrtne razstave. prometno ministrstvo in ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani ie dovolilo vsem razstavljalcem in posetnikom razstave na vseh železniških progah naše države polovično vožnjo, tako za osebni promet, kakor za dovoz in odvoz razstavnih predmetov. Tozadevne legitima-eiie se bodo te dni razposlale v vse kraje naše države tako da si jih bo lahko vsakdo pravočasno nabavil. Opozarjamo pa na to. da ie legitimacija brez znaka oziroma znak brez legitimacije neveljaven. Znak se ie uvedel zato. da se vse poset-nike razstave takoi spozna in se iim lahko gre na roko. ne da bi bilo treba dolgo povpraševati. Preskrba prenočišč za obiskovalce razstave. Vse zunanje obiskovalce in razstavljalce opozarjamo, da iim na željo preskrbi prenočišče stanovanjski odsek razstavnega odbora, ki ' bo ves čas razstave permanentno v službi. Priporočamo vsem razstavl;alcem, da se tega odseka v najizdatnejši meri po-služijo, da se na ta način prepreči vsako odiranje. Vse tozadevne želje se lahko takoj sporoče temu odseku z natančno navedbo, za koliko oseb in dni se želi prenočišče, skupno ali posamezno, itd. Istotako se nai vse event. pritožbe glede -prenočišč temu odseku sporoče. Pisarna razstavnega odbora se nahaia na raz-' stavnem prostoru v Prešernovi ulici, kamor nai se blagovolijo obrniti vsi interesenti kjer dobe vsa pojasnila in navodila za razstavo. — Začetek šol. leta 1922/3 na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in na z nji združenih oddelkih. Petrazredna eimn. osnovna šola. Vpisovanje v 1. razr. in ostale razrede se vrši v torek, dne 12. .seot. od 9—11. v posameznih razredih v poslopju liceja na Bleiweisovi cesti. Za vstop v 1. razr. ie prinesti s seboj krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede osnovne šole se ne spreiema nobenih novih g o-i e n k. Pouk se prične v sredo, dne 13. seot. t. 1. za 1. r a z r. o b 9. u r i. za ostale razrede ob 8. uri. — Mestni dekl. 1 cej. S šol. letoui 1922/3 ostaneta le še razreda V. in VI. Vpisovanje za go-ienke. ki želijo nanov« vstopiti v enega izmed teh dveh razredov, se vrši v torek, 12. seot. od 8. do 9. ure. Gojenke pri-neseio s seboj zadnje izpričevalo in krstni list. Spreiemni izpiti za te gojenke so v sredo. 13. sept. ob 8. uri. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v sredo, dne 13. sept. t. 1. od 9. do 11. ure z zadnjim izpričevalom. — Mestna žen. real. !n ref. real. gimn. S šol. 1. 1922./23, se otvori še IV. razr. realne in VIII. razred ref. real. gimnazije. Vpisovanie za nanovo vstopivše gojenke v I. do VIII. r. se vrši v torek, dne 12. sept. od 8. do 10. ure. S seboi je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za gojenke za I. razr. in za gojenke v ostale višje razrede so v sredo, 13. sept. ob 8. uri. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se ja-viio 13. sept. od 9. do 11. ure z zadnjim izpričevalom. Ponavljalni in dodatni izpiti za licej in gimnazijo se vrše v sredo, 13. seot. ob 8. uri. — Vpisnina in prispevek za učila za gojenke liceja in gimnazije Din 10.—. Otvoritvena služba b o ž i a za gimn. osnovno šolo, za lice i in za gimnazijo ie v četrtek, 14. sept. t. 1. ob 9. uri v nunski cerkvi in ie obvezna za vse goienke. P,o službi božji se vrnejo vse go- jenke v zavod, da se ¡¿m naznani urnik in prečita disciplinarni red. Pouk se prične na lice.iu in gimnaziji v polnem obsegu v petek, dne 15. sept. t. 1. ob 8. uri. — Enoletni trgovski tečaj Rok za vpisovanie ie določen na petek, dne 29. sept. od 15. do 17. ure. Sprejemni izpit ie v soboto. 