Posamezna številka 1 Din mesečno, če ie sprejema list v upra H, naročnina 4 Din na dom in po polti dostavljen list S Din ■ Celoletna naročnina ie 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POJVJE D££JSK/ VENEC UrednUtvo: Kopitarjeva ul. it. 6 lil. Telefon St 2050 in 29%. — List izha-la v«ak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulic« štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Teleion itev 2992 V Češkoslovaški poslanik v Rimu pri Cianu Pet vprašanj M. Z. Italij Razgovor predsednika vlade dr. Stojadinoviča z italijanskim poslanikom v Ankari Odnošaji do Nemčije Rim, 1. novembra. TG. 0 včerajšnjem obisku češkoslovaškega poslanika v Rimu Svajkov-s k e g a pri zunanjem ministru grofu Cianu je zvedel tukajšnji dopisnik pariškega »Malina« še naslednje vesti: Češkoslovaški poslanik S v a j k o v s k i je šel h grofu Cianu predvsem v zvezi s pripravami na konferenco rimskega bloka (Italija—Avstrija— Madjarska). ki bo na Dunaju prihodnji teden. Svaj-kovski je predložil italijanskemu zunanjemu ministru neke vrste vprašalno polo s celo vrsto važnih vprašanj, na katere bi praška vlada rada imela pojasnila, predno se Mala zveza spusti v razgovore za sodelovanje z rimskim blokom za ozdravitev razmer v Podonavju. Svajkovski __ je takorekoč govoril v imenu vseh treh vlad držav Male zveze. Vprašanja pa so po informacijah »Malina« bila sledeča: 1. Kako daleč sega in na kakšna načeta se «pira sporazum, ki je bil dosežen med Italijo in Nemčijo ob priliki bivanja grola Ciana v Berlinu? 2. Ali obstoja trdna volja, da se vsa teritori-jalna vprašanja in vprašanja, ki se tičejo obstoječih meja in obmejnih sporov med podonavskimi državami, brez nadaljnega izobčijo iz razprav sedaj in za vso bodočnost, ali pa obstoja možnost, da bodo nekatere driave v to sodelovanje smele prinesti seboj tudi revizionistične tcinje? 3. Ali je italijansku vlada pripravljena nastopiti za popolno enakopravnost vseli v primeru, da hi morda le prišlo do kakšnega sporazuma med rimskim blokom in Malo zvezo? 4. Kako si italijanska vlada predstavlja način bodočih pogajanj in njihov postopek? 5. Ali misli italijanska vlada povabiti Malo zvezo kot celoto in kot politično skupnost, da kot celota sodeluje z državami rimskega bloka, ali pa misli, da se bodo posamezne driave rimskega bloka posamič in ločeno pogajale za sporazum r vsako državo Male zveze posebej in to uu osnovi načrta, ki bi ga dunajska konferenca za vse skupno odobrila? Čehoslovaški poslanik je nato poudaril: da Mala zveza strogo loči med sovjetsko vlado in komunizmom in da je to moral na vsak način poudariti, da bi vprašanje odnošujev do sovje ske Rusije bilo povsem jasno, predno se pogajanja sploh začnejo. Tukajšnji dopisnik sMatina« pravi nadalje, da je zvedel, da pride v drugi polovici novembra v Rim madjarski regent Horthv v spremstvu ministrskega predsednika Daranva in zunanjega ministra do Kanye. Mussolini v Milanu: „Mir z vsemi -toda oborožen mir" Milan, 1. novembra. Za današnjo manifestacijo na trgu pred stolnico je vladalo med prebivalstvom ogromno zanimanje. Ze dolgo pred napovedanim časom so se zbrale nn prostranem trgu milanske katedrale ogromne množice. Zastopane so bile najrazličnejše organizacije, fašisti z zastavami, vzhodnoafriški bojevniki itd. Govorniški oder za Mussolinija je bil postavljen pred vrati stolnice. Na obeh straneh govorniškega odra so bile tribune za odličnike. Tudi te so bile že dolgo pred četrto uro popolnoma zasedene. Med množicami je vladalo ogromno navdušenje. Nenehonia so igrale godbe in so ljudje vzklikali. Točno ob četrti uri je prispel na trg Mussolini in se napotil med viharnimi ovacijami navzočih množic na govorniški oder. Tu je bil deležen dolgotrajnih manifestacij. Še potem, ko so s trobento dali znamenje za začetek Mussolinijevega govora, še navdušenje dolgo ni moglo poleči. Na častnih tribunah je bilo poleg zastopnikov oblastev in drugih odličnikov tudi odposlanstvo nemške nacionalistične stranke, ki se pravkar mudi v Italiji. Mussolini je pozdravil množice z rimskim pozdravom. Mussolini govori Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je Mussolini povzel besedo in izjavil: Črne srajce Milana! V govoru, ki ga hočem pravkar imeti, in za katerega vas prosim nekaj minut vaše pozornosti, hočem pojasniti stališče Italijo in njene odnošaje z ostalimi narodi v Evropi v sedanjem razburkanem in nemirnem času. Visoka stopnja vaše politične izobrazbe mi dopušča, da morem pred vami obrazložiti vprašanja, o katerih govore drugod v takozvanih parlamentih ali na takozvanih demokratskih banketih. Prisiljen bom govoriti skrčeno, pristavljam pa, da je vsaka moja beseda premišljena. Razorožitve nil Ce hočemo pomiriti evropsko ozračje, je treba v prvi vrsti odstraniti vse iluzije in vse lažnjive načrte, ki so še preostali izza velikega poloma VVilsonove ideologije. Ena teh iluzij je razorožitev. Nihče noče prvi razorožiti, razorožitev vseh pa je nemogoča iu absurdna. In vendar se je pričela razorožitvena konferenca v Ženevi z ogromno režijo. Zbrali so se publicistični projektorji vsega sveta, ki so pa kmalu zdrveli v globino kakor kamen. Končala sc jo s polomom, ki mu ni para v zgodovini. Kolektivna varnost - iluzija Prav tako odklanjamo mi fašisti, ki smo vajeni jasnih razlogov življenja in zgodovine, drugo iluzijo, ki se je pojavila pod imenom koleK-tivne varnosti. Kolektivne varnosti ni bilo nikoli, jc ni in je ne bo nikoli. Pogumen narod ustvarja kolektivno varnost v lastnih mejah in odbija, da bi izročal svojo usodo v tretje roke. Prav tako je treba odkloniti iluzijo nedeljivega m i r u. Nedeljiv mir ne more pome- niti drugega, kakor nedeljive vojne. Noben narod pa sc noče boriti za tuje koristi. „Zveza narodov naj zaslran nas razpade" Za Zvezo narodov velja jasna dilema: ali obnova ali razpad. Ker je težko verjetno, da bi se obnovilo, lahko zastran nas mirno razpade. Vsekakor nismo pozabili in lie bomo nikoli pozabili, da je Zvez« narodov organizii ila metodično oblegovanjc italijanskega naroda in priredila atentat na žene, može in otroke, da bi jih izstradala. S tem je hotela preprečiti naše prizadevanje, da ponesemo v 4.000 km oddaljeno deželo civilizacijo. Zvezi narodov ni uspelo in ni moglo uspca jc Nemčija praktično priznala italijanski imperij. Dr. Stofadinovičev razgovor Rim. 1. nov. TG. Tukajšnji listi objavljajo vest agencije Štefani, da je imel jugoslovanski ministrski predsednik dr. Stojadinovič pred odhodom iz Ankare v Istnnhul daljši razgovor z italijanskim veleposlanikom v Turčiji. Nobeno poročilo ni bilo izdano o vsebini tega razgovora, ki je vzbudil veliko pozornost. Krof (a razlaga Praga, 1. novembra c. Češkoslovaški zunanji minister g. Krofta je podal praškemu dopisniku romunskega lista »Dimineolo« daljšo izjavo o razgovorih, ki so se zadnje dni vršili v Prugi ob |>riliki obiska romunskega kralja Kana. (1 Krofta je ugotovil predvsem štiri točke, na katerih slone zadnji praški sklepi: 1. Zavezniki in prijateljski odnošaji do Francije ostanejo še nadalje os vse politike držav Male zveze. Noben načrt o kaki nevtralnoslui izjavi ni ; bil sprejet. 