Jgtarlna plačana,
Sšetr. 17.
i, v petek d$t@ 27,
Posamezna Štev. Oln 1«-, 1923.	Leto Vi.
Csnpnirn titsfcl{iin !o EitateljiGBm!
Današnji številki prilagamo položnice. Prosimo naročnike, ki so z naročnino zaostali, da se jih poslužijo. Kdor pa ima naročnino že plačano, naj položnico da sorodniku, prijatelju ali znancu ter ga pregovori, da vstopi med „Domovinaše". Naročnina za naš list je tako majhna, da se Vam iz tega vzroka ne bo upiral nihče, kogar hočete pridobiti za naročnika. Povejte jim le, kako piše „Domovina", da prinaša poleg poučnih tudi mnogo zabavnih stvari. Največ bo seveda zaleglo, če daste takim ljudem tudi citati naš list, da se morejo sami prepričati o resničnosti Vaših trditev.
Podlistki, ki jih vedno prinašamo, zanimajo vsakogar, a sedaj imamo pripravljen že lep nov roman, ki bo skozi zelo napet. S priobčevanjem odlašamo le še zato, da se pravočasno naročijo na »Domovino" tudi oni naši pristaši in prijatelji, ki se iz enega ali dragega vzroka doslej še niso pridružili krogu „Domovinašev". Opozorite jih na to, da bo začel roman kmalu izhajati.
„Domovina" se bo vedno trudil a, da v čim največji meri ustreže čitalcem in čitate-ijicam. Zato tudi prosimo, da nam stalno v kratkih dopisih poročate novosti iz domačega kraja.
Vsi «Domovinaši» na delo za naš list! — Naročnina znaša za celo leto 24 Din, za pol leta 12 Din, za četrt leta 6 Din.
Z demokratskim pozdravom!
je i
<
Na vse strani se sedaj po volitvah raz-motriva in pretresa politični položaj Slovencev napram Srbom. Z zmago klerikalcev smo si Srbe zelo odtujili. Kaj mislite vi vsi, ki presojate razumno, da je to dobro za Slovence?
Kaj se pa zgodi z nami, če nas Srbi enostavno pustijo na cedilu in nočejo biti več z nami v eni državi?
To bi bil za nas sodni dan. Lastne dr-i žave ne moremo imeti, ker smo prerevni, zato bi prišli nad nas Italijani, Nemci in i Madžari ter nas lepo razkosali, ne da bi nas vprašali, ali smo s tem zadovoljni. Kdor i bi se upiral ali godrnjal, kakor dela sedaj, bi mu kmalu tuj vojak pritisnil gorečo vžigalico v streho, njega samega pa bi obesili na j prvo drevo ali mu kaj drugega zalega sto-i rili. Saj ste čitali, kako so delali Nemci na Koroškem, Madžari v Prekmurju in kako so i Italijani brli naše ljudi in požigati naše do-i move v neodrešeneiu ozemlju.
Ali je naše ljudstvo pomislilo, ko je oddalo glasove klerikalni stranki, ki mu je na-tresla poln koš najslajših obljub? Klerikalci so obljubljali odpravo dohodninskega davka, manjšo draginjo, olajšave v vojaški službi, avtonomistični paradiž in sto drugih stvari, ako le zmagajo. Sedaj so zmagali, tako zmagali, da zastopajo skoro le oni Slovence, toda iz vseh klerikalnih obljub ni nič in tudi ni izgledov, da še bo kaj iz njih. Vsa odgovornost je na ramah klerikalnih poslancev, glavnih zastopnikov Slovenije, in zato je tudi od njihove politike odvisno, kako jo bo vozila Slovenija.
Klerikalna politika pa je začela že takoj po volitvah kazati, da je brezglava. Ali je to pametno, da so se klerikalci zvezali z radičevci, ki hočejo nekako hrvatsko republiko v okvirju Jugoslavije. Ta radičevska zahteva pomeni razbijanje naše države in povzroči lahko krvoprelitje med lastnimi državljani.
Namesto da bi vodili pametno politiko, so začeli klerikalci nevarne eksperimente. Gorje, če bi dobili klerikalci v roke tako moč, da^ bi začeli resno eksperimentirati na naši koži! To bi se obupno počohal za ušesi marsikateri brumni možiček, ki je na dan volitev z gorečim navdušenjem basal svojo kroglico v klerikalno skrinjico.
Državi ne more prinesti blagostanja ne avtonomija, ne federacija, ne republika, ne Radič in podobni preroki, temveč le red in pametno gospodarstvo. To je tisto, za kar bi se morali brigati v prvi vrsti glavni zastopniki Slovencev, in dobro bi bilo za naš narod, pa naj je potem država urejena po tem ali onem načinu.
Vprašamo torej ponovno: ali se je že izpolnila kaka klerikalna obljuba? Mi trdimo sedaj kakor pred volitvami, da klerikalna politika še ni bila nikdar in ne bo nikdar koristna za ljudstvo.
Pošifiini pregled
Dolgotrajna je sedanja vladna kriza in morda bomo še več dni čakali na njeno rešitev. Vsekakor, prišli smo do tega, da so se začela
pogajanja med radikalci in demokrati,
ki se sučejo okoli vprašanja, kako in kaj naj dela nova vlada, sestavljena iz obeh strank. Razlika v mišljenju je velika, ker radikalci bi radi, da bi narodna skupščina delovala vsaj tri leta in da bi se šele potem razpisale nove volitve, demokrati pa pravijo, da naj vrši sedanja narodna skupščina samo najvažnejše zakonske predloge, potem pa naj bi se takoj vršile volitve. Ta demokratska zahteva je popolnoma upravičena, ker se demokratska
stranka dobro zaveda, da skupno z radikalci ne bi mogla dolgo vladati. Demokrati so napredna in čisto ljudska stranka, radikalci pa nazadnjaški, ki bi ovirali vsak napredek. Da-, našnji politični položaj je tak, da bodo najbrž; morali iti skupaj radikalci in demokrati, ki se strinjajo medsebojno vsaj v tem, da drža-: va mora ostati enotna in močna. Tudi kralj; je priporočal spravljivost med obema državo«: tvornima strankama, katerima naj bi se pri« družila še zemljoradniška stranka, tako da bi štela državotvorna večina precej nad po« lovico vseh poslancev. Tako bi ostali radi« čevci s klerikalci in muslimani daleč zadaj« Tudi v naši jugo-vzhodni soseščini, na Bolgarskem, so bile te dni volitve v narodno sobranje. Vsi ostanki nekdanjega kralja Fer« dinanda in vsi nasprotniki zbližanja z Jugoslavijo so se združili, da bi zmagali in za« vedli Bolgarsko zopet v nemške vode, pa so; se temeljito zmotili, ker
pri bolgarskih volitvah je sijajno zmagat Stambolijski,
odločen zagovornik zbližanja Bolgarske z Jugoslavijo, ki se nahaja na čelu bolgarske vlade od konca vojne do danes. Od 246 po« slancev, kolikor jih voli Bolgarska v narodno: sobranje, je bilo izvoljenih čez 200 zemljo-radnikov, pristašev ministrskega predsednika Stambolijskega! To je sijajna zmaga resnic« no narodne politike in s tako Bolgarsko bomo mi mnogo lažje živeli v prijateljstvu.gs Na Ruskem so zopet nemiri. Upirajo se; kmetje, ki so že do grla
siti boljše viškega gospodarstva,
od katerega nimajo nič dobrega, pač pa dosti preganjanja in pomanjkanja. Upor se je začel v južni Rusiji, kjer nezadovoljni kmetje ogrožajo veliko pristaniško mesto Odeso, drugo pristaniško mesto ob Črnem morju, Novorosijsk, so pa baje že zasedli in pobili vse boljševike, ki so jim prišli v roke. Boljševizem je prinesel Rusiji nesrečo, zato bo prej ali slej vzel konec, žal le, da bo še prej gotovo preteklo mnogo krvi. Sreča za Rusijo je, da ji ne grozi nikaka zunanja nevarnost, ker so vsi sosedje preslabi, da bi jo napadli.
Nemčija je začela uvidevati, da ji noben odpor nič ne pomaga in je začela pred Fran« cijo odnehavati. Sedaj se poroča, da
Nemčija ponuja nova 5>ogajanja
in priznava pripravljenost, plačati vsoto, ki bi jo izvedenci določili v okvirju plačilne, možnosti Nemčije. Ravno ta plačilna mož« nost Nemčije je pa tako rekoč glavni pred« met razpora, ker Francija hoče imeti plača« no vso vojno škodo. Nemčija bi pa rada do-
ljeno izpovedala, da naj v Beograd in Prago uravnamo svoje poglede, nikakor pa več v Rim ali proč od Beograda. Spi, ob treh popoldne spi, kdor drugače brenči po »Domoljubu«. Seveda je res, da so zaušnice mesto naročenih lavorik posebno slavne. V zadregi samo toliko v odgovor tovarišu »Domolju-barju«. — Demokratski dopisnik.
POLJANE. Preteklo nedeljo se je tukaj vršil občni zbor klerikalne hranilnice in so imeli naprednjaki večino. Zato je predsednik nepostavno zaključil občni zbor pred izčrpa-nim dnevnim redom. Župniku so se ob tej priliki predbacivali razni očitki, ki pa jih je mirno požrl. V zadevi se še obširneje oglasimo.
POLJANSKA DOLINA. Na velikonočni ponedeljek je gorenjevaški Sokol priredil v svojem domu veselico z gledališko predstavo, Prireditev, ki je bila številno obiskana, je v vsakem ožini dobro uspela. Naš dom stoji trdno in bo tudi trdno stal, čeprav klerikalci sedaj po volitvah ugibljejo, kaj bodo napravili iz sokolskih domov, ko dobijo vso moč v roke. Klerikalci, pred vsem zagrizena duhovščina, trdijo, da jc naš Sokolski dom zidan z državnim denarjem. Bog vč, kdo si je izmislil to.laž? Ponovno poudarjamo, da smo naš Sokolski dom postavili le sami z našimi prispevki. Vsakdo izmed nas je prispeval po svoji moči. Če bi bila resnica, kar govore klerikalci, bi se prav nič ne sramovali priznati vsega. Naš Sokolski dom ostane naša trdnjava. O binkoštih se vrši slovesna otvoritev doma in zato vabimo že sedaj vsa sokolska društva od blizu in daleč, da pohite na ta dan v Poljansko dolino, rojstni kraj našega sokolsko misel poveličujočega pokojnika dr. Ivana Tavčarja. Na svidenje, bratje in sestre, v Poljanski dolini!