30. sept. ob 8. uri. — Enoletna gospodinjska šola. Rok za vpisovanie je določen na dan 2. okt. t. 1. od 10. do 12. ure. — Gojenkam in staršem svetu:e ravnateljstvo, da se točno drže določenih rokov- ker se oozn-ie ne sprei-me eoienk pod nobenim pogojem. — Ravnateljstvo. — Na državnem ženskem učitelji šču je vDisovanie za šolsko leto 1922.'23. v torek, dne 12. septembra, in sicer za 1. do 4. razred dekliške vadnice in za otroški vrtec od 8. do 10. ure. za II. do IV. letnik učiteljišča oa od 10. do 12. ure. Isti dan ob 14. uri nai se iavijo v zavodu tudi vse v I. letnik oognino. sprejete učenke. Šolsko leto se nrične v četrtek, dne 14. septembra s slovesno službo božio ob 8. uri. Vse podrobnosti so razvidne na razglasu v veži šolskega poslopja. — Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v I. razred deške vadnice v ponedeljek, dne 11. sertembra od 8.—10 ure, v I. letnik učiteljišča pa 11. septembra od 10.-12. ure. Istočasno se naj javijo tudi gojenci, ki so bili meseca julija sprejeti. Sprejemni izpiti za I. letnik se bodo vršili 11. septembra od 14. ure dalje. Vpisovanje v II.—IV. razred deške vadnice in II.—J V. letnik bo v torek, dne 12. septembra od 8,—10. ure. Šolsko leto 1922./23. se prične v četrtek, dne 14. septembra s slovesno sv. mašo._ Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Soodnia Polskava. Ko smo lani s šolsko mladino prvič uprizorili nekaj igric, deklamacii in petja- smo čutili vsi, da ie bil to komai plah začetek, ki mu ie treba mnoero krepke volje in zdravih moči ako hočemo, da vzrasteio iz njega lepi in plemeniti sadovi za povzdigo narodove samozavesti. Šli smo na delo. oči vprte le v lepoto cilia in ne v tisočere težkoče in — dosegli smo cilj! Le peščico otrok smo imeli na razpolago (imamo namreč šolarje- ki jim starši niti ne puste sodelovati). vse drugo ie bilo treba šele iskati in prositi In vkljub temu smo nudili ljudstvu 22. točk bogat vzpored! Res, dolg \ vzoored. a tako pisan da so one tri ure minule kakor sami veseli hipi. Začetek ie tvorila naša prelepa himna »Naprej zastava Slave«. Koi nato je orjaški fant iz IV. razreda z zanosom poklical liudstvu v spomin naše osvobojenie iz lOOOletnega robstva in z mrkim preziramjem pokazal na strto moč naših tiranov — v Lebanovi »Jugoslovanski«. Sledili sta Gregorčičevi »Znamenje« (dekl.) in lepa troglasna »Zaostali ptič«. Nato so naši pogumni mali ieralci uprizorili »Lažnjivo Mileno«. Dasi so igrali vsi prvič, so nastopali tako sigurno in lahkotno, da smo se iim sami čudili. — Ljubka je bila šaljiva pesem »Sraka« in dvogovor »Mladi dedek«. Gin-ljfv oa de bil naslednji prizor: Kleče in s sklenienimi rokami so prosili mladi pevci in pevke v veličastni »Molitvi za slovanski rod« za srečo svoiega naroda. Nobeno srce ni moglo ostati trdo ob tem lepem prizoru in milih glaskih. — Prednašanje Zupančičevega »Razgovora« ie iznova meščane da so »pr' mej' duš, Kranjci« tu, in brž se je zbrala okoli nas prijazna družba Slovencev in Hrvatov. Ponosno so odmevale v noč popevke: »Slovenec, Srb, Hrvat, za uvijek brat i brat«; iz nagovora ondotnega meščanskega učitelja ie bilo zaznati, da gori odkrito za popolno edinstvo SHS in odkritosrčno ljubi svojo domovino in kraljevo dinastijo, tako kot mi Slovenci. Popevania nista mogla zaustaviti oborožena stražnika, ki sta se ponovno oglašala, zato se ie morala zabava ukiniti po odločitvi harambaše. No-čevali smo na slami v gostilniški sobi. Naslednji dan smo imeli zooet krasno •cesto do Krnjaka — 384 km. Ko smo se malo okrepčali smo odhiteli še isti dan preko Karlovca v Metliko, kjer smo pove-•čerjali. nočevali oa smo že onstran Gorjancev v Zajčevi gostilni — 460 km. V Novem mestu smo v najboljši gostilni naleteli na velikodušno osobje, ki nam ni utegnilo postreči niti z lavorjem čiste vode pač pa so nas najgostoljub-neje sprejeli kolegi v Toplicah in Zagradcu. 