2. Prav nič se ni spremenilo v odnošajih med : CSR in sovjetsko Rusijo Romunija celo izjavlja, ila ; jc ta pakt lahko samo v korist Romuniji. 3. CSR se veseli zboljšanja odnošajev med Romunijo in Poljsko, kor meni, da hi (a sporazum lahko pomagal do zhlUanja med CSR in Poljsko. 4. Sprejeto je bilo tudi stališče dn politike, na katero sc naj naslanjajo odnošaji med CSR in i Nemčijo. inentatorji, sem vedel, in jih sprejel ie 5. junija. Prepričan sem, da so te pogodbe okrepile državnost in samostojnost te driave. „4 milijone Madžarov živi izven meja Madžarske44 Dokler ne bo zadoščeno pravičnim zahtevam Madžarske, ni mogoče misliti na dokončno ureditev interesov v podonavski kotlini. Madžarska je pravi pohabljenec. Štiri milijone Madiurov živi izven sedanjih meja. Zaradi narodnih pravic so se storile še večje krivice. Italijanski narod bo s svojim pogumom in s svojimi vojaškimi vrlinami vedno ohranil svoje prijateljstvo do Madžarske. Vsi pogoji za resnično prijateljstvo Italije in Jugoslavije Četrta dežela, ki je Italiji soseda, je Jugoslavija. V zadnjem času se je ozračje med obema državama temeljito izpremenilo. Spominjali se boste, da sem pred dvema letoma na tem mestu jasno podčrtal možnost prisrčnih prijateljskih stikov med obema državama. Ponavljam danes to misel, in izjavljam, da obstoje sedaj vsi potrebni in zadostni pogoji, moralni, politični kakor gospodarski, da postavimu resnično in konkretno prijateljstvo med občina državama na nove osnove. „Dvigamo zastavo proti boljševizmu a Nič ni čudnega, če sedaj dvigamo zastavo proti boljševizmu. Saj lo jc nasa stara zastava. Mi smo bili rojeni pod tem zna-menjem. Borili smo se proti temu sovražniku. Zmagali smo s krvjo iu irtvami. Kar se imenuje sedaj boljševizem in komunizem, je državni super kapitalizem, razvit do skrajnosti. Zato ni negacija tega sistema, marveč njegova suhlimacija. Sedaj bi moral spregovoriti še o tašizmu in demokraciji. Reči moram, da je naša velika Italija za mnoge ie velika neznanka. Mnogi ministri in poslanci in drugi te druščine, ki mnogo govore, da jih slišijo, bi storili prav, da pridejo k nam in da se tu seznanijo z osnovami resnične človeške demokracije, to je z Italijo fašizma. Nismo mumizirali preteklosti, marveč gradimo bodočnost. Ustvarjamo pogoje za pravo človeitvo dela. „Sredozemsho morje je naše življenje" Doslej sem govoril o evropski celini. Toda Italija je otok. Italijani se morajo počasi privaditi na zavest, da so otočani. To je edina pot, ki bo mogla ustvariti pravilno pomorsko obrambo. Italija je otok v Sredozemskem morju. To morje, — tu se obračam na Angleže, ki morda v tem trenutku poslušajo na radiu — to morje je za Veliko Britanl|o cesta, ena izmed tolikih cest, prav za prav bližnjica, po kateri more angleško cesarstvo doseči svoja oddaljena ozemlja. C e je pa Sredozemsko morje za druge cest«, je za nas Italijane življenje. Izjavili smo že opetovano in ponavljam pred to ogromno množico, da te ceste n« kanimo ogražati in da jo ne nameravamo prekrižati. Toda po drugi strani zahtevamo, da tudi drugi spoštujejo naše pravice. Potrebno je, da umstveniki Velike Britanije priznajo, kar je bilo doseženo in nepreklicno ustvarjeno. Cim prej, tem bolje. Mogoča jc samo ena rešitev, in sicer takojšnje in iskreno priznanje medsebojnih interesov. Kdor bi skušal ogražati življenje Italije v miru, ki je mir starega Rima, naj ve, da bo italijanski narod planil na noge in da bo pripravljen na boj z odločnostjo, ki ji ni primera v zgodovini. Milanski tovariši! Vodilne misli XV. leta so naslednje: Mir z vsemi, s sosedi in z daljnimi državami, oborožen mir. Zato bo naš program oborožitve v zraku, na kopnem in na morju, doživel svojo redno izvedbo. Posj>ešitev vseh prodkutov-skih energij ljudstva, na kmetijskem in industrijskem polju. Izpopolnitev korporacijskega sistema do končne izvedbe. Klavern odmev v Parizu Paril, t. nov. c. Vsi pariški listi obširno prinašajo Mussolinijev govor. Večina listov še ne objavlja komentarja, vendar pa >Teni|»s< v svojem komentarju pravi, ila je Mussolinijev govor mednarodno javnost zelo razočaral, ker jc Mussolini zavrgel vse osnove, na katerih jc zadnje desetletje slonela evropska zunanja politika. Posebno je ia Francijo nesprejemljivo tislo stališče, ki pra vi, da jc danes r Evropi mogoč samo »oboroieni mir«. Stojadinovic v Carigradu Sprejem pri patriarhu Venjaminu I. Carigrad, 1. novembra. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in njegova gospa sta danes uradno posetila Vasi-lijenskega patrijarha Nj. sv. Venjamina I. Na pa-trijarhijo so ju spremljali jugoslovanski poslanik v Ankari Branko Lazarevič, generalni konzul v Stambulu Vukotič, šefa kabineta dr. Protič in (Ja-šič, ter osobje carigrajskega general, konzulata. Pred vhodom v patrijarhijo so jugoslovanskega predsednika vlade sprejeli in jiozdravili: Nj. prosvečenstvo mitrojiolit Bruski in šef velikega vikarijata patrijarhije Polikarpos, arhimandnt Adamakijo«. Kusacinis, glavni tajnik sv. sinoda Siriodis Konstatilidis, prvi dragoman patrijarhije Kristov Kajanov. Poslednja dva sta spremljala predsednika vlade dr. Stojadinoviča in njegovo gospo do notranjega vhoda, kjer so slojiili iz voza. V patrijarhiji so ugledna gosta z njunim spremstvom sprejeli glavni dijakon in vsi dijakom pn-trijarhijske katedrale, in dav arhiinandrita vnsi-kaji v livrejah na čelu, ki so goste odvedli na Komunistični sunek v Franctft 40 ranjenih pri pouličnih izgredih v Nizi Niča, 1. nov. AA. (Havas) Snoči so komunisti v Niči nenadoma pričeli povzročati nerede in so poskušali onemogočiti zborovanje ljudske fronte, ki jo vodi komunistični disident Jacque Doriot. Ponovno je prišlo do pretepa in je bilo skupno poškodovanih okrog 40 ljudi. Končno je policiji uspelo obnoviti red in mir. Zborovanje komunističnih disidentov « je nato mirno zaključilo. stopnišče. Tu so dr. Milana Stojadinoviča, njegovo gosjx) sprejeli arhimandrit in svečeniki