GORENJA VAS. (P o s 1 o v i 1 o.) Dne 16. t. nas je zapustil g. poštar Fran Rabič in se kot nadpoštar preselil na svoje novo službeno mesto v Škofji Loki. Pri sedanjih naših političnih in društvenih razmerah ga bomo težko pogrešali ne samo v Gorenji vasi, ampak splošno v Poljanski dolini. Vesten v svoji službi ter prijazen in postrežljiv napram strankam si je že s tem pridobil splošno naklonjenost prebivalstva. A njegovo delo ni
obstojalo Ie med tesnimi štirimi stenam; poštnega urada, temveč se je širilo preko tega na politično in društveno polje. Ves svoj ia-venuradni čas je posvetil napredku. Bil je tajnik našega Sokola in kot tak duša društva. Na njegovih ramah je slonelo breme društvenega delovanja. Ni bilo predstave, v kateri bi ne bil nastopil naš brat Rabič. Pri zidanju našega doma si je brat Rabič pridobil velike zasluge. Sicer ni prispeval v denarju in mate-rijalu, kakor drugi premožnejši bratje, a dal je na razpolago vse svoje duševne moči ter, prevzel na svoje rame vse skrbi tako kočljivega podjetja. V zadoščenje naj mu bo, da delo, ki ga je zasnoval v dolini, gre v bogata klasje. Irnpozantna stavba, naš Sokolski dom, je priča rodoljubne požrtvovalnosti našega ljudstva in Rabičevega truda v besedi, s peresom in umom. Te tvoje zasluge, brat Rabičj bomo vedeli mi Sokoli vedno ceniti. To se jO tudi pokazalo na poslovilnem večeru 15. apri-i la, ko se je zbrala številna družba Sokolov, Sokolic n drugih somišljenikov v Sokolskem domu. Oko je rosilo, beseda je zastajala, koi so se od tebe poslovili starosta Jelovčan, v a-* ditelj Šorli, sestra Pavla Košir in ostali bratje. Tolažimo se, da si odšel le k najbližjim so-* sedom in da se boš tudi v Škofji Loki posve-. til naprednemu delu kakor pri nas, a del svo-< jih moči in zmožnosti še vedno čuval za nas, Sokolski dom ostane tvoj in naš ponos. Sprejmi, brat Rabič, še enkrat naš bratski pozdrav, naš najkrepkejši: Zdravo!
JAVORNIK. V nedeljo je javorniško sokolsko društvo uprizorilo igro «Pehta«, ki jo je spisal br. Bulovec, učitelj na Koroški Beli in član javorniškega Sokola. Dvorana je bila napolnjena res do zadnjega kotička. Igralci so predstavo prav povoljno izvedli. Sokoli so bratu Bulovcu ined drugim premorom izro^ čili lovorjev venec. Pri tem je stric Groga; (učitelj brat Kokalj) s kratkim nagovorom čestital avtorju igre. Med odmori je sviral mladi tamburaški zbor domačega Sokola, ki je kljub! svojemu kratkemu obstoju že prav na svojem mestu. Omeniti moramo tudi, da so klerikalci v nedeljo že v ranih urah agitirali proti prireditvi in pregovarjali ljudi, naj se igre ne udeležijo. To je dovolj značilno, da klerikalci ne sovražijo samo Sokolstva, temveč vsako
kazala svetu, da ni v stanu toliko plačati. Pa se bo že našla podlaga za sporazum, ker zaradi tega spora silno trpi gospodarsko vsa Evropa.
Pogajanja velesil in njih zaveznic s Turki so se zopet začela, tudi tokrat
v Loža ni.
Turki izjavljajo, da se bo sedaj lahko dosegel sporazum. Ako bodo pa Turki navzlic svojemu popuščanju prisiljeni zapustiti konferenco, bo to pomenilo ne samo konec konference, marveč tudi začetek sovražnosti. No, v novo vojno na ozemlju Male Azije in okoli Carigrada ne veruje danes nihče. Narodi so od dolgotrajne vojne preveč izmučeni. Tudi s Turki bo prišlo do sporazuma, četudi so nasprotja velika.
Odpisi
JEŽICA PRI LJUBLJANI. Tukajšnji demokratski dopisnik »Domovine« gotovo ni hud, če tukajšnji klerikalni dopisnik «Domoljuba» zalaga svoj list s stvarnimi in dostojnimi dopisi. Samo to mu svetuje, da naj bo dostojen tudi takrat, kadar je v živo zadet, kakor n. pr. v predzadnji «Domovini». Poglavje o dostojnosti bo menda sitna, nerodna stvar. O taki dostojnosti namreč, kakor so jo na domačem volilnem shodu kazale Brejčeve avtonomi-stične patrulje: gospodje katoliški visokošolci, oboroženi s sekirastimi gorjačami Orlovske zveze. Takrat, gospod »Domoljubar«, bi v interesu osebne varnosti navzočih, krščanske ljubezni, časti sklicateljev shoda ter dobrega imena katoliških in vseh domačih akademikov in ne v zadnji meri v interesu »stvarnosti in dostojnosti«, ki jo v »Domoljubu« zahtevate — takrat bi bilo prav razgnati klerikalne pretepače, ne pa jih v navdušenju za avtonomistične nezmisle vabiti v tisto hišo, kjer je že dolgo časa na platnu napisano: »Izobrazbi...», in tem divjakom za ministranta vsiliti še posvečeno glavo! To, gospod dostojni dopisnik, pomeni, milo sojeno, biti podporni član gnusne bande. Tudi »liberalne naprednosti« naš stvarni dopisnik ne more prebaviti, dasi sta v zadnjem času oba odlična predavatelja drug za drugim uteme-
(Kruti pozabnosti otel — Anton Stražar.)
LJuSfetea, ne feicsSi žatasinal
Nad češenjsko vasjo se dviguje mal paro-bek, obraščen z leskovino, bezgom in drugim grmičevjem. Na desni strani tega grmičevja so si pastirji napravili v mejo več naravnih klopi. Ene take klopice sta se pred davnimi leti poslužila tudi Sinrekarjev Jaka in Andrejčkova Zefka. Dasi je bil lep nedeljski dan v pričetku meseca vinotoka, sta mlada dva človeka vendar bila žalostna. To se je spoznalo iz njunega pogovora:
«0, ljubi Jakec, kako se mi smiliš, da moraš tako daleč k vojakom, prav gori v nemški Gradec.«
«Nič se ne boj zame, Zefka, ti še ne poznaš mojih naklepov; rečem ti, da me dragonarji ne bodo ukanili in še to ti povem: Preden se bo zopet oglasila kukavica, se tudi jaz zopet znajdem v domači vasi!«
»Težko verjamem, da bi se tako hitro Izrezal, dragi Jaka!«
»Boš videla, Zefka, da bo tako. Pravim Samo: Ljubica, ne bodi žalostna!«
Mlada zaljubljenca sta se dvignila s klopice in odšla nizdoli proti vasi. Bližal se je namreč že večerni čas; pastir Mihec jima je prihajal naproti, goneč živino s paše; gospodinje po vasi so že kurile za večerjo, kajti izpod streh se je valil siv dim v jesensko ozračje...
V češenjskem zvoniku je ura odbila polnoč, Jakec pa še ni zaspal v dišeči otavi nad hlevom. Imel je pač hude skrbi. Še par dni in treba se bo posloviti od ljubljene Zefke. Kako so se mu prekrižali računi! Dvakrat je bil že na naboru in ko je že bil prepričan, da se lepo odtegne vojaški suknji, je prišla tretja pomlad in Jakca so potrdili k dragoncem. Namesto da bi se priženil k An-drejčku, kjer bi si z brhko Zefko ustvaril lepo zakonsko življenje — pa hajd k vojakom! Kaj vse je to noč premišljal zaljubljeni Jakec in kaj vse je sklenil, to je nekoč pripovedoval Juriju Šišmišu. Razlagal pa je takole:
«Kaj kislo smo se držali rekruti, ko smo se znašli v kasarni. Vsakemu so naklonili konja in te mrhe smo morali ribati in drgniti, da nam je znoj kapljal s čela. Najhuje pa se je začelo, ko so nas pričeli muštrati z ježo. Gnali so nas v «rajtšolo», oficir je držal v
roki bič in vžigal po konjskih mrhah, da; smo sc kar premetavali na sedlih in nam jej vsem iz ust letela črna kava, ki smo jo1 zjutraj naglo posrebali. Kratkomalo, zdelo se nam je, da se Eliji na gorečem vozu ni moglo goditi huje kakor nam v sedlih. Kakih desetkrat sem dirjal z drugimi, na mah pa obr-: zdam konja, ustavim se pred oficirjem, skočim s sedla in se razljutim: Gospod oficir,1 pokorno vam javljam, da sem že sit te gonje! Dajte še vi malo kalopirati, bom pa jaz vam užigal to pošast!«
Oficirju so se kar raztegnile čeljusti, kes da sem mu nalil terpentina. Nato pa je zapo-; vedal: »Halo, domov! Čakaj, tebe že naučim pokore. Deset konj boš snažil. Drugi na me-' nažo, ti pa takoj h konjem. Marš!«
In tako se je zgodilo. Tovariši moji so šli k menaži, jaz pa v hlev. Vzamem v roko prekljo in pričnem udrihati po konjih, da so', skakali, kakor bi kuril pod njimi. Na ta ropot! prileti več vojakov v hlev in začnejo vpiti nad menoj. Jaz pa skremžim obraz kakor Pavliha in smeje izpregovorim: »Kaj zlodja' vpijete nad menoj! Mrham moram najprvol iztrebiti prah iz dlake, nato jih bom snažilj Vojaki me zgrabijo in odvedejo v »Špel*
Se tako nedolžno in pošteno kulturno delo, ki se izvrši potom Sokolstva. Našim klerikalcem ni mar prosveta ljudstva, še manj poštenost. 1T0 je tudi razumljivo, ako vemo, da jim je glavna zadeva le žepna in strankarska korist jjavorniškemu Sokolu želimo nadaljnje plodo-ivito prosvetno delo in mu kličemo bratski: Zdravo!
KOPRIVNIK PRI BOHINJSKI BISTRICI.
Ker se često oglašajo v »Domovini* moji tovariši, Vam hočem tudi jaz nekaj napisati. Pomladansko vretne me je ogrelo in oživelo, pa mi ne da miru, ko imamo pri nas nekega klerikalnega možaka, ki obrekuje druge, samega sebe in svojih sorodnikov pa ne vidi. Za enkrat ga samo opozarjamo,naj pouči svojega svaka, kaj zapoveduje četrta božja zapoved. — Koprivnikar.