555 km smo imeli za seboj vrnivši se v Ljubljano. Poznam Slovenijo in Slovence, prehodil sem Srbijo, da sem spoznal plemenito 'dušo ondotnega seljaka, šel sem v | Hrvatsko Primorje in v Liko. da na licu mesta pogledam v dušo hrvatskega plemena, in reči moram, da je i hrvatsko pleme v bistvu nepokvarjeno, v kolikor ga niso okužila mestna ozidja. Hrvatska inteligenca ne pozna svojega seljaka in ga tudi ne razume, naravno, da narod tudi ne vrača ljubezni, ker je ne uživa. Za radi-čevski pokret ljudstvo v tej okolici ni zavzeto, kar nam svedočijo razbita prokla-macija republike povodom sokolskega izleta v Plitvice. mnogobrojni cirilski napisi na vseh trgovinah in gostilnah od Otočaca do Krnjaka. slike kralja Petra Osvoboditelja v gostilniških prostorih, navdušenost učiteljstva in mirno — trezno obnašanje slehernega ondotnega državljana. Mislil sem, da bo opis kratek, a je nehote postal obširen da nisem utegnil zliti vanj vseh doživliajev in občutkov. Želim le, da bi malce vzbudil med tovariši smisel do spoznavanja domovinskih lepot in narodne duše. Zastavi lahko kolo — in hajdi venka.j; iz zaprašenega gnezda! Nas ie veljalo 9 dnevno potovanje 2000 K: toliko si sigurno lahko prihraniš tekom leta Če želiš natančnejših podatkov. so ti vedno na uslugo Rudličku, Vi-toričku Antičku i. dr. potrdilo, da ie duša našega naroda prepojena finega ooetiškega čuvstvovanja. Skoraj brez navodila sta mamica, in sinko našla vse one nianse. ki naslikajo in pred-očijo orelestno lepoto Župančičeve poezije Lepa očarujoča ie bila mlada mamica ori kolovratu, zdaii materinsko-še-gava. zdaj globoko potrta ob sinkovih sanjah: ljubek ie bil sinko v svoji jezici napram mamini šegavosti in potem v svoji bojazni in pridobila sta vse gledalce — tudi najbolj zakrknjene — na koncu v svoji udanosti in zaupljivosti k Vsegamogoč-nemu. — Drugi del vzooreda pa se je vršil v »gozdu«. Živahne, prekrasne pesmi, kakor »Na goro«. »Telovadska« »Tiček«, so vedno iznova poživljate napetost in veseliie udeležencev. — Jako lepa je bila igra s netjem »Na razpotju«. Ugajale so lepe vile. omilil se je vsej publiki ubogi Janko in smejali so se robatemu očmu. Krasen je bil tudi nastop lepe ženjice. — Liubko so povedali in zaoeli svoie pesem-ce malčki iz 1. in 2. razreda: »Račice«, »Petelin in putka«, »V šolo«. — Vsem, velikim in malim preprostim in inteligenci pa sta ugajala »ženin in nevestica« iz 1. razreda, ki sta dvoglasno zapela »Kje so tiste tičke moje«. Tudi Ciciban ie bil nadvse ljubek. H koncu smo še poslali na oder škrata v pesmi »Povest o škratu«, ki bo ostal deci pač dolgo v sladkem spominu. — Vzoored je zaključil nastop pevcev in pevk z zastavicami v rokah. Navdušeno so zaoeli »Slaviia se širi«, mah-liali in nazdravljali z zastavicami ter želi odobravanje in zadovoljstvo vseh navzočih. — Veliko požrtvovalnost in ljubezni do stvari ie izkazal oragerski nadpoštar, g. Gerbič, ki ie prevzel spremljevanje petja na harmoniju in se nam ie žrtvoval vso