jia-rlijarhijske katedrale, in dva arhimandrita vusi-ljenske stolice v Carigradu. V notranjem dvorišču so se zbrali šefi odsekov raznih pisarn patrijarhije, ki so se prav tedaj pridružili jiovorki. Pri vstopu v dvorano svete Bogorodice, so sprejeli predsednika jugoslovanske vlade še drugi dostojanstveniki, v zgornji dvorani, dvorani patrijarha pa arhiepiskojii, ki so se jirav tako priključili sprevodu. Patriarhov pozdrav Nj. sv. Venjamin L jn sprejel predsednica vlade v družbi vseh članov sv. sinoda v presloln! dvorani. Ko sta dr. Stojadinovič in njegova soproga stopila v dvorano, jima je nj. sv patrijarh prišel nasproti do vrat. Njun jirihod je javil prvi dragoman. Pri vratih sta se dr. Stojadinovič in (Nadaljevunje na 2. strani zgoraj.) Drevi ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani ponovitev Lisztovega oratorija KRISTUS njegova svetost Venjamin T. prisrčno pozdravila. Pr. Stojadinovič je patrijarhu poljubil roko, nakar je ta poljubil dr. Stojadinoviča. Tudi gospa Stojadinoviča je patrijarhu poljubila roko. Patrijarh ju nato odšel do prestola in povabil dr. Stojadinoviča, da zavzsme častno mesto. Za prestolom se je razvrstilo 12 episkopov in ostali dostojanstveniki. Nalo je imel patrijarh, nj. sv. Venjamin 1. ta govor: Vaša ekscelenca' Gospod predsednik ministrskega sveta in zunanji minister kraljevine Jugoslavije! Prepoln radosti vas je mati veliko krščanske cerkve sprejela v tein svetom svetišču, blagoslavljajoč vašo spoštovano ekscelcnco in hlagorodno gospo soprogo. Vaša ckscclenca je sledeč tradicijam običajev kakor pobožno dete druge sestrinske cerkve blagovolila ob tej priliki, nas bratski poseliti. kot spoštovani in visoki predstavnik juge-lovanske države v naši visoki in slavni turški republiki, da po starem običaju pri materi cerkvi izrazi resnična čustva ljubezni in vdanosti, ki jih goji napram njej jugoslovanski narod, katerega mati cerkev posebni ceni. Zahvaljujemo se prisrčno spričo onih pobožnih vozi, ki vežejo po vas v lesnem edinstvu in ljubezni drugo sestrinsko srbsko cerkev in njene pomožne predstavnike z veliko Kristusovo materno cerkev. Pozdravljajoč gospod predsednik vas in vašo hlagorodno gospo z dobrodošlico, ram podeljujem t ljubeznijo blagoslov. in izražam dobre želje matere cerkve, ter prosim, da ko se vrnete v vašo blagoslovljeno domovino, izrazite naše prisrčne pozdrave našemu ljubljenemu bratu v Krista nj. svetosti patrijarhu Varnavi, in vsem vernikom sestrinske cerkve. Prosim vas. da bi bili likratu tolmač čustev globoke ljubezni in spostovan,ia matere cerkve in njenih zelja pri Nj. Vel. pobožnem kralju Petru II. in Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, pri spoštovani jugoslovanski vladi in celem ljubljenem in spoštovanem jugoslovanskem narodu. Dobrodošli v tem svetem središču, vzvišeni gosti. Stoiadinoviceva zahvala Na ta pozdrav je ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič odgovoril: Vaša svetost! Zelo sem ganjen spričo laskavih besed, ki jih je vaša svetost izvolila izreči gospe .Stojadinovičevi in meni. Prihajam kot udani sin svete pravoslavne cerkve, da pozdravim vašo svetost kot poglavarja matere velike krščanske cerkve. Potrebno je, ila poudarim, koliko je sestrinska srbska pravoslavna cerkev že od nekdaj gojila najčistejša čustva naklonjenosti in spoštovanja napram temu svetemu središču pravoslavja. Smatram za svojo prijetno dolžnost, da vaši svetosti sporočim, da bom takoj, ko sc vrnem v Belgrad, sporočil Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, in mojim sotrudnikom »• vladi, izraze očetovsko ljubezni lil želja vaše svetosti. Prav tako bom gotovo pripravil veliko radost nj. »v. patrijarhu Varnavi in njegovim podrejenim episkopom, ko jim bom sporočil, željo, ki jih je vaša svetost sanje izrazila. Zahvaljujem se vain ia pozdrave, ki jih je vaša svetost izvolil« sporočili gc. Stojadinovičevi in meni, in naj vas prepričam, da bom ohranil v najlepšem spominu poset, ki sein gu že od nekdaj želel izvršiti. Toplo sc zahvaljujem vaši svetosti za posebno prisrčni sprejem, ki ste mi ga tu priredili. Naj bi bili napori vaše svetosti vedno blagoslovljeni in krouani i uspehom. Nato je patrijarh povabil predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, arhijepiskope, in osb.le dostoianstvenike pa-trijarhije, na slaščice in belo kavo, kakor je to star pravoslavni običaj. Pri tem se je razvil razgovor. Dr. Stojadinovič je sedel na desni strani nj. sv. pa-trijarha Venjamina I. Med razgovorom mu je patrijarh Venjamin pokazal križ, ki mu ga je pred 3") leti poklonil blagopokojni kralj Peter Veliki Osvoboditelj. Nadalje je omenil, da je baš danes poteklo šest let, odkar ga je posetil tedanji predsednik grške vlade pokojni Venizelos Medtem je neki arhiepiskop prinesel dva etuia, v katerem sta bila dva zlata križa. Nj. sv. patrijarli je križa poklonil predsedniku jugoslovanske vlade in zunanjemu ministru ir. Sto-jadinoviču in njegove gospe. Izjavil je, da izroča jima ta sveta križa na spomin na njun obisk v vasiljenski patrijarhiji. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je nato s svojo soprogo in spremstvom spet zapustil patrijarhijo, po istem ceremonielnem redu kakor je prišel. Ni sv patrijarh Venjamin I. pa je takoj sprejel zasfopnike jugoslovanskega tiska in jih prosil naj sj>oro5e njegov blagoslov celokupnemu jugoslovanskemu narodu. Nekoliko prod 13. uro se je pripeljal nj. sv. patrijarh Venjamin I. v hotel Pera Palače, da vrne obisk jugoslovanskemu ministrskemu |iredsedniku in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču. Predsednik vlade zapusti Carigrad nocoi Stambul, 1. novembra. AA. Službeni poset predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v Turčiji se je zaključil. Dr. Stor jadinovič je prispel v Carigrad, kjer ostane do jutri zvečer. Njegovo današnje in jutrišnje bivanje v Carigradu bo povsem privatnega značaja. Slovenstvo v Kočevja Boji okrog MaMeHa lllescas, I. novembra. AA. (Havas) Poteklo je že nekaj dni, v katerih so se menjavali hudi uporni ki in marksistični napadi in protinapadi. Uporniške prednje straže so le še 19 km oddaljene od Madrida odnosno 4 km od madridskega aerodroma Getape. Fronta poteka na odseku pri Illescasu od Morala Jahumaneia do Parle. lam se obrne proti križišču madridske in aranhueške ceste. Kakor je znano, je železniška proga Madrid—Valen-ciji že pod kontrolo upornikov, ki se sedaj s svojimi letalskimi podvigi in topništvom trudijo, da bi marksistom onemogočili promet tudi na cesti Madrid—Valencija. Escorial je obkoljen od uporniških čet. t) uso di Madrida ima odločiti po lednja velika bitka, ki sc bo kakor kaže, bila v južnem in jugozapadnem odseku fronte, kjer so marksisti zbrali vse svoje rezerve in tudi svoje najbolj sposobno vojaštvo, tanke bi ndirane avtomobile in letala, Uporniki pravilo da so marksisti imenovali za poveljnika niadriu.