ČEŠNjICE. Značilen dopis priobčuje »Domoljub* iz Češnjic. Presrečni farani, še bolj srečen gospod fajmošter, a najbolj kuharica. V celi fari m nobenega liberalca niti liberalnega učitelja. Pouk oskrbuje organist, da bodo ljudje še za dogleden čas ostali zakajeni v glavi. Ni čuda, ako pri taki duševni svetlobi ljudje nimajo nobenega pojma o kakršnemkoli napredku in mislijo, da je dovolj, če se brigajo vsaj za zvonove. Seveda tudi gospodarsko zaostajajo, kar je razvidno iz samega dopisa, kjer se govori o slabih potih in dohodkih. Pri vsem tem je uvaževanja vredno edino to, da fajmošter lahko muštra neumne ovce kakor jih hoče. To pa da povod, da tu-iutam kak hudoben jezik le blekne nepremišljeno o dušnem pastirju. Tako tudi tukaj. Govore, je res ali ne, pa nekaj že utegne biti, da kuharica ne trpi, da bi župnik vzel svojo mater k sebi v zasluženo oskrbo. Uboga mati je vse izdajala, da je sinu omogočila študira-nje, v dobri nadi, da bo na stara leta imela zatočišče pri n!em.
BLOKE. 2e dolgo ni bilo iz našega kraja nikakega poročila. Tokrat se oglašamo, da na kratko očrtamo našega šaljivega gospoda župnika. Ves iz sebe je, ker mu žito ne gre tako v klasje, kakor bi on želel. Posebno mu je pri srcu zidanje nove kaplanije, a še bolj dvorana za Orle. Ker pa ljudje hočejo le novo kaplanijo brez vsakega priveska, kar je zopet njemu premalo, je zadeva za enkrat padla
kamro«. Po oficirjevem naročilu sem v luknji ostal en teden. Ko so mi minuli dnevi, me pozovejo v kanclijo in me odpravijo k Janezom v Ljubljano.
Tam me je muštral neki sitni Kočevar. Seveda kar samega me je preganjal za Ljubljanico. Skakanja sem napravil več ko preveč, trgal sem čevlje — no, pa saj so jih imeli dovolj. Toda meni je skakanja končno bilo preveč in nekoč se lepo ustavim pred fraj-tarjam ter mu zabrusim v obraz: »Veš, dragi prijatelj, sedaj pa še ti skakaj malo okrog. Kričal bom pa jaz.* Na te besede skoči zelena kočevarska glista vame in me hoče zgrabiti za ušesa, jaz pa ga objamem čez pas in ga tiram naravnost v vodo, rekoč: »Mojih ušes ne boš cukal, saj niso oslovska. Na, ker vedno zevaš nad menoj, napij se tukaj Ljubljanice!* In sem ga štrbunknil v vodo.
Na Kočevarjevo kričanje se je hitro zbralo nekaj ljudi, ki pa so se zadovoljno smehljali, opazujoč Kočevarja, ki je capljal po vodi na drugo stran. Moker kakor cucek je zbežal v kasarno, po mene pa je prišla patrulja in me odvedla v arest...
Zvijali in skušali so me na vse načine, m pa se nisem vdal, češ, naj že bo, kar bo!
v vodo. Zato se je prejšnjo nedeljo na poseben način hotel ponorčevati iz faranov. To pa mu ni uspelo, kakor je sploh to običajno pri vsaki stvari, ki se je loti g. fajmošter. Pregovor pravi: Kdor se norčuje iz drugega, sam norec ostane. Dežnike, ki jih bo dajal na javno dražbo, bo morda prodal, a svojo nadarjenost v sestavljanju smešnic bi pač težko spravil v denar. Tudi pri nas pravijo ljudje, da ima luna ob svojem času poseben vpliv na gotove ljudi. S tem seveda še ni rečeno, da je tudi g. župnik eden tistih... Pa brez zamere, gospod župnik!
MOKRONOG. H kratkemu poročilu o drznem vlomu pri notarju gospodu Demšarju moramo navesti podrobnosti. Tatovi so se v temni noči splazili v pisarno, oprezno poba-sali 150 kg težko blagajno in jo na dvokolnici odpeljali pod kozolec posestnika Majcna tik pokopališča. Tu so blagajno razbili s krampom ter iz nje pobrali večjo vsoto denarja, nekaj hranilniških knjižic in različne vrednostne papirje. Nato so se šli krepčat v pol ure oddaljeno shrambo na Pričo, kjer so se dobro najedli in izpiil 7 litrov vina. Seveda so vse to ukradli, a za plačilo so lastniku hrama pustili 100 dinarjev in nekaj drobiža. V mokronoškem okraju je zadnje čase bilo izvršenih že znatno število predrznih vlomov in tatvin. Orožništvo je pridno na delu, a doslej se mu, žal, še ni posrečilo izslediti zli-kovske bande. Upamo pa, da bo energična akcija čim prej dosegla uspeh.
SODRAŽICA. Prošlo nedeljo se je vršil pri nas informativni sestanek Orjune. Ob številni navzočnosti se je pokazalo veliko zanimanje za to prepotrebno narodno organizacijo. Pristopilo je veiiko članov, tako da bomo imeli svojo mestno organizacijo, ki bo uspešno delovala v procvit našega naroda ter naše jugoslovanske države. Veliko zanimanje vlada tudi v sosednjih občinah Ribnici in Loškem potoku. Ustanovni občni zbor naše mestne organizacije se bo kmalu vršil, zato naj pripravljalni odbor stori svojo dolžnost, da bo naša prireditev čim sijajnejša. — Krajevno poverjeništvo.
GORNJI LOGATEC. Naši sokolski diletant-je so nas minulo nedeljo zopet presenetili z
Ko so videli, da z menoj ne opravijo ničesar in ko je tudi vojaški zdravnik tako nekako pritrdil, so mi dali odpustnico in me pognali domov. Mislili so, da sem tam pozabil eno kolesce. Pa še tokrat sem jih potegnil za nos. Dejal sem, da ne vem več, kje sem doma in morali so mi dati vojaka, ki me je spremljal v domačo vas. S tem je bila končana moja vojaška služba — resnično poprej, nego se je v domačih logih oglasila kukavica...
To je storila narejena neumnost in pa iskrena ljubezen.
Prebrisani Jakec je dandanašnji trden zakonski mož in še večkrat rad pripoveduje o ljubeznivostih svoje vojaške dobe.
Kadar pa se z ženo kaj malega sporečeta, jo lepo poboža in potolaži: «Ljubica, ne bodi žalostna!* Pa se mu ženka vselej nasmeje ...
Srnulec v peklu.
Oho, Drnulca pa že poznamo! Ko smo govorili o «pobožnih ljudeh«, smo videli, da se je naš dragi Drnulec srečal s Kremplje-ževo Polonco, ki se je popoldne namenila k rani maši. Toda, kar se je nekoč dogodilo
vrlo povoljno uspelo burko »Cigani*. Vsi igralci so bili več ali manj na svojem mestu. Posebno moramo pohvaliti oba solista, ki sta pela ko dva slavčka. Med odmori je sviral novi tamburaški zbor, ki nam utegne dati še marsikako urico razvedrila. Predstavo je posetila večja družba somišljenikov iz Hote-deršice. Zalibog jim poseta ne moremo vrniti že prihodnjo nedeljo, ker imamo ustanovni občni zbor domačega Sokola. Pa drugikrat! — Kanclist Budin baje namerava oživeti tukajšnjega Orla. Posebne nade stavlja v gore-njevaške pretepače, ki so napadli in telesno poškodovali več naprednih fantov samo iz političnega sovraštva. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče. K Orlu bodo sprejeti le tisti, ki bodo sodnijsko obsojeni. Godni so pa tudi tisti paglavci, ki so med sokolsko predstavo ukradli skozi okno na odru gramofonske plošče in jih zmetali daleč na njivo. Po njih delih jih boste spoznali!
ŽETALE. Pri nas je vedno kaj novega, samo po navadi nič prida. Na velikonočni ponedeljek so ponoči napadli pridnega fanta Josipa Pulkota ter mu zlomili dve rebrL Ali živimo med divjaki? Podivjanosti je že res mnogo krivo vino, a mnogo bolj neolikanost naše mladine, ki ne čita ničesar drugega kakor klerikalno časopisje, ki jo enako zastruplja kakor svoje dni ptujski šnops. Klerikalni fantje se v okrilju farovške tovaršije čutijo popolnoma varne zoper grehe in brez vesti uprizarjajo raznovrstne hudobije. — Nadalje se je pripetil čuden slučaj, da je neka ženska ukradla rogaškemu konjedercu puško. Ce sc bodo ženske začele že pušk lotevati, potem bo naš svet resnično kmalu postavljen narobe. Toda naši orožniki znajo zelo dobro vohati. Stražmojster Kodela je puško takoj našel in tatica je morala na «gostiivanje v liikjo». Njej se morda to še čudno zdi, da so jo zasačili, a še bolj čudno bi bilo, ako bi ubogi lconjač namesto s puško moral z dežnikom loviti pse, posebno še sedaj, ko je strogi pasji zapor. In psi so včasih bolj nedolžni kakor tatovi! — Skoro sem vam pozabil povedati, kako se sedaj vsi tisti, ki so klerikalno volili, hvalijo, da bodo gospod Korošec napravili vse »falejši* in da bo «štibra» z vsakovrstnimi dajatvami vred znižana na
Drnulcti, je bilo še hujše kakor Polončina nezgoda. Naj vam povem!
Na svetega Mihaela dan je v Mengšu sejem. Tudi Drnulec je tja gnal kravo, prodal jo za težke goldinarje in si nato v oštariji izdatno osvežil grlo. Domov se je vrnil šele v poznih popoldanskih urah.
Najsi bo poleti ali pozimi Drnulec leži vedno za pečjo. Tako je tudi tokrat vinjen in truden zlezel k svoji stari prijateljici, kakor je imenoval domačo peč, ki je bila že precej razmajana. Drnulec pa je v spanju začel naenkrat razbijati po ubogi peči — kajti sanjalo se mu je, da se pretepava v gostilni... Isti dan je žena dobro zakurila, ker je sušila orehe. Ko je Drnulec tako razbijal po svoji glinasti prijateljici, se mu hipoma podere obok in Drnulec zdrkne v vroče brezno med orehe. Ves je bil zmeden, začela ga je mučiti vro-, čina, premetaval se je sem in tja iti nikjer nI, videl izhoda.