nedeljo in še v ponedeljek popoldne. Tudi tovariš s Praeerskega g. Fabič, je bil iako marljiv in ie lepo uredil in okrasi oder. Vsa čast pa nadučitel.iu gosp. Koprivu. ki je tako dobro naučil petje in tekal dobesedno rečeno, od Ponciia do Pilata, da ie spravil skupai oder. kulise itd., si izposodil harmonij ter končno energično povabil tudi vso polskavsko in oragersko inteligenco in mogotce, ki so pripomogli, da ie bil gmoten uspeh jako leo — 4028 K. V tem oziru se ie posebno odl koval eosood veleposetnik Glančnik. — V pondeljek po sklepni maši so bili vsi otroci pogoščeni s kavo in potico, popoldne no igri pa zopet samo igralci. Vsem, ki so v to prispevali- srčna hvala! — Otrokom ostane ta dan v spominu kot najlepši praznik njihove šolske dobe, Ponosni so da so nudili odraslim toliko lepega in se bodo trudili, da bodo v pri-! hodnie napravili še vse lepše in boljše. Delavnost dece je tvoja bodočnost, narod! Naša gospodarska organizacija. PRAVILA UČITELJSKEGA DOMA V MARIBORU. I. Ime in sedež društva. § 1. Društvo se imenuje »Učiteljski dom« in ima svoj sedež v Mariboru. II. Namen društva in delokrog. § 2. Društvo ima namen omogočiti sinovom in hčeram učiteljskih rodbin študij na zavodih v Mariboru s tem, da jim nudi primerno stanovanje, in hrano po znižanih cenah, skrbi za njihovo nadzorstvo izven šolskega časa, jim nudi pomoč pri študiju ter gleda za njih nadaljno smotreno vzgojo. V ta namen si vzame društvo v najem, kupi ali sezida lasten dom. § 3. Delokrog društva obsega vse kraje, ki gravitirajo v Maribor in pripadajo mariborski oblasti. Pri sprejemu dijakov in dijakinj v oskrbo v »Učiteljskem domu« pridejo v prvi vrsti v poštev učiteljski otroci iz tega delokroga. V drugi vrsti še le pridejo v poštev učiteljski otroci iz ostalih delov Slovenije, oziroma kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako pa dopušča prostor in razmere, se lahko sprejmejo tudi otroci sorodnikov učiteljstva iz dotičnih krajev. Le v slučaju, da ne reflektira dovolj otrok učiteljstva in njihovega sorodstva na vsprejem, se morejo sprejeti tudi sinovi in hčere neučiteljev v oskrbo v »Učiteljskem domu«. III. Sredstva v dosego namena. § 4. a) Redna članarina društvenikov. b) Prispevki ustanovnikov, dobrotnikov, podpornikov in volila. c) Lastni dom. d) Izdajanje in zalaganje knjig, slik in drugih publikacij. e) Prirejanje sestankov, zborovanj, predavanj, javnih nastopov, cvetličnih dnevov, veselic in koncertov. IV. Članstvo tvorijo: § 5. a) Ustanovniki, b) dobrotniki, c) redni člani, d) podporniki. Ustanovnik postane lahko vsaka fizična ali pa juridična oseba, ki plača za društven namen enkrat za vselej, ali pa v obrokih tekom enega leta 1000 dinarjev. Dobrotniki so tiste fizične osebe ali pa ju-lidične osebe, ki plačajo za društveni namen enkrat ali pa tekom enega leta v obrokih 200 dinarjev. Redni člani so pa le aktivne in upokojene učne osebe obojega spola, javnih učnih zavodov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki plačajo vsako leto v društveni namen članarino, katero določi občni zbor. V. Pravice in dolžnosti rednih članov. § 6. Vsak redni član ima aktivno in pasivno volilno pravico ter se sme udeleževati vseh društvenih zborovanj, pridedilev in občnih zborov, ter pri njih aktivno sodelovati. § 7. a) Vsak reden član je dolžan redno plačevati letno članarino, kakor je določi občni zbor. Kdor ni kljub pismenemu opominu plačal dve leti zaporedoma članarine s tem preneha biti