-':e obrambe imenoma generala l ozasa, v resnici pa da je prevzel to poveljstvo neki ruski general, čigar ime ni znano, in katerega odredbe ima general Fozas brezjjogojno izvršiti. Madrid 1 novembra A A. Notranje ministrstvo madridske vlade je izdalo naredbo, da se mo rejo vsi miličniki, ki |>ripadajo nekim bataljonom, jutri na vsak način že vse zgodaj zbrati v vojašnicah. Izjeme ue sme biti. Kdor se tej odredbi ne bi pokoril, bo strogo kaznovan . La Corufeiia. 1. novembra. A A. Tukajsn a radij-ska - taja je razširila vest, da je uporniško letal-stvo bombardiralo Bilbao. Nasj>rotniKi so imeli za- 11 Newyork, 1. nov. AA. Na impozantnem zborovanju demokratov je imel snoči predsednik ze-dinjenih držav Roosevelt govor, v katerem je med drugim dejal, da želi odgovoriti na poziv svojega republikanskega protikandidata I.andona, ki ga je pozval, da v 48 urah jasno in določno postavi svoj program. Kot odgovor na to. je Roosevelt dejal: Trudil se bom, da bom še bolj popravil položaj ameriškega nrroda. Tudi v bodoče si bom prizadeval za omeji'ev delovnega časa in povečanje plač. Boril sc bom proti zaposlitvi dece v industriji. Boril se bom proti karlelom in drugim podovnim monopolom vsake vrste; podpiral bom sistem kolektivnih pogodb, predložil bom kongresu nov z. .on o bankah, ki mora bolje, kakor dosedanji zz.kon, Kakor je pokazalo zadnje ljudsko štetje, da je Kočevje po večini slovensko mesto, tako Iii morale lo dejstvo pokazali tudi zadnje občinske volitve, ki bi morale biti obcriem mogočen pro-tesd zoper hitlericvske kljukaste križe, ki izzivpjo vsepovsod, po gozdovih, po plotovih, po hlodih itd. Tako bi morajo biti. Saj je glasovalo 351 Slovencev in le 212 Nemcev Torej je bilo oddanih 62 34% slovenskih in le 37.66% nemških glasov. Zgodilo pa se je pri volitvah nekaj, kar meče prav temno senco na gotovo vrsto slovenstva v Kočevju Don 25. oktobra 1036 je za kočevsko slovenstvo črni dan. Po čigavi krivdi? Jugoslovanska »nacionalna« stranka je zapustila slovenstvo in priskočila na pomoč Nemcem. Posledica? Vsak Hitler bo lahko kazal na Kočevje kot čisto nemško mesto, kot nemški »Raum«. Za čisto slovensko listo je glasovalo točno 190 Slovencev, katerim se je pridružilo še 23 volivcev, katerih po piavioi ne moremo šteli ravno za Slovence, volili pa so z njimi, ker jim jc pač lista ugajala. Za opozicijsko lislo, ki ima nemški značaj, pa je glasovalo 189 Nemcev in 161 — Slovencev »jugoslovanske nacionalne« stranke. Knkor točno kaže število, niso priskočili Nemci »jugoslovanskim nacionalistom« na pomoč, ampak »nacionalisti« Nemcem. Saj je dobila slovenska lista sama 190 Slovencev, dočim opozicija Ic 189 Nemcev Ko bi bili v resnici vsi Slovenci izvršili svojo narodno dolžnost, bi dobilo slovensko lista 351 glasov, nemška pa 212. Pri vo'i!vah v Kočevju ni šlo ali vsaj ne bi smelo tli toliko za oblast in osebno češi v občini amip;f< pomenijo voliive pravi plebiscit za narodni značaj kočevskega mesta. To bi pač vsakdo pričakoval v narodna jugoslovanski državi, kdorkoli pozna nekoliko preteklost tn sedanjost Toda jugoslovanski »integralni nacionalisti« tega nič ne poznajo ali poznali nočejo. Zalo jim pokličemo mi v spomin, kaj so rn^ovi nemški zavezniki s podpisi po večini še i živečih pisali t!ne 7. februarja 1918 v »L -r Volks-blattu«. Tako-le: »Proti vtelešenju nemškega kočevskega ozemlja v nameravano tn zaželjcno jugoslovansko državo se Ncmci kočevske pokrajine zavarujemo kar najodJočnejše in naškrep-kejše.« Dobesedno: »Gegen die Einverleibung des deutschen Gottscheer Gebietes in den an-gestrebte Siidslavvenstaat verwahren siclt die Deutschen des Gotlscheer Gebietes auf das enl-schiedenste und eindriicklichste.« Vse stremljenje Slovencev po lastni narodni dTŽavi pa so takrat označili kot utopistično in nedosegljivo — utopistiseh und unerreichbar. Ali so se od leta 1918 Nemci tako spreobrnili, ali pa so šli »jugoslovanski integralni naeto-na.lisli« v Berlin ali Hamburg po nauke? Svet naj sodi! Po svojih načelih nikakor nismo nestrpni in želimo, da obe narodnosti živi* a v medsebojnem miru. Tudi narodna manjšina naj ima svoje pravice, ki ji po naravnem pravu gredo. Toda narodno manjšino, ki hoče biti kako agresivna, kakor so kočevski Nemci naipram Slovencem, v njihovem stremljenju še podpirati, to pa ie narodnostno izdajstvo. Da izmed mnogih zgledov te nemške agre-sKtiosli pokažemo le enega, spominjamo na lo, da se je dne 5 julija, torej na god naših apostolov sv. Cirila in Metoda, lanskega leta pripe-Ijajo 60 Nemcev iz Kočevja v Drago, od nekdaj čislo slovensko župnijo, tam šiloma zasedlo slovensko župnijsko ccrkev in dve uri popevalo nemške popevke, za kar jih je moralo okrajno načelslvo v Cabru kaznovati. In imena teh pevcev se svetijo na listi, ki so jo volili jugoslovanski »nacionalisti«. Svoji osebni časJi ir oblastiželj-nosli žrtvovati tako nalahko svojo narodnost, to imenujemo po pravici — narodnostno izdajstvo! Domači odmevi radi tega letalskega napada mnogo izgub in veliko materialno škodo. Cordoba. 1. novembra. AA. Tukajšnja radijska poslaja 6poroča, da so asturijski rudarji ujeli socialističnega prvaka Gonzalesa Peno v trenutku, ko je hotel jiobegniti preko francoske meje. Gcnzares Pena je poveljeval nekemu oddelku marksistične milice, ki jc pred kratkim doživela hud poraz v borbi s četami generala Arane Madrid, 1. novembra. AA. (Havas) Madridska vlada je izdala kratek komunike, ki v njem pravi, da je španska banka odobrila kredit, v znesku milijon pezet za nakup življenj k*h potrebičin in dru-Spanija rdeči Madrid, 1. novembra. AA. Snoči med 20 in 21 so uporniška letala ponovno preletela nad glavno mesto, ki ga pa niso bombardirala nego le si-pala jk) njem letake in zaboje listov, ki so obsegali poročila o situaciji. London 1. novembra. AA. Princa Alonzo in Alvaro Orleans-Bourboneka sta se danes s preko-ocean kini jvarnikom »Andaluzia Star« odp 'jala v Lizbono. Princa nista hotela dati nikakih izjav. Tajnik infantije Beatrice, Španske, matere obeh princev. pa je novinarjem izjavil, da sta se odpeljala na običajno potovanje Ustavila se bosta najprej v Lizboni, odkoder se bosta peljala v Rio. Tajnik je dodal, da tc njuno potovanje nima