In tako se mu je v vinjeni pameti razjasnilo, da je padel v pekel. V kratkih hipih je bil pogubljeni Drnulec znojen kakor mokra miš. Okrog in okrog je bila tema, izhoda nikjer, a vročina kakor v vrelem olju... Vi tako strašnem položaju se Drnulec ni še nI«.
groše. Ne moremo oporekati, tudi nam bi bilo prav, £c bi se to izvršilo, samo da nam Korošec tega ne bo priboril. Tu v tem ubogem goratem kraju je komaj sneg skopnel in nismo še jedli salate, za zemljiški davek pa že drugič terjajo. Vino ne gre nikamor, pač pa bo galica štirikrat dražja kakor so vinske cene. Svinje nam navadno počepajo, živina se le počasi redi, ker nimamo krme. Tudi gozdovi niso naši, njihov lastnik so stric iiWindischgratz, ki se pa nič ne dajo «zgli-hati» za nizko ceno. Mi smo lahko tiho, samo da imamo agrarno reformo in agrarni odbor. Res ni marsikaj v redu in zato tudi mi s klerikalci vred čakamo, da se izpolni njihova volja. Če pa ne bo kmalu drugače, se bomo s klerikalnimi hvalisarji s Korošcem vred drugič drugače pomenili.
ŽIGMARICE. Gasilno društvo se na tem mestu najiskrenejše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu sestanka na dan 15. t. m. Posebna zahvala gre našim podpornim članom, ki so se v tako velikem številu pridružili krogu gasilcev in s tem položili temelj za nadaljnji razvoj gasilstva. Pokazali so zmisel za tako potrebno in pre-koristno društvo, ki bo lahko v čast občini in v korist splošnosti.
Kmetijski glasnik
L1ZAVA ŽIVINA.
Če postane živina lizava, je to vedno znak pokvarjene prebave, pa naj že prihaja ta pokvarjenost od koderkoli. Najraje se pojavlja lizavost, če manjka v krmi rudninskih snovi, ki so potrebne za redno dobro prebavo, ali če je suha krma sploh premalo tečna ali pa če pokladamo premalo krme, tako da se želodec niti ne napolni, kakor bi bilo treba itd. Ta bolezen se sploh rada pojavlja v letih suše, kakršno smo trpeli v zadnjih dveh letih.
Lizavost pri živini je dolgotrajna bolezen in konča tudi s tem, da nam obolele živali poginejo, če jim o pravem času ne pomagamo. Lizava živina začne lizati vse, kar ji pride, pred zobe, tedaj jasli, zid itd. Žival dobi i slast za gnojnico in cunje. Dobro krmo in čisto pijačo pa zavrača. Sploh dobi slast za tvarine, ki niso za goveji želodec. Naravno
koli nahajal, odkar se je čutil moža v lastni koži. Strašne misli so se ga začele polaščati, pred dušo so se mu pojavili vsi lažji in težji grehi, češ, sedaj je pa konec...
Na srečo je začul glas svoje ženice, ki se jc v kuhinji pogovarjala s sosedo Macafelo. iTo mu vlije pogum in tolažbo v potrto srce.
«0, Katra, Katrca, pomagaj mi, če le moreš! Nikoli te ne pozabim, vedno te bom imel rad, samo iz pekla mi pomagaj!»
Tako je Drnulec obupno klical svojo ženo na pomoč. Precej truda je imela z njim, preden ga je rešila iz peklenske pogube v domači peči.
Od tega časa ima Drnulec svojo ženko zares prisrčno rad. Čc se mu kdaj pripeti, da si zopet zamoči grlo in se potem izpozabi doma s kako ostrejšo besedo, mu ženica hitro zabrusi: «Čakaj, dedec, ako boš tako hudoben, resnično prideš v pekel! Takrat te pa nc bom več rešila — ker tc ne bom mogla.»
In se zasmejeta oba in sta oba srečna. Glinasto staro prijateljico pa je dal Drnulec lepo popraviti in sedaj zopet brezskrbno hodi počivat v njeno toplo naročje.
je, da dobe take živali mršavo dlako, trdo j kožo, da nam shujšajo in nazadnje tudi poginejo.
Če se pojavi lizavost, potem je treba, da se krma po možnosti izpremeni. Pomagati je treba s krmo, ki je tečna in bogata na beljakovinah. Pokladati je treba tudi sol in skrbeti, da ne manjka v krmi fosforovokislega apna. V ta namen se priporoča tudi pokladanje klaj-nega apna.
Da se želodec prej popravi, je prav, če pomagamo tudi z domačimi zdravili. Priporoča se v tem slučaju zmes encijanove štupe, stolčenih brinjevih jagod, kuhinjske soli in moke. Ta zdravila naj se dajejo v podobi svalkov, ki jih napravimo, če jim primešamo nekoliko vode. Taka zdravila je dajati vsak dan, dokler se ne povrne potrebni tek.
Pomagati je obenem tudi z drgnjenjem kože (z ribanjem), da postane koža zopet mehka. To drgnjenje naj se vrši redno vsak dan in po vsem životu. Trdokožnost (kožni sajevec), ki se pokaže obenem z lizavostjo, se čuti najbolj na rebrih, zgoraj ob obeh straneh hrbta, če primeš za tako kožo, se koža trdno drži života in je sploh bolj trda. Z rednim, vsakdanjim ribanjem se kožno delovanje zopet oživi in popravi, k čemer pripomore seveda vsa pravilna telesna preosnova kot posledica popravljene prebave.
KAJ ZAHTEVAMO OD PLEMENSKE SVINJE?
Kdor se peča z rejo plemenskih svinj, mora gledati, da redi živali, ki £ j v vsakem oziru sposobne za to. Plemenska svinja mora biti dobre krvi, mora biti rodoviina in dobra dojka. Vrednost dobre plemenske svinje se pozna prav za prav šele po prvem in drugem gnezdu. Takrat se stoprav prepričamo o njeni rodo-vitosti in o njeni vrednosti za odgajanje praset.
Če odbiramo praseta za rejo in v plemenske svrhe, jih najlaže presojamo po rodovito-sti in vrednosti matere. Svinjice za pleme je i jemati zaradi tega načeloma le iz rodovitnih gnezd in še najbolje iz drugega ali tretjega gnezda, ker so praseta iz poznejših gnezd navadno tudi bolj razvita. Pri tem je dajati prednost spomladnim gnezdom, ker se praseta, v tem času rojena, bolj krepko razvijajo.
Pri odbiranju je gledati tudi na telesni razvoj, zlasti na to, da so dolgega in zarod-nega života in da imajo zadostno število sesnih bradavic, ker se tudi po številu teh bradavic rada ravna prihodnja rodovitost. Širok, dolg in globok život nam je najbolj všeč pri teh živalih. Če odrejamo od domačih svinj mladiče za pleme, potem je odbrati v ta namen najbolj razvite in najlepše živali. Nikakor pa ne smemo puščati za pleme živali, katerih nismo mogli prodati in ki so nam ostale doma kot izbirek. Naglašam to namenoma, ker se take napake dogajajo po naših krajih. S takim ravnanjem ne pridemo naprej!
Plemenska svinja se mora odlikovati tudi z vsemi drugimi lastnostmi, ki so potrebne prašičjemu rodu. Je treba, da je ješia in da se rada redi in debeli. Končni cilj vsake reje je ta, da imamo živali, ki se rade in dobro opitajo s to krmo, ki je pri nas običajna za pitanje.
Priporočajte in širite
»Domovino"!
Gospodarstvo
TRŽNI PREGLED.
ŽITO: Cene nekoliko oslabele. V Vojvodini se je tržila pšenica po 445 do 455 Din, rž po 365 do 375 Din, ječmen po 300 do 312% Din, oves po 292% do 300 Din, turščica po 250 do 260 Din, moka št. 0 po 700 Din, otrobi, pše-nični, po 162% za 100 kg. — Stanje posevkov! je v vsej državi zelo povoljno in kaže na dobro letino. Letos je v naši državi precej več polja posejanega z žitom nego lani.
ŽIVINA: Cene visoke. V Zagrebu se je tržil kilogram žive teže: voli prvovrstni po 16% Din, drugovrstni po 12 Din 25 p do 12% Din, tretjevrstni po 8 do 9 Din, teleta boljša po' 16 do 17% Din, slabša po 15 do 16 Din, srem-ske debele svinje po 27% do 28 Din, polpitane po 25 do 27% Din.
VINO: Cene na Hrvatskem nazadovale. Kupčija povsod slaba. V zelo težkem položaju se nahajajo zlasti banatski vinogradniki, ki imajo mnogo vina, pa ne vedo kam z njim.
JAJCA: Cene so se nekoliko ustalile, ker ne pride ravno preveč jajc na trg. Komad se jc tržil zadnje dni po okoli 1 Din 25 p do 1 Din 30 par.
KRMA: Cene v Mariboru: sladko seno 212 do 222 Din, ovsena slama 150 Din za 100 kilogramov. — Cene v Zagrebu: seno 135 do 175 Din, detelja 187% do 212% Din, slama 105 Din za 100 kg.
HMELJ: Na Češkem so cene narastle na okoli 930 češkoslovaških kron za 50 kg, to je nad 200 naših kron za 1 kg. Naš hmelj, ki žal po svetu ni znan, nc doseže takih cen.
= Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 24. aprila: 1 dolar za 95 do 96 Din, 100 laških lir za 477% do 480 Din, 100 avstrijskih kron za okoli 14 par, 100 nemških mark za okoli 32 par, 100 češkoslovaških kron za okoli 290 Din.
— Obtok bankovcev v naši državi. Dne 15. aprila je bilo v naši državi v obtoku za 5 milijard in 435 milijonov dinarjev papirnatega denarja.
= Zagrebški veliki sejem se je otvoril pro-šlo nedeljo. Sejem jc živahno obiskan. Med inozemskimi razstavljalci delajo dobre kupčije zlasti Francozi.
+ Brezprimerna podivjanost. Ne v Sloveniji niti v celi Jugoslaviji ne najdeš lista, ki bi se mogel po svojem škipetarskem roko-mavharstvu kosati z mariborsko „Stražo", Ta klerikalna cunja brezobzirno in dosledno, pljuje na vsakogar, kdor ni klerikalec, a zaščite pred zakonom ne moreš dobiti, ker je odgovorni urednik „Straže" državni poslanec, katerega zaradi imunitete ne moreš pozvati pred sodišče. Jasno je, da si je „Straža" postavila za odgovornega urednika poslanca, da potem lahko nekaznovano uganja za njegovim hrbtom svoje perverzne politične orgije. Poudarjamo, da ravno „Straža" nima nikake pravice, zgražati se zaradi udarcev in zaušnic, ki sta jih bila deležna te dni njuna urednika gg. Žebot in Goleč. Gotovo ni odobravati takega početja, ali razumljivo je, da zavre kri zaradi tolikih obrekovanj človeku, ki si ne more poiskati na drug način zadoščenja. „Straža", ki je kulturna sramota za Slovence, da, za vso državo, si upa še gobezdati o nekulturnosti, zločinih, vanda-
lilizmu Orjune. Ljudje okoli „Straže", ali vverjamete v krščanstvo? Pisava „Straže" je fcbogokletno norčevanje Iz verskih naukov in pposurovljanje našega ljudstva, ki bo v svoji nnevednosti začelo smatrati obrekovanje in zzmerjanje po „Stražinem" kopitu za božjo zapoved. Pristaši SLS, ki mislite pošteno, ali odobravate „Stražino" surovo pisanje?