član. b) Širiti med znanci in prijatelji smisel za namen društva ter mu pridobivati na ta način novih članov in gmotnih sredstev. c) Delati z vsemi dovoljenimi pripomočki na to, da se društvo čimpreje in čimbolj gmotno opomore in more nuditi tem več koristi. VI. Uprava društva. § 8. Društvo upravljajo: a) upravni odbor, b) nadzorstveni odbor, r c) občni zbor. § 9. Upravni odbor obstoja iz načelnika, njegovega namestnika in še 7 članov, katere voli občni zbor. Načelnik in 4 člani upravnega odbora morajo biti iz Maribora, oziroma okolice. Upravni odbor izvoli iz svoje srede tajnika, blagajnika in njiju namestnika. Ostali so odborniki. Vodstvo upravnega odbora tvorijo načelnik, tajnik in blagajnik, oziroma njih namestniki. Delokrog vodstva je posvetovati se o tekočih društvenih zadevah in vršiti pripravo za seje upravnega odbora. Načelnik sklicuje vodstvene in odborove seje po potrebi, najmanj pa vsako četrtletje ali pa, če to zahtevajo vsaj trije člani odbora, Opravilna doba upravnega odbora traja redno eno leto, oziroma do prihodnjega občnega zbora. Upravni odbor je sklepčen, ako je navzočih vsaj pet članov. Sklepa pa z nadpolovično večino. Pri iednakem številu glasov odloča načelnik. A-V- ... i § 10. Nadzorstveni svet obstoji iz petih članov. Voli jih občni zbor. Izmed teh morajo biti vsaj, tiije iz Maribora ali okolice. Člani načelstva ne morejo biti voljeni v nadzorstvo. Nadzorstvo voli izmed sebe predsednika, namestnika in zapisnikarja. Nadzorstvo nadzoruje upravo društvene imovine in poslovanje upravnega odbora ter gleda, da je to poslovanje v skladu z društvenimi pravili in sklepi občnega zbora. Pregleduje — kadar hoče in nenapovedano — najmanj, pa dvakrat na leto vse društvene listine, knjige ter blagajno ter lahko zahteva pojasnil. Pregleda vsakoletni računski zaključek in o njem poroča na občnem zboru. O vsem svojem poslovanju vodi zapisnik. Nadzorstvene seje sklicuje predsednik nadzorstva. Vsako leto pa se morata vršiti vsaj 2 seji. Kakor upravni odbor, tako je tudi nadzorstveni odbor sklepčen, ako je navzoča nadpolo-vica članov. Sklepa istotako z nadpolovično ve-j čino glasov. Pri jednakem številu glasov odloča I predsednik. VII. Poslovanje upravnega odbora. § 11. a) Načelnik sklicuje in vodi odborove seje, , občne zbore ter zastopa društvo na zunaj. On podpisuje s tajnikom vse spise, ki se tičejo uprave, zapisnike, hrani društveni pečat in je odgovoren za sklepe upravnega odbora. b) Tajnik oskrbuje vse pisarniške posle, spi-suje in podpisuje zapisnike in vodi opravilni zapisnik ter sestavlja in podaja poročila o društvenem delovanju. S predsednikom podpisuje vse pravno veljavne listine in spise. c) Blagajnik vodi vse knjige in račune glede imovine in gotovine društva. Sprejema in izdaja denar, ter z načelnikom podpisuje vse spise, ki zadevajo denarno poslovanje. Redne izdatke, krije blagajnik sam iz društvenega premoženja, določijo pa se imenoma v • seji upravnega odbora. Izredne izdatke pa krije le v sporazumu z vodstvom, odnosno načelnikom. Sestavlja vsako leto društven račun, oziroma proračun ter o njem poroča občnemu zboru. Ako je kdo izmed društvenih funkcijonarjev zadržan, ga nadomešča njegov namestnik z vsemi pravicami in dolžnostmi. VIII. Skupne seje načelstva in nadzorstva. § 12. Skupne seje upravnega odbora in nadzorstva se vršijo po potrebi. Najmanj pa se mora vršiti letno vsaj ena taka seja. Te seje sklicuje načelnik upravnega odbora sporazumno z drugimi