nika-kega političnega značaja, in da ni verjetno, da bosta potovala v Španijo. ... ... Madrid, 1. novembra AA. Pri včerajšnjih uporniških letalskih napadih na Madrid je bilo ubitih 125, ranjenih pa 300 ljudi. Roosevelt pred volitvami: Boeii se bom proti hartelom za delavca in kmeta" zaščititi imetje vlagateljev, in brigal se bom za to, da sc izpopolnijo in deloma spremenijo zakonske odredbe o izdajanju delnic in njim podobnih vrednostnih papirjev. Deloval bom za izboljšanje ameriške zunanje trgovine v skladu z načelom o reciprociteti. Boril se bom za zboljšanje položaja poljskih delavcev in kmetov. Z vsemi sredstvi pa bom deloval za pridobitev mirovnih garancij. V neki državi je nastala v zadnjem času že vojna. Ves ostali svet pa ie zaradi nje popadel strah. Ameriške zedinjene države nočejo vojne, nego mir. Storile bodo vse. kar je potrebno, da se bodo ameriške meje dodobra zaščitile, da bodo naši državljani varni pred vsako vojno špekulacijo. Prepričani smo, da je vojna poleg vsega drugega tudi izvir neizmernih osebnih dobičkov. Zedin'cnje Irske? London, 1. nov. AA. »Sunday Chronicle« je objavil poročilo iz Dublina o govoru, ki ga je imel snoči ministrski predsednik De Valera na komjresu svoje stranke Fianne Faile. V svojem govoru je očrtal svoj nadaljnji ustavnopravni program. Dejal ie da mora biLi izhodna točka ustavne retorme popolno uiedinjenje Irske in priključitev severne Irske (Ulsterja) k sedanji svobodni irski državi. Vlada svobodne irske države bo pred agala ulster-ski vladi pogajanja za ujedinjenje. Ako b, se dosegel sporazum, se bo irska vlada začela pogajat, še z angleško vlado o novi ureditvi položaja lrs«e v sistemu britanske zajednice. Ignac Daszynshi umrl Varšava, 1. nov. TG. Iz Bystre na južnem Poljskem poročajo, da je v 70. letu starosti umrl Ignacij Daszyn®ki, znani dolgoletni voditelj pol,«ke •ocinlnodemokratske stranke. Z Ignacom Daszynskim, ki se je rodil 1. 1860 v Zbaracu v Galiciji, izginja ena najbolj rnarkant-nih socialističnih vodilnih osebnosti s politične po-zornice. Po rojstvu sicer -žlahčič«, se je Daszyn-ski žc v mladih letih vrgel med levičarje in se^e tam kmalu povzpel do vodilnega politika, L._ 1- 7 že je začel organizirati gališko delavstvo in je bil istega leta tudi že izvoljen v avstrijski državni zbor na Dunaju. Bil je večkrat tudi v vladi. Ob začetku vojne je bil Daszynski član vrhovnega poljskega narodnega sveta, ki se je zavzemal za »avstrijsko« rešitev poljskega vprašanja. Po zlomu avslro-ogrske monarhije je postal Daszynski, ki ie bil Pilsudskijev osebni prijatelj, najprej predsednik poljske ljudske vlade v Lublinu, pozneje ie postal namestnik ministrskega predsednika in 1. 1928 je poslal predsednik parlamenta (maršal sejma). L. 1930 se je umaknil iz političnega življenja ter se posvetil pisateljevanju, kjer je že prej dosegel lepe uspehe. Njegove socialno politične študije bodo oslale zgodovinski dokumenti za dobo, v kateri ie živel. Daszynski se je vse življenje boril proti internacionalni usmeritvi socializma in je ostal vedno navdušen poljski nacionalist, ki je vso svojo politično dobo trmasto odklanjal vsake kul-turnobojne načrte, ki eo ee tudi v njegovi stranki pojavljali. Za Pilsudskijem ie bil Daszynski na Poljskem brez dvoma najbolj znana in tudi najbolj priliubliena osebnost v vrsti državnikov, ki so Poljsko vodili. * Belgrad, 1. nov. m. V tukajšnji Delavski zbor- Žorga Jaka - 6 tet leče Belgrad, 31. oktobra AA. Z razsodbo državnega 6>odišča za zaščito države, od 29. oktobra 1936 je obso>n 6trojevod;a iz Ljubljane Žorga Jakob zaradi članstva in propagande komunizma na šest let ječe in trajno izgubo častnih pravic, iz is-te skupine je obsojenih še 11 udeležencev zaradi istega dejanja na kazen od enega do šliri leta ječe in na 5 let izgube častnih pravic. Zbor šoler;ev Jugoslavije Belgrad, 1. nov. m. Danes so se tukaj sestali zastopniki Zveze jugoslovanskih šoferskih drušlev. Na oljčnem zboru so sprejeli tudi resolucijo, v kateri naprošajo kr. vlado, naj izda sklep, 6 katerim se smatra šoferje za obrtnike in ne za navadne hišne uslužbence. OdboT bo te dni prosil tudi za sprejem pri predsedniku kr. vlade dr. Stojadinoviču, ki je prvi častni predsednik te zveze. Umeln. razstava desetih mladih Ljubljana, 1. novembra. PomemHn kulturen degedek za Ljubljano je bila današnja otvoritev razstave desetih mladih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Dan in čas otvoritve sicer ni. ta ugodna, ker je bil današnji dan posvečen mrtvim in je občinstvo imelo danes namen obiskali predvsem pokopališča, vendar je občudovati optimizem teh mladih in doslej javnosti še neznanih umetnikov. Otvoritev razstave ie pomembna zaradi tega, ker so ti umetniki dokazali, da se želijo udejstvovati in pa dokazati upravičenost do svojega nastopa predvsem z zelo solidnim in resnim delom. Razstavo so odprli ob četrt na 12 ter 6e je otvoritve udeležila velika skupina umetnost ljubečega občinstva, med »emi tudi več starejših likovnih umetnikov. Mestno občino je zastopal dr. Mole, dalje je bil prisoten češkoslovaški konzul«,g. Mi-niowsky, predstavniki Narodne galerije in raznih umetniških društev Otvoritveni govor je imel prot. Stane Kregar iz Zavoda sv. Stanislava v St Vidu, eden od razstavljalcev, ki je pozdravil navzočne ter očrtal voljo nastopajočih umetnikov. Nato je imel daljši govor dr. Rajko Ložar, ki je analiziral značilnosti razstavljajočih umetnikov. Občinstvo si je nato ogledalo razstavo. Najbolj znan in umetniško tudi najbolj zrej med razstavljalci je nedvomno France Pavlovec, ki razstavlja pet oljnatih slik. Po svojih skulpturah je znan tudi kipar Zdenko Kalin, ki razstavlja eno delo v brontt in dve v mavcu. Zelo sorodna sta &i že znana umetnika Maksim Sedej. ki razstavlja šest oljnatih slik, in pa France Mihelič, ki raz stavlja pet risb. dvoje tempera in dvoje oljn&tih slik. Njegova »Svatba v I.azati« je zelo značilna im r>omembna umetnina, ki dovolj kaže zrelost mladega umetnika. Zelo zanimivi so tudi njegovi osnutki za otroški vrtec nove bežigrajske šole. Sedejevih šest olj kaže prav tako umetnika, ki se je otresel vsakega eks]ierimentiranja in ki je pričel ustvarjati dozorela dela. Naše občinstvo pa se bo težje sprijaznilo z nadrealističnim Kregarjem. ki razstavlja d?set oljnatih slik. Javnosti še dokaj neznana sta kiparja Kogovšek in Putrih, ki razstavljata prav dobra dela v mavcu in terakoti. Dalje razstavljajo še Zoran Pidek (štiri oljnate slike) in Dore Klemenčič (pet oljnatih slik) ter Zoran Mušič (dve oljnati sliki). Ustava islamske verske Za'edn!ce Minisrtrski svet je sprejel ustavo islamske verske zajednice in ji dal zakonito veljavo. Ustava ob;ega določila o imovini islamske verske zajednice, o šolah in vzgoji mladine, o njenih predstavnikih, kakor tudi o njenem razmerju do države. Imovina islam.