Ustanovitev Sokola v Gornjem Logatcu. V
medeljo, dne 22. t. m., se je vršil ustanovni oobčni zbor «Sokolskega društva v Gornjem Logatcu«. Udeležba je bila odlična. Savez je bil zastopan po dveh in župa po šestih delegatih. Navzoči so bili tudi bratje iz Dolenjega Logatca. Imena soglasno izvoljenih odbornikov nam jamčijo, da bo društvo, ki šteje že ob ustanovitvi 79 članov in članic, krepko uispevalo. Mladina, okleni se organizacije, ki jie v prvi vrsti tebi namenjena!
Sokol v Šv. Vidu nad Ljubljano proslavi
5.	avgusta 151etnico obstoja z javno telovadbo in veselico. Opozarjamo bližnja bratska društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
Ribniško sokolsko okrožje. Prireditve: Dne
6.maja	pešizlet Velike Lašče—Ribnica na Grmado, 3. junija javni nastop v Kočevju, 17. ju-mija izlet Kočevje—Ribnica—Dolenja vas na Jlcsenice, 3. julija pešizlet Loški potok—Sodra-žžica—Ribnica na Travno goro, 5. avgusta vsa dlruštva okrožja neobvezen pešizlet k Sve-tteimt Gregorju. Za vse društvene nastope ODkrožja bo pravočasno obveščeno. Okrožje.
, A. Mehk, Jugoslavija. Zemljepisni pre-ggled II. del, 2. snopič. Cena 26 Din, s pošt-nnmo vred 26-50 Din. Izšel je zadnji snopič Mehkovega zemljepisnega popisa naše drža-v/e, ki prinaša zemljepisne podatke o Črni g?ori, Vojvodini, Srbiji in Macedoniji. Popis posameznih pokrajin in krajev je točen in za-mimiv. Malokatera knjiga nudi toliko zani-imivih podrobnosti kot Melikova, kljub temu W pa pregledna in za spoznavanje Jugo-sslavije vsakomur nujno potrebna. Boljšega ppopisa naše države doslej nimamo. Kako je javnost sprejela prešnje snopiče, kaže najbolj dlejstvo, da je prvi zvezek že davno razpro-ddan. Pravkar izišlemu snopiču je pridejana tiudi pregledna karta Jugoslavije, ki bo vsakomur služila. — Istočasno z zadnjim sno-ppičem je izšla tudi boljša mehko vezana iz-dlaja celega drugega zvezka z zemljevidom vvred. Ta izdaja velja 65 Din, s poštnino vred 6)7-50 Din. Naroča s pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Novosti
* Kraljica Marija v Dalmaciji. Potovanje kkraljice Marije po Dalmaciji je zvezano z vvelikanskim navdušenjem prebivalstva. V v .vsakem mestu, kamor kraljica dospe, se k spprejemu zbere na tisoče ljudi iz bližnje in ddaljnje okolice. Posebno ginljiv je bil sprejem v j Dubrovniku, Splitu in Šibeniku. Ljudstvo je kicraljico obsipalo s cvetjem, kar je na kraljico taako učinkovalo, da si je od ganotja brisala scolze ter se zahvaljevala za izkazano ljubezen ddobrega dalmatinskega ljudstva.
* Ne pozabite! Odbor za prenos 1. 1918. zaaradi upora v Judenburgu ustreljenih vo-jajakov 17. p. p. je razposlal nabiralne pole zata nabiranje prostovoljnih prispevkov. Tz do-
sedanjih uspehov ugotavlja odbor dejstvo, da so se naši prošnji v obilni meri odzvali predvsem delavci in uradniki. Pogrešamo odzivov večjih industrijskih, trgovskih in denarnih zavodov in bogatejših posameznikov. Ponovno prosimo, da slovenska javnost pokaže, da ni pozabila strašnih dni bojev za našo svobodo. Prispevke je pošiljati na naslov: Odbor za prenos 1. 1918. zaradi upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov 17. p, p. v Ljubljani.
*	Smrtna kosa. V Framu pri Mariboru je prejšnjo sredo umrl upokojeni učitelj g. Leopold Šerbinek. Pokojnik je bil vedno odločen naprednjak. — V Krškem je umrla ga. Amalija Jugovič, roj Papež, veleposestnikova vdova iz ugledne rodbine. Bila je daleč naokrog spoštovana kot izobražena in dobrosrčna dama. — V Novem mestu jc umrla g. Filipina Smola, vdova po višjem sodnem svetniku. — V Srednji vasi pri Poljanah je umrl posestnik Anton Rupnik, p. d. Jerneje. Rodom Primorec se je po prevratu preselil iz Vipave v Srednjo vas, kjer si je kupil novo posestvo. Bil je pristaš napredne stranke. — V Kandiji pri Novem mestu je umrl g. Anton Sedlar, trgovec z lesom, posestnik in gostilničar. — V Višnji gori jc umrla posestnica in gostilničarka gospa Franja Nadrahova. Kot skrbna gospodinja in zavedna Slovenka je daleč naokrog uživala splošno uglednost. — V Dragi pri Stični je umrla ga. Ana Pour v visoki starosti 82 let. Prirejen ji je bil zelo lep pogreb. — Blag jim spomin!
*	Jubilej dela. Te dni praznuje znana tovarna nogavic in pletenin M. Franzl & sinovi v Ljubljani na Privozu št. 10 petintridesetlet-nico svojega obstoja. Ta tvrdka je prva in najstarejša te vrste v Sloveniji in najbolj priljubljena pri vseh trgovcih radi svojih solidnih izdelkov in zmernih cen, zato tudi krije potrebo ljubljanskih trgovcev grosistov in Slovenije skoraj da sama. Tovarna ima v obratu vse nove modele in stroje na ročni in motorni pogon. Vkljub veliki konkurenci inozemstva in tukajšnjih, obrtni in davčni oblasti neprijavljenih izdelovalcev je tvrdka M. Franzl & sinovi povsod tako uvedena, da zahtevajo po trgovinah podeželski odjemalci le «Francelnove» nogavice, ker so jim najbolj trpežne in radi tega najcenejše. Tvrdki iskreno čestitamo k jubileju in želimo, da bi se razvijala še nadalje tako lepo kot doslej, ter jo najtoplejše priporočamo.
" Nesrečen vlak. Večerni osebni vlak, ki vozi iz Trsta preko Ljubljane na Dunaj, je prošlo nedeljo doživel dve nesreči. Pri Postojni je zadel v tovorni vlak in pri udarcu razbil več vagonov. Radi sunka je bilo tudi več oseb ranjenih. A pri nadaljevanju vožnje je tržaški vlak doživel še drugo nezgodo. Na postaji Sava pri Zagorju je zadel v tovorni vlak in navzlic nagli zavori zadel s tako silo v prazne zadnje vozove, da so se zrinili na kup in razbili. Človeških žrtev ni bilo. Po celonočnem trudu je bila zjutraj proga očiščena in promet zopet omogočen.
*Radičeva valuta. V neko hribovsko hrvatsko vas, ki šteje same vnete Radičeve pristaše, se je nedavno pripeljal lepo oblečen gospod in povabil vaške može v gostilno k sestanku. Tam je iz torbe izvlekel in razložil na mizo svežnje starih avstrijskih bankovcev in razodel prisotnim, da je prinesel zamenjat valuto nove Radičeve republike, ki bo odslej veljala namesto «prokletih srbskih dinarjev«. Seljaki so skočili domov in prinesli ves svoj denar mlademu gospodu, ki pri zamenjavi ni
bil nič izbirčen. Vzel je namreč tudi najbolj razdrapani dinar in ga zamenjal z lepim avstrijskim, oziroma Radičevim bankovcem. V kolikor seljaki niso več imeli «srbskega pa-pirja», je gospod od njih nakupil raznovrstne vrednosti, jih zložil na voz in se bogat odpeljal iz sela. Toda veselje vaščanov, da so tako naglo prišli do «republikanskih» bankovcev, je trajalo le preko noči. Ko so se drugi dan podali v bližnje mesto nakupovat razne potrebščine, jim trgovci za ničvredni papir niso hoteli dati niti drobtine. Tako se je tem vnetim republikancem razodelo, da so postali žrtev sleparije. Prositi so morali za pomoč pristojno oblast, kajti tudi Radič sam ne mara svojih dinarjev zamenjati za ničvredni avstrijski papir...
*	Kake posledice rodijo Radičeve hujskanje, o tem je podal primer žalostni dogodek v selu Šagudovac. Prejšnji ponedeljek jc prišla v vas orožniška patrulja iskat dva mladeniča, ki se nista odzvala pozivu k vojaški službi. Komaj se je patrulja prikazala v vasi, se je hipoma zbralo okrog 50 mož, ki so se s krepeljci in noži pognali proti orožnikom. Da sc izognejo napadu, so se orožniki umaknili, toda radičevskim vaščanom kri ni dala miru. Ker so le bolj in bolj pritiskali za patruljo, so orožniki v silobranu začeli rabiti orožje. Pri tej priliki so bili smrtno zadeti trije selaki, deset pa jih je bilo ranjenih. Na-hujskani kmetje so se prejšnji dan nahajali na radičevski skupščini, kjer se je hujskalo proti temu, da bi Hrvati dajali vojake. Radičevsko zločinsko podivjevanje je kar drugi dan rodilo krvave sadove.
*	Dva dušna pastirja pred sodiščem. Pred mariborsko okrožno sodnijo sta se prošli teden morala zagovarjati kaplan Leopold Amon in župnik Fran Zagoršek s Ptujske gore. Ta dva maziljena gospoda sta namreč na nekem klerikalnem shodu najnesramnejše blatila politično delovanje demokratskega voditelja dr. Žerjava. Ko ju je sedaj sodišče prijelo za ušesa, sta oba dušna pastirja v svoj zagovor zajavkala, da sta vse grde očitke črpala v smrdljivem kanalu mariborske «Straže» in drugih klerikalnih listov. Predsednik kazenskega senata jima je zato podal zares umestno pridigo, da naj bi oba politikujoča duhovnika kot izobraženca raje ljudstvu podajala vzgled lepega obnašanja, ne pa ga še bolj podivje-vala s časopisnimi psovkami, ki smrdijo same po sebi. V svrho nadaljnjega zaslišanja je bila razprava preložena.