člani vodstva, oziroma vsled sklepa upravnega odbora. Sklicati jih mora pa tudi tedaj, če to zahteva nadzorstvo vsled sklepa lastne seje ter sporoči predmet, o katerem se naj razpravlja. Skupne seje so sklepčne, ee je navzoča nad polovica članov. Predseduje jim načelnik upravnega odbora. Ako pa je ta zadržan, predsednik nadzorstva. Sklepa pa se z nadpolovičnim številom glasov. Odloča pri enakem številu glasov predsednik. § 13. V skupnih sejah se obravnava gmotno stanje društva in ukrepi, katere je podvzeti, da se društveno premoženje zdatno pomnoži, nadalje nastavlja uradništvo, oziroma drugo uslužben-stvo ter ga tudi odstavlja. Pred vsem pa sklepa, kako se hrani društveno premoženje ter obravnava vse one ukrepe, kateri zamorejo društvo obremeniti ali pa razbremeniti v znesku nad 5000 Din. Sklepi glede nakupa ali prodaje društvenega imetja, ki presega vsoto 5000 Din se morejo izvršiti le v skupnih sejah, katerim se lahko pritegnejo strokovnjaki in mora biti navzočih vsaj *l* odbornikov in sklepajo s 3U večino. Skiepi se zapišejo v zapisnik upravnega odbora in jih podpišejo vsi navzoči, tudi strokovnjaki, ki dado svoje mnenje na zapisnik. IX. Občni zbor. § 14. Občni zbor se sklicuje redno v prvih 6 mesecih vsakega leta. Sklicuie ga načelnik po sklepu odbora. Dnevni red se priobči vsaj 1-1 dni preje v stanovskih glasilih. Po potrebi tudi v dnevnem časopisju. Lahko pa se razun tega obvesti članstvo tudi pismeno. § 15. Dnevni red občnega zbora obsega poročilo funkcijonarjev upravnega odbora in nadzorstva, volitev, določitev članarine, eventuelne spremembe pravil in slučajnosti. Občni zbor je sklepčen, če je navzoča V» vseh rednih članov. Ako ni ob določeni uri sklepčnosti, sme sklepati za 1 uro pri vsakem številu navzočih. Odloča nadpolovič-na večina glasov. § 16: Voli se na občnem zboru načelnika in njegovega namestnika upravnega odbora posebej. Druge člane upravnega odbora, kakor tudi vse člane nadzorstva se voli z listki, le ako ni nika-kega ugovora, se zamorejo voliti s vzklikom. Vsa mesta v upravnem in nadzorstvenem odboru so principijelno častna in brezplačna. Vendar pa ima občni zbor pravico, da določi posameznikom po nasvetu nadzorstva pismene nagrade oziroma odškodnine. § 17. Izredni občni zbor se skliče, če to zahteva upravni odbor, ali pa nadzorstvo, ali pa vsaj 1/3 članov. Slednji morajo določiti vsaj 1 mesec preje predmet, o katerem se naj razpravlja ter ga sporočiti vodstvu. Giede sklepčnosti izrednega občnega zbora in njegovega sklepanja veljajo ista določila, kakor za reden občni zbor X. Druge določbe. § 18. Društvo ima pravico, da si izvoli na občnem zboru še razne odseke, kakor gospodarski, propagandni, veselični itd. po potrebi. Predsedniki teh odsekov, ali pa njihovi namestniki imajo pravico prisostvovati sejam upravnega odbora, in imajo tudi pravico do glasovanja, kadar se tiče zadeve, ki spada v njihovo področje. § 19. Za vse drugo poslovanje, kolikor ni določeno v pravilih, si lahko društvo sestavi svoj pravilnik ali poslovni red, kateri pa stopi še le tedaj v veljavo, kadar ga odobri občni zbor. § 20. Društvo se razide, ako je navzočih na tozadevnem izrednem občnem zboru, ki je bil sklican, kakor to določa § 14 za redni občni zbor, vsaj 2/a vseh članov in glasuje od teh najmanj 2/s. Za ali proti razpustu društva glasujejo lahko tudi tisti redni člani, ki so iz kakega važnega vzroka zadržani udeležiti se osebno. Ti glasujejo pismeno. Vendar morajo biti njihove