-ke verske zajednice je namenjena samo njenim verskim, prosvetnim in dobrodelnim namenom in se ji v nobenem primeru ne more odvzeti ali uporabiti za kaj drugega. Razlastitev je dovoljena samo jx) zakonu ob j>ovrnitvi poltič vrednosti. Vakufska imovina ostane njena last tudi takrat, ako bi prebivalstvo, ki mu je namenjena, prestopilo v drugo vero ali se izselilo. — Zastava islamske verske zajednice je zelena z belim jx>lmesecem in peterokrako zvezdo v sredini. Ako bi se katerikoli priznani veroizjvovedi dale po kakem zakonu večje pravice, ki ne nasprotujejo [>red-pisom islama in ki v tej ustavi niso obsežene, jih je avtomatično deležna tudi islamska verska za-jednnica. Islamska verska zajednica ima tudi pravico za jema iz državnega proračuna za reprezentanco in za vzdrževanje svojega avtomobila 16.000 Lrin na mesec. Stanuje pa v zgradbi, za katero plačuje država samostojni upravi imovine islamske verske zajednice 7000 Din na mesec. Islamske šole pa so: Višja islamska šerijatska bogoslovna šola, ki je državna šola s 6to|jnjo fakultete in jo mora vzdrževati država. Gazi Hu-servbegova medresa v Sarajevu in Gazi Islambe-gova medresa v Skopi ju kot pojx>lni srednji šoli, poleg tega še medrese kot nepopolne srednje šole, začetne šole, tečaji in mektebi kot avtonomne verske šole. Šerijatska gimnazija v Sarajevu in Velika ntedresa »Kralja Aleksandra L« v Skoplju sta srednji šoli, v katerih se v večji meri poučuje islamski verouk, arabski in turški jezik. Pouk ie brezplačen. Učenci ljudskih šol morejo v svobodnem času prejemati v mektebah pouk o verskih islamskih predmetih. S to ustavo se je islamski verski zajednici priznala velika avtonomnost, obenem j>a so ji dana tudi zadostna sredstva, da bo mogla v polni meri dosegati svoj namen. Romunsko-jugoslovanska petrolejsha družba Belgrad, 31. oktobra, m. V zvezi s pogajanji za ustanovitev jugoslovan6ko-romtmske jietrolej ^e družbe so prispeli iz Bukarešte v Belgrad zastoiv nik i jietrolejske družbe Son-Dagul. Ta družba ima v Romuniji obširna petrolejska polja, ki se še niso pričela izkoriščati. Zastopniki tega društva so stopili v stike z našimi inerodajnimi činitelji ter predložili konkreten načrt za ustanovitev romunsko-jugoslovanske petrolejske družbe . Državni udar v Irala Bagdad, 1. nov. b. Kratko jx> puču v Iraku je iraški kralj Ghazi razpustil parlament in razpisal nove volitve. Trije stari ministri: Jasim paša, ministrski predsednik, Nurijal Said, zunanji minister in Rašid Ali, notranji minister, so bili izgnani na željo nove vlade in po odobritvi kralja. Novi ministrski predsednik Hikmat Sulejman je takoj pričel veliko volivno kampanjo z željo, da reši velike notranjepolitične probleme še preje, preden stopi Irak v sodelovanje z ostalimi arabskimi državami. Kairo. 1 .nov. b. V tukajnšjih političnih krogih pripisuje velik pomen smrti Džafer jiaše, ki je bil velik prijatelj in spremljevalec Latvrenea. Džafer paša je spremljal Lavvrenca ob času iraškega prevrata, bil pa je tudi iraški poslanik v Londonu. Za pokojnega Džafer pašo se govori, da se je boril v svetovni vojni na obeh straneh. Najprej je jiod-piral Nemčijo in Turčijo, nato pa Vel. Britanijo. Osebne vesti Belgrad, 31. oktobra, m. V finančnem ministrstvu so bili te dni finančno-konceptni strokovni izpiti, za katere sta se prijavila tudi dva slovenska Kandidata in sicer Franc Hauc, mestni konceptni pripravnik v Ljubljani in Josip Jakin, uradnik finančnega ravnateljstva v Banjalttki. Ojja slovenska kandidata 6ta napravila izpite s prav dobrim uspehom. Z odlokom notranjega ministra je premeščen po potebi 6lužbe Franc Hartman, pristav VIII. pol. skup. k policijski upravi v Ljubljani. Premeščeni so na "lavno carinarnico v Skoplje Srečko Lustreg, carinski kontrolor VII. pol. skup. z glavne carinarnice v Zagrebu, k carinarnici L razr. v Dravograd-Mežo Dane Bosnik, carinrki kontrolor VII. pol. 6kup., k glavni carinarnici v Mariboru Josip Bizjak, carinski kontrolor VIL pol. skup. Belgrajshe vesti niri le bil danes javni shod delavcev vseh strok. ' htevati od pristojzmh svetnih obla. ti, da vsakemu Na shodu so sprejeli resolucijo, v kateri napro- društvu ali It. tu ali revijam, ki bi ne naslopale v ša o viado naj ukrene vse potrebno za poživitev smislu njenih legit.mmh interesov, prepovedo upo- rto.onnd.-.rsko HPlnvno«ti. Delavci nanrošaio tudi kr. rahljati naslov »islamski«, »muslimanski«. Vrhovni vlado za zaščito brezposelnih. poglavar islama v Jugoslaviji, Reis ul Uletna, |>re- Skoplje, 1. nov. m. Danes je bilo tukaj slovesno odkritje prostorov novega Doma društva prijateljev Francije. Poljuden govor je imel francoski poslanik na našem dvoru grof de Dampierre. Belgrad, 1. nov. m. Prihodnjo nedeljo bo v dvorani tukajšnjega častniškega doma odprla kne-ginja Olga običajno vsakoletno razstavo, ki jo prireja v humane anmene društvo »Srfiska majka« pod pokroviteljstvom kraljice Marije. Belgrad, 1. nov. m. Dnnes so imeli tukaj proslavo še živeči častniki 32. letnika vojne akademije. Pri tej priliki je imel poljuden govor general Stanisavljcvič. Belgrad, 1. nov. m. Predstavniki belgrajske izvenparlamentarne opozicije so se po vrnitvi Joče Jovanoviča z Dunaja v Belgrad zopet sestali na njegovem stanovanju in imeli običajne razgovore, ki jih vodijo že dve leti in na katerih razpravljajo o političnem položaju. Ljubljana na praznik mrtvih T i <• U I • n m 1 n/11'Ainkri tfl VTAmft talfr, da ni hilfl nnhoiena niti ei L j u bi j a a , 1. novembra. Nebo ie bilo Ljubljani naklonjeno ter je do volilo njenim prebivalcem, da so mogli v najbolj ugodnih vremenskih razmerah počastiti spomni svo jih dragih rainkih. Ljubljančani so na današnji dan, to je dan pred prazniki vseh vernih duš, odložili svoje vsakdan ie misli in skrbi ter jiosvetili ves dan spominu mrtvih. Suho vreme z meglo v ozračju je omogočilo da so danes pohiteli deset- in desettisoči Ljubliančanov na razna pokopališča, v glavnem seveda k Sv. Križu pa tud na druga manjša po-kopatišča. 