*	Žrtev politične strasti. V Ladimirovciii naHrvatskem so radičevski seljaki iz politične strasti napadli v gostilni svojega soseda demokrata Tržiča. Seljak Maričič je pograbil puško in Tržiča ustrelil. Ko je ranjenec umiral, so se mu podivjani radičevci rogalit »Pojdi zdaj k Pribičeviču, da ti pomaga!« Žalosten primer podivjanosti pride v kratkem pred sodišče.
*	Drzni plezalec. Preteklo nedeljo so Zagrebčani opazovali nenavaden prizor. Na visoki stolp zagrebške katedrale je plezal mladenič, dospel ob napeti pozornosti ljudske množice, ki se je zbrala pred cerkvijo, do križa, obdržal se tam ob jabolku in si razgledoval mesto. Predrzni mladenič si je v višini tudi zažgal cigareto, mahal ljudem v pozdrav in se nato ob grobni tišini številnih opazovalcev počasi plazil nazaj s stolpa. Ko pa je vstopil v lino, ga je že pričakoval detektiv, ki je korajžnemu mladeniču razodel, da mora z njim na policijo. Množica je drznemu plezalcu priredila ovacije, ko so ga v kočiji odpeljali
na policijski urad. Piše se Štefan Koslnj, je star 21 let in nameščen kot mehanik v tramvajski delavnici. Na policiji je izjavil, da ne pozna strahu in omedlevice ter da bi rad šel k zrakoplovstvu. Zaenkrat pa mora prestati kazen zaradi nedovoljene vratolomnosti.
*	Človek z zvezde Marsa je zadnje čase prebival v Sarajevu. Pripovedoval je, da je z Marsa prišel na zemljo, da oznani ljudem velik potres4 ki bo ljudi zadel v avgustu zaradi grehov in nejevere. Zatrjeval je, da se v njem nahaja duh papeža Pija II. in da lahko poljubno odhaja na Mars in zopet nazaj na zemljo. Novica o tem čudaku se je kmalu raznesla po mestu in okrog po okolici. In glej! Kmetje so trumoma začeli prihajati v Sarajevo, da vidijo svetnika. Prinašali so mu tudi otroke, da jih je blagoslavljal, in mu oddajali svoje naslove, da se jih na Marsu zopet spomni m jih priporoči v nadzemeljsko milost. Končno se je za mladega čudaka začela zanimati tudi policija. Je seveda takoj spoznala, da je ta Pij II. malo udarjen in ga oddala v zavod za umobolne. Tam je sedaj konec njegove glorije.
*	Dve ženi ima seljak Triša Ninkovič v sarajevskem okraju. Ni turške vere, rad pa ima obe: zakonska žena mu je nedavno povila dvojčke, druga tovarišica, ki tudi prebiva v njegovi hiši, pa pred par dnevi — trojčke. Sarajevski listi, ki podrobneje popisujejo ta slučaj, zatrjujejo, da vsi trije «za-konci» živijo v ljubezni in slogi. Seveda, zato jim pa tudi ne manjka — božjega blagoslova ...
*	Za čast. V Zenici je seljak Marko Jozič z nožem zaklal svojo ženo. Jozič je zaposlen v rudokopu in je dognal, da njegova žena občuje z nekim okoliškim seljakom. Žena mu je vse priznala in ga prosila odpuščanja, toda Jozič ji je v svoji vročekrvni maščevalnosti zasadil nož v prsi. Nato je prihitel s krvavim nožem na cesto in se priiavil bližnjemu stražniku. Žena Kata ima sicer globoko rano. a so jo takoj odpravili v bolnico in ni izključeno, da okreva.
iz rainih krajev
*	V Št. Vidu pri Logatcu je gostilničar Fran Zalar hotel iz gostilne odpraviti prepirljivega Janeza Vidmarja, Ta pa je v jezi potegnil nož in ga Zalarju zasadil s tako silo v trebuh, da so mu izstopila čreva. Težko ranjenega Zalarja so prepeljali v ljubljansko bolnico, Vidmaija pa v zapor.
*	V Polomu pri Kočevju se je odigrala strašna žaloigra. Gostilničar in župan Lobe Je z lovsko puško na dvorišču ustrelil svojo ženo, ki se je takoj zgrudila mrtva na tla. Kaj je moža privedlo k strašnemu činu, bo dognalo sodišče. Nesrečna pokojnica je bila splošno priljubljena. Zapušča tri mladoletne otroke.
*	V Zrečah je požar upepelil lesnemu trgovcu Martinu Kračinu živinski hlev, poln krme ter shrambo živil in poljedelskega orodja.
*	V Št. Vidu pri Grobelnem so neznani tatovi izvršili drzen vlom v trgovino Vinka Narata. Predrli so debeli zid ter znosili na voz vse, kar so našli na policah. Škoda znaša skoro pol milijona kron. Kdor izsledi tatove, dobi visoko nagrado.
*	Na Zgornji Polskavl pri Pragerskem se je prošli teden dogodila smrtna avtomobilska nesreča. Na znanem ostrem ovinku pred Finž-garjevo gostilno se je avtomobil zagrebškega trgovca Strizakoviča v polnem diru zaletel v jablan kraj ceste, podrl drevo, kakor bi ga odrezal in se nato razbit zaletel še v bližnji
brzojavni drog. Strizakovid je s tako silo padel na tla, da se mu je razbila glava in je kmalu umrl. Šofer pa je po čudnem naključju z malimi poškodbami ostal pri življenju. Po-nesrečni Strizakovič se je šele pred dvema tednoma poročil.
* V Pobrežju pri Mariboru so trije fantje napadli invalida Stanislava Hergamansa, sedlarskega pomočnika v Pobrežju. Hergamans, ki je pred kratkem prišel iz bolnice, je videl le na desno oko in sedaj so mu siroveži izbili še to, da je revež slep. Prepeljali so ga v bolnico, fante pa polovili in jih posadili, kamor spadajo.

PROTIALKOHOLNO GIBANJE PRI NAS IN DRUGOD.
Prvi, ki so započeli protialkoholno gibanje, so bili tako zvani „kvekerji", znana protestantska verska sekta v Angliji. „Kve-kerji" so v sedemnajstem in osemnajstem stoletju pridigo vali v Ameriki zmernost v jedi in pijači kot božji zakon ter je pod njihovim vplivom nastalo leta 1813. v Bostonu v Ameriki prvo protialkoholno društvo na svetu.
Leta 1851. se je osnoval v Ameriki „red dobrih templarjev", ki je še danes najmočnejša protialkoholna organizacija na svetu.
Prvo zabrano trgovine z alkoholnimi pijačami je izvedla že leta 1815. ameriška država maine, a njej so sledile druge, dokler se ni končno leta 1919. zabranila proizvodnja, prodaja in uvoz alkoholnih pijač na vsem ozemlju Zedinjenih držav.
V Angliji so se osnovala prva protialkoholna društva okoli leta 1832., a nastala so kakor v Ameriki pod vplivom protestantske cerkve. Za Anglijo je bilo protialkoholno gibanje najjačje v germanskih državah, in sicer v Švediji, Norveški, Nemčiji, Danski in Švici ter končno v Finski. Protialkoholno gibanje je najslabše v katoliških državah: v Franciji, Španiji, Portugalski in Italiji. Ravno isto velja za Grčijo. To pa zaradi tega, ker se v teh državah prideluje mnogo vina. V Avstriji je protialkoholni pokret močan na Dunaju. Tudi češka pokazuje gibanje proti alkoholu.
Uspeh protialkoholnega gibanja je danes ta, da je alkohol popolnoma zabranjen v Zedinjenih državah, v Finski, v Norveški, v Turčiji, na Islandu in menda tudi v Rusiji, odkoder pa nimamo sigurnih vesti. Omejeno je vživanje žganja in močnih vin v Švedski, Danski in Belgiji, a državni monopol je žganje v Nemčiji in Švici. Edino absint, ki je najmočnejše žganje, je zabranjen od leta 1915. skoro po vsem svetu.
Protialkoholno gibanje je najbolj razširjeno, kakor je razvidno iz gornjega, v protestantskih, a najmanj po katoliških državah. Zato so tudi ljudje v omenjenih protestantskih državah čilejši in poštenejši nego drugod. Kako vpliva strup alkohola, se vidi najbolj iz tega, da je vživanje žganja in drugih alkoholnih pijač skoro popolnoma uničilo indijanska plemena v Ameriki.
Alkohol razsaja žal tudi med nami Slovenci, ki preveč častimo pijanstvo in smatramo žganje in vino celo za zdravju potrebno. Pri nas se dobe zločinski starši, ki napajajo celo nedorasle otroke s tem strupom in se jim smejijo, ako pijani brbljajo. Taki bedasti starši pač ne zaslužijo drugega kakor batine, ker ne kradejo s tem otrokom
le zdravja, temveč uničujejo tudi njihovo duševno svežost. Uživanje alkohola vpliva sla-bo na potomstvo in ako potem otrok še sam pije alkoholne pijače, se ni čuditi, da imajo ravno starši pijanci največ napol ali popolnoma bebastih otrok.
Hssšnokislo skisanle s3i 'gikanie sadlevca
Josip Zupane, okrajni ekonom v Ptuju, piše v svoji ravnokar v samozaložbi izišli knjigi „Konzerviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo" o tem takole:-
Bakterije, ki povzročajo n. pr. skisanje zelja, repe in mleka ter so zaradi tega koristne, sadjevcu lahko postanejo opasne, akof pridejo vanj in v njem razširijo svoje život-r no delovanje. V sadjevcu izpreminjajo v njem se nahajajočo jabolčno kislino, sladkor itd. v mlečno in masleno kislino. Sadjevec dobi zaradi tega oster, neprijeten, žgoč okus in je, kakor pravimo, ciknil.
Pretopla shramba, nepopolno kipenje, i predolgo odlaganje s pretakanjem in neredno napolnjevanje posode ter sploh nesnažno [ pripravljanje sadjevca pospešujejo to mlečno- in maslenokislo cikanje. S tem je že tudi? rečeno, kako se ga je obvarovati. Zlasti naj[ se pazi, da mošt nemoteno povre, kar se po-t speši s potrebno toploto, ki je najprimernejša! pri 16® C. Nadalje ne smemo zamuditi pra-> vega časa za prvo pretakanje, ki naj se vršiš takoj po glavnem kipenju, ko se je mošt umi-l ril in po večjem izčistil. Pretočimo ga v nekoliko zažveplan sod (pol azbestnega žve-plenega traka na 1 hI). Važno je tudi redno,, vsaj 14dnevno zapolnjevanje.