glasovnice potrjene po njihovem šol. vodstvu in priti 2 dni pred vršečim se izrednem občnem zboru v roke upravnega odbora. Upravni odbor potrdi veljavnost teh glasovnic. Ako se mu pa vzrok osebne neudeležbe ne zdi dovolj tehten, jih lahko tudi razveljavi. Vendar pa mora na občnem zboru navesti število razveljavljenih glasovnic in vsaj glavne vzroke. § 21. Ako dtuštvo preneha iz kateregakoli vzroka, pripade vse društveno premoženje v upravo Učiteljskemu društvu v Mariboru. To društvo upravlja premoženje tako dolgo, da se v Mariboru osnuje društvo v približno istem delokrogu in z istimi cilji. Razsodišče. § 22. Spore v društvenih zadevah med člani razsoja posebno razsodišče. V razsodišče voli vsaka stranka po dva zastopnika. Ti štirje si izvolijo izmed članstva predsednika, ki vodi preiskavo in odločuje ob enekem številu glasov. Proti soglasnim sklepom razsodišča ni paziva. Sicer pa je dopusten priziv na društven občni zbor. Ta pravila je odobrila Pokrajinska uprava ia Slovenijo, oddelek za notranje zadeve v Ljubljani, dne 12. junija 1922., št. 21.695 in jih ie sprejel ustanovni občni zbor v Mariboru dne 16. julija 1922. Pripomba: Za sedaj se pravila »Učiteljskega doma« ne nameravajo izdajati še v posebnem natisu radi prevelikih stroškov. V interesu tovarišev (ic) samih je, zlasti onih iz mariborske oblasti, da si ta pravila hranijo. Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v Ljubljani. II. pokraj. skupščina UJU na Bledu. — Izkaznice za železnico smo razposlali vsem predsednikom okrajnih društev, ki naj jih dostavijo svojim članom in članicam. ki se udeleže skupščine. Za južno progo velja 50% popust za II. ali III. razred kot smo poročali že v zadnji številki Tovariša. Izkaznice je izpolniti kot smo že zadnjič navedli. — Za državno progo še vedno ni rešitve na našo vlogo, ki smo jo naslovili na pristojno zagrebško žel. ravnateljstvo že 1. avgusta. Obrnili smo se nato brzojavno in tudi s ponovno vlogo na ministrstvo saobračaja. Ako pride pravočasna in ugodna rešitev, bodo veljale tudi za državno progo iste izkaznice. Za eventualni popust na državni progi izve vsakdo na postaji. Odseki in širji sosvet zborujejo kot smo objavili v dnevnem redu soboto 2. sept.. skupščina se pa vrši n e -d e 1 i o 3. sept. točno ob 10. uri dopoldan. Ako bo čas pripuščal, bo poročal na skupščini tudi tov. Anton Še-me: »O ustanovitvi učiteljskega f e r i a 1 n e g a S a v e z a.« Udeležite se skupščine v čim največjem številu! — Iz Beograda nam poročajo. da se udeleže naše pokrajinske skupščine na Bledu kot zastopniki glavnega odbora UJU tovariši Jovo P. Jovanovič, Vlada K. Petrovič in Mihajlo Stanojevič iz Beograda. Vsi oni. ki se udeleže 2. pokr. skupščine na Bledu, nai v smeri Ljubljana— Jesenice izstopijo v Lescah, od koder imajo do Bleda sprehod peš 50 minut. Ta dva dneva bode vozil Lesce—Bled in nasprotno »Avtobus« prometne družbe, učiteljstvo s popustom 50% t. j. 5 Din za osebo na eno stran. Kdor bi pri prvi vožnji z avtobusom ne dobil prostora, nai se Dri spremljevalcu voza javi in avtobus se bode v teku 15 min. vrnil v Lesce do prijavljene. Svetuiem vsem. naj se poslužujejo izvožčkov le v slučaju, da hoče;o voziti za isto cenp kakor avtobus. Sicer Da izorehod Lesce—Bled ne bode nikomur škodil. Kdor se pelje do, postaje Bled (čez Jesenice) mora hoditi do Zdraviliškega doma oeš 30 min. Na tej postaji ne bode izvožčkov. V avtobusu se mora vsak udeleženec legitimirati, sicer plača celo vožnjo 10 Din. V blejskem domu se bodo dobile tudi izkaznice.za prosto vožnjo do jezeru in Drosto kopelj. V soboto popoludne si udeleženci ogledajo blejsko tovarno vezenin. — Baebler. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. HIHK^BEHHBHHBHfiHH^I 1 Brez posebnega obvestila. + 1 Naš nepozabni, edini dragi sinček Boris je danes po kratki in mučni bolezni zatisnil za vedno svoje trudne oči. I Sv. Vid pri Ptuju 24. avg. 1922. 1 Žalujoča rodbina ROZBAUD. 1 HHB Račun poverjeništva UJU Ljubljana za 1. 1921. Prejemki. Denarni promet. izdatki. Račun blagajne . . . Račun članarine . . . Račun inseratov . . . Račun prehodnih vplačil Račun hranilnih dvigov Račun daril .... K v 16565 1. 505424 23 2. 30000 — 3 8062 — 4. 8678 57 5. 10000 — 6. 7. 8. 9. 10. 11. 578729 80 Račun tiskarne . . . . Račun nagrad..... Račun potnine . . . . Račun poštnine . . . . Račun tiskovin . . . . Račun udnine..... Račun prehodnih izplačil Račun knjigoveza . . . Račun naslovov . . . . Račun posojil..... Račun blagajne . . . K ¡v 277776 22474 10907 18117 401 50800 15955 630 4820 21000 155847 81 35 578729,80 Aktiva. Bilanca za dne 31. decembra 1921. I Pasiva. Račun blagajne 31. dec. 1921 Račun hranilnih vlog: Hran. in pos. Učit. konvikta Kmetska posojilnica . . Poštna hranilnica — Dunaj Temelj, vloga pošt. hranil. 7 državno inv. posojilo 20 °,'o odbitek..... Rezervni fond . . . . Račun deležev: Hran. in pos. Učit. konvikta Tvornica učil..... Učit. tiskarna..... Učit. zdrav, dom . . . Račun knjižnih terjatev Račun posojil . . . . . Račun inventarja . . . . K 41 2610 1509 400 20000 968 852 50 400 100 5000 K 155847 35 26381 5550 79215 3000 61 26 20 27005481 Račun tiskarne. . . . Račun knjižnih terjatev Račun uprave: Dobiček K K 136663 72542 60848 270054 75 74 30 81 L. Jelene, I. r. F. Luznar, blagajnik 1. r. Račune pregledal in v redu našel dne 28. avgusta 1922. Z. Kovač. Proračun UJU poverjeništva Ljubljana za upravno leto 1923. Učiteljski tovariš: a) Tisk lista................. b) Nagrada uredniku.............. c) Poštnina.................. č) Naslovi.................. Popotnik: a) Tisk lista................. b) Nagrada uredniku.............. c) Poštnina.................. č) Naslovi.................. d) Nagrada sotrudnikom............. Odškodnina „Zvončku"............ Uprava listov (Tovariš, Popotnik, Zvonček) .... Poverjeništvo: a) Nagrada poverjeniku.............. b) „ strok tajniku............. c) „ blagajniku.............. č) Potnine k sejam in skupščinam......... d) Poštnina in tiskovine............. Članarina centr. v Beograd........... Dohodki 2400 članov a 80 Din......... Stroški.................. Prebitek V Ljubljani, dne 28. avgusta 1922. Din 101587 1000 4500 2000 33398 450 1000 750 3500 1500 1000 1000 6000 1500 192000 185185 6815!— Din 109087 39098 5000 6000 11000 15000 185185 Učiteljska Tiskarna LJUBLJANA je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. * Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure Jn knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV. Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. NOVO! Zvezki za °kr°gl0 pisavo št. 1,2,3. NOVO! UČITELJSKA # KNJIGARNA prodaja slovenske znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladin. knjige; dalje knjige za osnovne šole, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; razglednice, umetne in pokrajinske v veliki izbiri. Ogleite si naš razstavni prostor na Ljubljanskem velesejmu, paviiion „E", štev. 3!