Kakor hitro opazimo pri sadjevcu cik, ga moramo pretočiti v močno zažveplan sod* (dva azbestna traka za 1 hI). Bolje bi se-j veda bilo, ako ga pasteriziramo, to je da ga i segrevamo do 65° C, kajti pri tej vročini po-t ginejo bolezen povzročujoče bakterije. Za! pasteriziranje je treba posebnih priprav, ki; so sedaj precej drage.
Ako prično cikati majhne količine raznih jagodnih vin, ki si jih nekateri poleti priprav-1 ljajo, bodisi iz ribeza ali drugih jagod, jih i moremo pasterizirati na ta način, da jih sto-j čimo v buteljke do vratu, zadelamo s snaž-j nimi dobrimi zamaški, te pa prevežemo z močno vrvico ali žico. Tako opremljene buteljke postavimo v lonec, med nje in pod nje; pa damo nekoliko lesene volne ali cunje. Nato lonec nalijemo z vodo in pristavimo k ognju, kjer segrevamo vsebino do 65® C. Kadar je pri segrevanju vročina zamaške iz-j tisnila nekoliko ven, jih pritisnemo nazaj v steklenico in vrh zamaška zalijemo s para-finom ali s pečatnim voskom, steklenice pa hranimo na hladnem prostoru.
Zanimivosti
VOHANJE BOLEZNI.
Nedavno je izdal neki nemški zdravnik, učenjak spis, v katerem razpravlja o zdravni-j kom dobro znani trditvi nekaterih učenjakov,! da je bolezen mogoče vohati. Omenjeni uče-1 njak zagotavlja, da ima izdihani zrak opasno bolnih oseb, ki so že tik pred smrtjo, mrliški duh. On sam je za časa hudega razsajanja španske bolezni opazoval več takih primerov. Samo ena bolnica je bila izjema. Ta je že kazala znake umiranja in je tožila, da smrdi i njena sapa po mrličih, vendar se je posrečilo ozdraviti jo. V vseh ostalih primerih se je

iazkazal nastop mrliškega duha v izdihavancm ziraku kot znamenje skorajšnje smrti.
O velikem nemškem skladatelju Mozartu pripovedujejo, da je na smrtni postelji dejal s«estri svoje žene: „Jaz imam že mrliški okus ma jeziku". Skoro gotovo so že stari zdrav-miki poznali ta mrliški duh smrtno bolnih oseb im se torej to opazovanje sedanjih zdravnikov me more imenovati kot šele sedaj dognano.
Da imajo mnoge živali mnoge boljši voh mego ljudje, je znano. Taka živa*, ki ima izredno dober voh, je n. pr. pes, ki na daleč oikoli ovoha vsako stvar. Pri tej priliki ponovimo dogodbico, ki smo jo nedavno prinesli, im ki je nastopna: Zdravnik je bil na obisku p>ri težko bolnem možu in je zagotovil njegovo žieno, da za njenega moža vsaj 24 ur ne obstoja nikaka nevarnost. Bolnikov pes pa se je sikril v teman kot, pričel tuliti in zavijati ter sse ni dal preprositi, da bi šel k svojemu bpl-memu gospodarju. Mož je umrl dve uri pozneje. Pes je radi svojega izvrstnega voha tiočnejše vedel, da se zgodi nesreča, nego učeni zdravnik. Da je živali težko ali sploh nemogoče spraviti k umirajočim, se more pogosto opazovati, in tudi kmetsko prebivalstvo ve natančno, da se bliža smrt, ako se pes boji bolnega gospodarja.
Pri našem slovenskem kmetskem prebivalstvu je najbrž prav iz tega vzroka nastala wera, da pride kmalu smrt v hišo, ako tuli pes okrog oglov. To je seveda le prazna vera, ker ppes tuli iz mnogoterih vzrokov in bi pasje tu-lijenje po naziranju gori omenjenega učenjaka pomenilo bližajočo se smrt le takrat, kadar ttuli pes pred bolniško posteljo in ne mara iti kk bolniku.
Mrliški duh se voha tudi takrat, kadar za-nnre plod v materinem telesu, oziroma kadar sse ta plod nahaja tik pred zamrtjem. S sta-Ilišča znanosti je na vsak način zanimivo to vvohanje mrliškega duha pred smrtjo. Z na-ttančnejšim proučavanjem tega pojava bodo zzdravniki dognali še marsikatere za zdravniško vedo koristne podrobnosti.
NJEGOVA PREVIDNEJŠA POLOVICA
Ime tovarnarja Forda slovi med imeni največjih ameriških milijarderjev. Ford ima velikanske tovarne za izdelovanje avtomobilov, ki uživajo svetovni glas. Ford zalaga z avtomobili vse države sveta. Fordovo ogromno podjetje, ki je zraslo tekom kratkih desetletij, podaja primer velikopotezne, vprav ameriške vztrajnosti.
Zdaj. ko je Ford napolnil svoje banke in blagajne z milijoni, se ga je lotilo slavo-hlepje. Kakor vsakemu vaškemu veljaku dobro de, ako ga izvolijo za župana ali celo klerikalnega poslanca, tako se je Fordu zahotelo prezidentske časti v Združenih državah. Bližajo se volitve in Ford je prijavil svojo kandidaturo.
A prišla je nezgoda. Fordova boljša polovica je med svojimi prijateljicami izvedela, da prezidentske časti nikomur ne prinesejo na krožniku in da je zanjo najpoprej treba biti — izvoljen. V sumnji, da bi Ford lahko pri volitvah tudi propadel, je njegova ženica kratkomalo izjavila, da se vnaprej odreka časti prezidentovke in je svojemu možu prepovedala kandidaturo. In Ford je pred svojo ženo kapituliral.
Ameriški listi so s primernimi opazkami prinesli Fordovo izjavo* da odstopa od kandidature in da ne mara postati ameriški pre-zident. Morda počaka na ugodnejše razmere. Milijarder pa ostane še nadalje ...
PRI NEBEŠKEM SINU.-
Kakor znano, nosi ta zvočni naslov kitajski ccesar ali mikado. Od 1. 1912. je brez prestola, ttoda nova republikanska vlada mu je vendar jpustila njegov nebeški naslov in mu povrhu {priznala še visoko vsakoletno podporo.
Nebeški sinko je še mladih let: šteje jih ko-nnaj sedemnajst. Njegova soproga, s katero sse je poročil nedavno, je od njega mlajša za tpar mesecev. Oba sta torej še precej otročja. 'Vzgojena pa sta zelo evropsko in sta si na-cdela ime Henrik in Izabela. Da bi tudi na zzunaj pokazala svojo evropsko naprednost, si jje nebeški sin odrezal kito. To je vzbudilo jprecej ogorčenja v njegovi okolici, ki jo tvo-rrijo sami stari dostojanstveniki s častitljivimi kkitami in starovernimi običaji. V znak pro-ttesta so ti učeni ljudje zavzeli edino stališče, kki jim ga je dopuščal njihov položaj v bližini nebeškega sina", ter si pustili moško in zna-č čajno še nadalje rasti svoje kite. Mladi ne-Ibesnik pa ni uvaževal njihove opozicije in se jpočasi pripravljal na to, da bo dal svojim edvorjanikom brez milosti porezati repe na gglavah ter jih opraviti po evropejski modi.
V splošnem pa je nebeški sin zelo priljub-Ujen. Pesnik je. Piše pesmi in fantazira lju-Ibavne zgodbe, ki pa le redkokdaj pridejo v šširoko kitajsko javnost, kajti vse so namenjene I le izvoljenki njegovega srca, njegovi mladi s soprogi. Živita kakor metuljčka in uživata lju-t bežen, svojo in svojih rojakov.
ZVERJAD V INDIJI.
Indijska viada je nedavno objavila stati-Istiko smrtnih primerov, katere so povzročile ' zveri v Indiji tekom prošlega leti.. V celem je na ta način prišlo ob življenje 25.460 oseb, od katerih največji del je umrl radi ugriza 'strupenih kač. Tigri so umorili 1046 oseb, volkovi 277, a leopardi, panterji in druge zveri 973 oseb.
Razen ljudi so zverine raztrgale okoli 83 tisoč živali, največ domačih. Lov na te zveri je imel v prošlem letu v Indiji nastopen uspeh: Ubitih je bilo v celem 14.938 zveri, od tega 4413 leopardov, 2273 volkov, 1850 medvedov, 1331 tigrov. 707 hijen iid. Kljub temu, da se je prošio leto ubilo toliko nevarnih zveri, vendar število človeških žrtev lani ni bilo nič manjše nego prošla leta.
V zadnjem času so začeli v Indiji uporabljati leoparde za lov na antilope, kakor so nekoč uporabljali sokole. Izkazalo se je, da so leopardi zelo uporabni za ta posel, vendar pa jih je treba obdržati v kletkah. Za časa lova jim lovci odvzamejo okove in pridejo blizu shajališča antilop, jih spustijo in leopardi se sprva tiho in počasi bližajo antilopam; ko so pa blizu, planejo liki strela na svoje žrtve, katere poderejo na tla in jim pričnejo piti kri. Pri tem leopardi čisto pozabijo na vse, a lovci prihite in jih v njihovi zaverjenosti zopet okujejo in zaprejo. Za lov na nevarno zverino leopardov ne morejo uporabljati.
1IIO
X Poljub pred zakonom. Včasih in ponekod še sedaj velja poljub, ki ga da fant dekletu, za velikanski prestopek. Celo poljubi med zakonskima marsikje niso všeč. Na Japonskem so zakoni o poljubih najstrožji in so tam zabranjeni vsi filmi, v katerih pridejo prizori s poljubovanjem. Zanimivo pa je, da pri tem na Japonskem ni zabranjeno tiskanje
nespodobnih slik. Japoncem je torej poljubo-vanje večji greh nego širjenje pohujšljivih slik. V eni izmed ameriških Zedinjenih držav so po zakonu poljubi zabranjeni le v nedeljah. Belgija ima stroge zakone proti poljubovanju na javnih mestih, a v Bavarski se ne smeš poljubovati na železniških postajah in na vlakih. Na newyorških postajah imajo posebne oddelke, kjer se potniki smejo poljubovati.
X Princ — trgovski potnik. Nečak bivšega kajzerja Viljema, princ Sigismund, se je po preobratu posvetil trgovini. Vztrajen je; izpočetka mu je slaba predla, zdaj pa želi postati bogat in velikopotezen podjetnik. Najprej se je v Braziliji nastanil kot agent neke hamburške velike tvrdke, ki na debelo uvaža kavo. Ob svojem odhodu v Ameriko ni hotel svoje obitelji vzeti s seboj in je ravnal prav, kajti zaslužil je malo. Počasi pa je pokazal toliko volje in spretnosti, da mu je njegov šef znatao povišal plačo. Pred mesecem je princ povabil tudi svojo ženo in otroke v Ameriko. Zgradil si je lepo pala-čico in vstopi s hamburško tvrdko v kom-panijo. Med vsemi nemškimi princi je Sigismund v toliko manj špekulant, da ne računa več na nemški prestol.
X Tudi ljndožrci nimajo slame v glavi. Potniki, ki prihajajo z otokov Fidži, pripovedujejo, kako razumno si znajo pomagati Fidžijci, ki so sloviti ljudožrei. Fidžijcem brani vera z rokami se dotikati mrtvih teles. To je stara vkoreninjena verska zapoved in Fidžijci vedo, da tu ni ugovora. Vedo pa tudi, da se z nebom da botati. V svoji razumnosti so začeli izdelovati posebne vilice in z njihovo pomočjo si z mrtvih teles režejo porcije. Tako je postal volk sit in koza cela. Verska prepoved s tem ni kršena, ker Fidžijci se z rokami resnično ne dotikajo mrtvih teles, vživajo jih pa vendarle in jih smatrajo za posebno tečno slaščico.
X Pasja razumnost. O pasji razumnosti se je že toliko pisalo in razpravljalo, da snov počasi postaja že dolgočasna. Vendar se znova in znova pojavljajo tako zanimivi primeri, da jih je treba zebeležiti. N. pr. nastopni dogodek: Neki kmet v Cumberlandu j se je nedavno podal na semenj, da proda | malo čredo ovac. Spremljal ga je domači ov-| čarski pes. Seljak je prodal na semnju ovce kmetu iz bližnje soseske. Kupec je prosil se-ljska, naj mu posodi psa, da bo lažje spravil ovce domov. Omenjeni kupec je nakupil še nekoliko drugih ovac in proti večeru jih je v spremstvu izposojenega psa gnal domov. Drugo jutro je bil seljak v skrbi, ker se mu zvesti pes preko noči še ni vrnil iz sosednje vasi. 2e je hotel poslati hlapca ponj, ko se je pes nenadoma pojavil, toda ne sam: pred seboj je gnal čredico ovac, ki jo je seljak prejšnji dan prodal na semnju. Zvesti pes je celo noč odganjal domače predane ovce od tujih in ko jih je končno oddvojil, jih je prignal h gospodarju v domačo vas. Izpustil ni nobene...
X Milijonarji — samomorilci. Predsednik ameriškega društva za zaščito ljudskega življenja je nedavno obelodanil pregled samomorov v Združenih državah. V letu 1922. se je dogodilo 12.000 samomorov. Zanimivo je, da si je vzelo življenje tudi 79 milijonarjev in par sto velikih industrijcev. Gotovo so se naveličali sebe in svojega bogastva. V ostalem je med samomorilci največ duševnih delavcev: inženjerjev, bančnih uradnikov, trgovcev, častnikov. Tretjina odpada na ženske. Najstarejša samomorilka je štela 100 let, najmlajša pa 5 let
Zrn smeh Sn kratek las
Kaj je boljše?
Sprla sta se mož in žena. Par dni po prepiru sta kuhala jezo. Prva je zooet izprego-vorila žena in globoko vzdihnila:
„Kaj bi dala, da sem zdaj-le v nebesih!"
Mož ji je sekundiral, rekoč: „ICaj bi dal, da sem zdaj-le v oštariji!"
In že je ljubezniva ženica zopet bila v ognju prepira "ter je moža zavrnila z nepremišljenim vzklikom:
„Seveda! Sram te bodi. Samemu sebi privoščiš vse najboljše!,.
Goljuf.
Izak: «Kupite, mamica, to-lc platno!»
Mamica: «Od vas pa že ne kupim ničesar, ker imate tako kratko mero.»
Izak: «Kratka je že, kratka, je pa zato tem bolj debela.»
v
lensSii toficek .
KDAJ NAJ SE DEKLE OMOŽI?
Na to vprašanje je gotovo težko odgovoriti. Mi sami tudi ne nameravamo razglabljati tega vprašanja in prinašamo zato le mišljenje nemškega pedagoga dr. Maybacha, ki pravi:
„Ali zna vsako dekle izvrševati vse hišne posle? Večina deklet niti v svojem 20. letu ne zna prirediti pečenke. Pripravljanje različnih juh ji je ravno tako neznano kakor kuhanje mnogih drugih jedi. Ona zna samo jesti. Ali se dobi kako mlado dekle, ki bi bilo tako potroežljivo, da bi zakrpalo moževe nogavice? Ali se tako dekle ne boji velikega stanovanskega čiščenja pred Veliko nočjo kakor sodnega dne?
Ne sme se pozabljati, da dekle, ki stopi v zakon, postane na mah iz otroka vrhovna gospodinja lastnega doma. Za tako vladanje pa mora imeti dekle gotovo pripravljenost.
V večini primer je torej omožitev deklet pred 20. letom preuranjena. Seveda so med dekleti izjeme. Sicer pa je tudi mnogo mož, ki ne ?*htevajo od svojih žen, da jim te vodijo hišno gospodarstvo, temveč prepuščajo to svoii materi ali pa najeti gospodinji. Jaki možje samo žele. da se zvečer v družbi ali kie drugje vse čudi mladostni svežosti in lepoti niiMvih žen. Seveda si tako ženo mere privoščiti le bogataš..."
Gornje vrste veljajo seveda v prvi vrsti za meščanska dekleta, podeželska se večinoma v zgodniih letih naučijo vsaj najpotrebnejšega. Zlasti moramo v tem oziru oohvaliti večino slovenskih kmetskih deklet, čenrav se po vojni žal tudi pri nas opaža večja za-nikrnost in lahkomiselnost.
Uvelo sadje. Jabolka, ki se hranifo na n res lihem prostoru, postanero cesto vela in zgrbančena. Če se je to zgodilo, jih zakoplji v zmerno vlažen pesek, kjer naj ostanejo tako dorrlo, dokler ni koža zonet rdadka. — Da ne bo prostor, kier hraniš sadje, preveč suh, poškroni tla večkrat na dan z vodo ali pa postavi tia posode z vodo.
Ocvrti krompirjevi cmoki. Olupi nekaj sirovih krompirjev, operi jih, nastrgaj na strgalniku in jih v čisti krpi iztisni. Potem nalij nanje skodelico vrelega mleka, prideni tri rumenjake, nekoliko kisle smetane in pol žlice moke. Ko je vse to dobro premešano,
prideni še trd sneg treh beljakov in zmešaj to narahlo. Medtem razbeli masti ali masla, zajemaj z žlico tako pripravljeno krompirjevo testo in ga devlji v razbeljeno mast. Cmoke, ki naj bodo približno 8 cm dolgi in 1 cm široki, ocvri lepo rumeno in jih daj tople na mizo.
LAHKO NAGNJENJE K PREHLAJENJU?
Prevelika občutljivost? Bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom. Veliko močnejši, izdatnejši in boljši je kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi. Za zavojnino in poštnino: 3 dvojno steklenice ali 1 specialna steldenica 24 dinarjev; 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplačila. Piazpošilja ga lekarnar: EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 3G0, Hrvatsko.
Prnulaiaim I vsak0 soboto in nedeli° p° zel°
i I clUSlJCIiM • znižanih cenah razno inanufak-turno blago za spomlad in poletje.	22
Anton Eavnik, Škofja Loka, Glavni trg.
13
romanoement, strešno lepenko, karbo-linej, drvoeement, watproof gips-plošee, umetno gnojilo, eternit (Hat3Chek) itd.
nudi po najnižji ceni Ko ste, Novakovih in drug
LJubljana, Miklošičeva cesta št. 13.
l-C-aajplt© in bepita 'fPf
fPoper in poprika'
hudomušne kralkočasnice.
Cena 3 Din, po poŠti 3 Din 50 p.
Dobiva
se
Tiskovni zadrugi v LjuSiSp!.
uai^ki yygy IIUM^S
Ako ugotovite, da Fellorjevega pravega Elzafluida kje no morete dobiti, prosimo sporočila, in takoj se Vam naznani najugodnejše mesto, kjo so prodaja.
J© snes/f Iteoijš©, Mžsi? seic«	i j
Pravi Fellerjev Elzafiuid kot dobrodelno sredstvo za drgnenjel Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobot Za negovanje kože! Kot kosmetikum! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih polcažo so blagodelujoč, bolečine lajšajoč, koristen in mnogo-stransko uporabljiv. Jo veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo to vrsto! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi Vi rečete:
S©bki jgdLaj oSs«Lsa.i!
3
Skupaj z zavojnino in poštnino stane: 3 dvojnati ali 1 specialna stelenica 24 Din, 12 dvojnatih ali 4 specialne steklenico 84 Din, 24 dvojnatih ali 8 specialnih steklenio 146 Din, 35 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 208 Din.
KOT PRIMOTi Elia-obllž proti kurjim očesom 2 In 3 Din; Elza-mentolnl frinlkl 4 Din; Elza-posipainl prašek 3 Din; Elza ribje olje 20 Din; Eiza-voda za usla 12 Din; Eiza-kolonska voda 15 Din; Eiza-SumsUl mlris za sobo 15 Din; Glicerin 4 in 15 Din; I-isol, Llsoform 12 Din; Kineški daj od 1 Din dalje, originalno Radikum francosko žganje velika steldenica 13 Din; Elza-tnrčestil prašek 7 Din; strup za podgar.e in mlSl 7 Din. Za prlmot se zavojnina ln
poštnina posebej računata.
Se 5 °/o doplačila. Adresirati natančno: EUGEN V. FELLEB, lekarnar,
STUBICA DOHJA, Elzatrg ž t. 360, Hrvatsko.
Na to ceno se računa
□
Bremen
ew York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnlkl. Neprekoa-IJIvl po udobnosti, čistosti In po Izbornl oskrbi. Hitre In varne ladje.
„George Washln9ton"	»America"
„Presldant Roosevelt"	„President Hardlng"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. Ifst St. 216.
Ugodna prilika za prevažanje blaga!
U	NITED SI		fA"	r	ES i	LIN		lES
		Generalno zastopstvo		za	Jugoslavijo:			
Beograd, PaSata Beogradske Zadruge
□
□
Odgovorni urednik Andrej Ra?em
Izdaia konzorcij Domovine.
[Tiska Delniška tiskarna, d, d. v Ljubljani.