7e med tednom so romali liudje na grobove svojih rajnkih ter jih spreminjali v okrašene vrtičke Danes pa se je obisk pokopališč postoteril. Pokopališče nri Sv Krištofu seveda izgublia leto za letom obiskovalce, vendar pa je bilo tudi danes še precej obiskovano. Hvalevredno je za razne čestilce. zlasti dijake, ki so z venci in rožami okrasili skoro pozabiiene grobove naših duševnih velikanov i« zgodovine. Velikega obiska so bila tudi deležn? pokopališča na Viču. v Štepanji vasi in v Dravliah. Ta pokopališča so po inkorporaciij najnovejša liublianska pokopališča, toda že poprej so mnoge liublianske družine dajale svoje mrliče pokonavati tia. Poleg niibližiih stanovalcev so torej Ha danes romali tudi številni prebivalci iz nekdane stare LjubMnne. Kakor vsako leto. ie bila tudi letos žalna slovesnost na grobovih ustreljenih rodoljubov na Suhem bajariu. Na pokopališču r»ri Sv Križu so številni profesorji, diiaki in nekdanii podoiranci po častili spomin pokornega dr. Oražna. Na pokopališčih so ble tudi še druge maniše žalne slovesnosti. ki so jim svojim zaslužnim sotrudmkom priredila posamezna društva. Liubliansko občinstvo ie primerno okrasilo tudi grobove nekaterih osebnosti, ki so v zadnjem ča«u umrle Tako so Korošci okrasili grob dr. Ar-neica, pedagogiki grob g Črnivca. dijaki grob Oeze Grabaria. lepo ie bil okrajen tudi grob r>° kojnega profesorja Cilenška. Malemu rešitelju svoje družine iz ognjennih plamenov Ludoviku Bar-tolu na ie neki dober človek že da' postaviti grobni okvir in ploščo z napisom. LiirbUanske žene so grob tega mladega junaka okrasile z neštetimi venci, cvetlicami in lučkami Glavna žalna svečanost na pokopališču r>ri Sv. Križu se ie pričela danCs oh 3 popoldne. Združeni pevski zbori so pod vodstvom prvega pevo-vodie g. Franca Venturinija znneli Prelovčevo -Poljana toži« in Jelenovo »Usliši nas« Ljubljanski žunniki so s pokopališkim upraviteljem g. Legatom odpeli v slovenščini »Reši me. o Gospod«. Okoli 4 se je pričela žalna slovesnost pri judenburškem spomeniku. Okoli tega spomenika se je zbralo kakšnih 10.000 občinstva, ki pa se je vedlo strogo disciplinirano in vzorno, tako da ni bila pohojena niti ena greda. Postavljena je bila častna vojaška četa v 6troju. Te žalne slovesnosti so se udeležili mnogi odličniki, kakor zastopnik divizijonar|a, brigadni general Dušan Dotič, topniški general Popa-d i č , načelnik divizijskega štaba, polkovnik K i l -ler, zastopniki banovine, v imenu občine in mestnega župana obč. svetnika polkovnik Andrej-k a in M u s a r ter d r. Kodre v imenu Zveze rezervnih častnikov g. T u r e I, v imenu Zveze invalidov predsednik g. š t e te in drugi odborniki, v imenu dobrovoljcev predsednik prof. J e r a s in drugi, zastopstvo koroških legionarjev z g. M a -ruši čem na čelu. Zvezo bojevnikov je zastopal referent g W a g n e r , šentpetersiko skupino bojevnikov pa g. Pire. Žalne slovesnosti se je tudi udeležil močan častniški zbor in pa drugi odlič-niki. . . Cerkvene molitve so odpeli gg. kura+i K o -g e j, M a r a č i č in L a v r i č. Vojaška godba je odigrala dve žalostinki, pevski zbor pa je pod vodstvom g. Venturinija zapel Devovo »Vi-gred se povrne« in Prelovčevo »Oj Doberdob«. Pretresljiv žalni eovor v spomin vseh mrtvih, zla sti na padlih junakov za narodno svobodo, je imel g. kurat M a r a č i č Njegov govor je izzvenel v poudarek zahteve naroda po ohranitvi miru. Častna vojaška četa je oddala salvo strelov. Žalna slovesnost pri Sv. Petru. Dopoldne ob pol 11 je daroval službo božjo za padle voiake šentpeterske fare gosp. C u d e r -m a n v župni cerkvi, ki je bila nabito polnn. Pred službo božjo pa je ;mel globok cerkveni govor g. dr Demšar. Združeni pevski zbori iz Most. ftmnrtna in Stepanje vasi so pod vodstvom o počastili davi tudi gasilci Ljub-Ijana-mesto. Ob 8 zjutraj je v stolnici zanje daroval službo božjo gasilski kurat, kanonik g dr. Mihael Opeka. Službi božji je prisostvovalo veliko število gasilcev, deloma v kroju, deloma v civilni obleki. Ob zakliučkn poročila moramo naglasiti. da je bil letos promet do pokop.il i šča Sv. Križa urejen kar najbolj vzorno. Prometni m drugi stražniki so izvršili ogromno nalogo, da se ie reka ljudi, ki se je danes valila proti pokopališču in z njerra, mirno iztekla. Občinstvo se ie vedlo prav tako vzorno. Tudi za promet z avtobusi ic bilo poskrbljeno kar najboPe ter so bili občin-tvu na razpolago prav vsi avtobusi, kolikor jih Ljubljana zmore. da kaj še ne veste, " mi danes izdelujemo blago ▼ angleški kakovosti po brezkonkurenčnih cenah! Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180'- dinariev po metro VLADA TEOKAROVIČi K0MR p a r rt č i m Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradifte 4 m v nantm vetjem mit«i«goiiart) Nedelfstei šport v Lahhoailetshe iehme ZSK Hermesa Maribor na grobovih Maribor, 1. nov. Praznik vseh mrtvih je danes, z ljudmi žaluje tudi nebo: dež šiba izpod zastrtega meglenega svoda, mrzel veter veje. po ulicah in cestah pa brozga in blato. Kljub temu vremenu pa tisoči in tisoči na cesti, ki vodi iz mesta proti božjim njivam na Pobrežju in na pokopališčih drenj in stiska, kakor da* je danes na praznik Vseh svetih najlepši srniCrd jpšonski dan Ob vhodih v pokopališča običajni šotori prodajalcev sveč in cvetja, manjka samo špalir prosjakov. ki pridejo včasih iz Širne okolice, pa samo ob lepem vremenu. Vendar tudi v takem dežju sili revščina majhne siromake, da stegujejo roke in prosijo milodarov. ki so danes obilnejši, kakor po navadi Obisk grobov vpliva na ljudi, omehča jim srce in radi darujejo. Na prehodih med grobovi stiska, da se komaj preriješ med razgrnjenimi dežniki. Na grobovih plapolajo lučke v vetru in dežju, obiskovalci jih nekaj časa ščitijo z dežniki, ko pa odhajajo, ugašajo z njihovim odhodom tudi svečke in pokopališče pod večer ne bo zavito v tisočere luči kakor običajno. Na frančiškansko in magdalensko pokopališče sta prišli iz farnih cerkva popoldne procesiji. Na mestnem pokopališču so zapeli nirlvim mariborski pev- ci dve žalostinki. vojaška codba pa je zaigrala na grobovih ž,rlev svetovne vojne žalni koral. Vojaški grobovi so bili tudi letos okrašeni, pa vendar ni moglo cvetje zabrisati žalostne slike propadajočih gomil Mestna občina je že zdavnaj nameravala zgraditi za vojake skupno grobnico z lepim spomenikom vendar mednarodni urad za zaščito vojaških grobov, ki mora odobriti te načrte, še ni ničesar ukrenil. — Tudi na starem mestnem pokopališču v Strossmajerjevi ulici je bilo zelo živahno. Iz stolnice se je popoldne vila tja procesija. Polog obiskovalcev, ki imaio tam pokopane s\ojee, pa je pri."do izredno veliko vernikov na obisk h grobu |iokojnega Antona Martina Slomška, ki je bil ves v neštetih vencih in lučicab ter so mnogi obiskovalci vtikali svoje sveče zunaj kapelice v zemljo ,da so svetile okrog in okrog svetišča. Najbolj zapuščeni so bili še pokojniki, ki počivajo na najbolj odalienem bivšem pokopališču stolne župnije na Teznem, kjer jih je popoldne obiskal njihov župnik g. stolni kanonik tlmek. Pod večer, ko je drugače na božjih njivah najbolj živahno, pa so se pokopališča danes naglo praznila, le izprano cvetje in napol dogorele sveče so še spominjale na praznik sveh mrtvih. Ljubljana, 1. novembra. Na primorjanskem igrišču je priredil Hermes danes dopoldne in včeraj popoldne svoj obvezni lahkoatletski miting, katerega so se udeležili atleti prireditelja, Primorja, Ilirije. Planine, Litije, Amaterja iz Trbovelj ter mariborskega Železničarja Doseženi so bili kljub mrzlemu vremenu ter spolzkim in mokrim tlom dokaj dobri rezultati, nekateri celo prvovrstni, saj je bil tudi ob tej priliki postavljen nov državni rekord. Primorianska štafeta 4 krat 200 metrov se je spravila na rušenje obstoječega državnega rekorda in se ji je v polni posrečilo. V naslednjem prinašamo rezultate v posameznih panogah: Skok v daljavo (seniorji): 1. Požar Danilo (ASK Primorje) 6.14 m. 2. Baloh |Prim.) 5.72 m. 3. Hlade Miha (Železničar) 5.72 m. 4. Nedog Stane (Hermes) 4.48 m. 5. Zaic Albin (Hermes) 4.37 m. Met diski (1.5 kg) jun. C: 1. Sl aza Miloš (Prim.) 38 51 m. 2. Boltavzer Bogomil (Prim.) 27 95 m. 3. Zaje Albin (Hermes 21.13 m. 4. Nidog Jože (Hermes) 19.24 m. Met kopja (seniorji): 1. Kaifež Kari (Prim.) 2. Ilovar Janez (Ilirija) 38 01 m. 3. Hlade Miha (Zel.) 25.~>2 m. 4. Šercer Miro (Hermes) 28.45 m Tek na 1500 m: 1. Kotnik Jože (Ilirija) t:2U 1 petina. 2. Kranjec Ivan (Prim.) 5:00. 3. Rože Danilo (Hermes) 5:06 2 petini. Tek na 5000 m: 1. Brcšan Jože (Ilirija) 17:21 1 pet. 2. Starman Janez (Hermes) 17:55. 3. Star-men Lado (Ilirija) 18.40. 4. Jančar Stane (Litija) 15.54. Met krogle (sen.): 1. Jelič Ivan (Ilirija) 12.26 m. 2. Inž. Stepišnik Milan (Ilirija) 11.99 m. 3. Jeglič Franc (Ilirija) 11.92 m. 4. llladc Miha (Zel.) 10.96 m. Štafeta 4 X 200 m: 1. Primorje (Kovačič. Ga-berSek, Skušek, Pleteršek) 1:33 tri desetine (nov jugoslovanski rekord). Tek n« 100 m (junlonO: 1- predtek: 1. Goaak Martin (Amater) 130. 2. Vider Mirko (Planina) 13.0. 3. Sočan Stane (Hermes) 14.0. — 2. predtei: 1. Pavlič Ivo (Planina) 12.5. 2. Skaza Miloš (Prim) 12.6. 3. Boltavzer Bog. (Prim.) 12.9. — Finale: 1. Boltavzer (Prim.) 12.5. 2 Vider (Platvma) 13 0 3. Sočan (Hermes) 14.1. V finalu niso tekli vsi tekači, ker jih je nekai zaradi prepočasnega odvijanja tekmovanja prej odšlo. Met kopja (jun. C): 1. Gosak (Amater) .38.02 m. 2. Boltavzer (Prim.) 35.27 m. 3 Dular (Iliriial 3-1.90 m. Met diska (sen.): 1 Inž Stepišnik (II ) 38 45 m. 2. Jeglič (II.) 38.09 m. 3. Kajfež (Pr.) 36.22 m Met kladiva! t Inž. Stepilnik (11.) 45 29 m 2. Jeglič (II.) 34.49 m. 3. Kaifež (Prim.) 26 01 m. 4. Hlade (Železničar) 25.77 m. Tek na 800 m: 1. Gabršek (Pr.) 2:07,7 2 Pleteršek (Pr.) 2:10.8. Skok v višino (Jun.) 1 Boltavzer (Pr.) 1 50 m. 2. Vider (Plan ) 1 45 m. Belrfrad : 7apreb t:t (0:1) Belgrad, 1. nov. m. Pred 1000 glavo množico se je danes popoldne odigrala zelo napeta medmestna tekma med reprezentancama Belgrada in Zagreba. Zagrebčani so v začetku izvrstno pritisnili in dosegli vodstvo nad svojimi belgrajsklmi tovariši. Belgrajčani pa so se proti koncu prvega polčasa nekoliko popravili, v drugem polčasu pa so sploh prevzeli iniciativo in prenesli igro pred zagrobška vrala. Vendar pa so Belgrajčani 'ole dve minuti |>red koncem tekme Vujadlnovi, u izenačili. Zdravstvo in zimski šport Resolucija zdravniške sekcije 15. kongresa zimskošportn-h delavcev kraljevine Jugoslavije Opozarjamo na položnico ki jo prejme v današnjem listu vsak poštni naročnik. P. n. naročniki, ki imajo naročnino za november že plačano, naj shranijo položnico za drugo plačilo ali pa z njo pošljejo naročnino za novega naročnika. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla včeraj v prvi jutranji uri v cvetu mladosti starejša hčerka trgovca in hišnega posestnika g. Edo Poliicha na Mestnem trgu v Ljubljani gospodična Edica Polach. Akutna vratna bolezen je tekom treh mesecev pretrgala nit življenja poprej zdravi, krepki gospodični. Pogreb ho danes jiojioldne ob treh izpred mrtvašnice na Stari poti za Leoniščem. Preostalim naše iskreno sožaljel + V Ljubljani je v visoki starosti 78 let mirno v Gospodu zaspala idrijska rojakinja gospa Ivana Jurjevfič, udova po rudniškem nadpazniku. Bila je dobra žena in skrbna mati svojim osmini otrokom. Pogreb blage poko.jniee bo danes, v ponedeljek, 2. novembra, oh pol 5 pojioldne iz hiše žalosti Krakovski nasip 10 na pokopališče pri Sv. Križu. Naj ii sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ljubljanska kronika Sv. maša zadušnica za rajne ude križanske moške kongregacije bo v torek, dne 3. novembra, ob 6 zjutraj. Kongreganisti ln sorodniki rajnih uljudno vabljeni. Lisztnv oratorij Kristus se ponovi drevi ob 20 v Filharmonični dvorani in p. n. občinstvo opozarjamo, da je to druga in poslednja izvedba tega grandijoznega dela v Ljubljani. Kot solisti nastopijo gdč. Župevfeva, ga. Bernot-Golobova, g. Jože Gosti?., g. Aleksander Kolario in g. Tone Petrovčič. Orkestralni pari z vsemi simfoničnimi deli igra Ljubljanska Filharmonija, zbore poje zbor Glasbene Matice. Vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja g. Mirka Poliča. To veličastno Lisztovo delo je pustilo pri prvi izvedbi na vse posetnike, ki so takrat napolnili Filharmonijo dvorano do zadnjega sedeža, najgloblji u tis. Globoka, resna verska vsebina in lepa lahko razumljiva Lisztova glasba, ki z suvereno umetnostjo slika dogodke v oraloriju. bo ostala vsakemu posetniku v trajnem neizbrisnem spominu. Poset je tokrat v resnici omogočen vsakomur, ker je cena posameznim sedežem od 20-10 Din v resnici nizka. V«a stojišča pa so rezervirana dijakom po 3 Din. Tekom dneva je predprodaja v knjigarni Glasbene Matice, zvečer pa od 19.15 dalje v veži Filharmoničnega poslopja. Na ta koncert še prav posebno opozarjamo posetnike iz bližnje in daljne ljubljanske okolice, ki imajo primerne železniške in avtobusne zveze. Ali ie veste, da je že izšla »Družinska Prati-ka* s podobo sv. Družine za leto 1937. Dobite jo v vsaki knjigarni ali trgovini z galanterijskim in mešanim blagom. Ako bi v Vašem kraju ne imeli na zalogi »Druž. Pratikec, pišite ponjo na Jugoslovansko knjigarno ali trgovino Ničman v Ljubljani. Posebej opozarjamo na nagradno uganko, združeno s knjižnimi darili. Smrf v vodnjaku Maribor, 1. novembra. Od Sv. Barbare v Slov. goricah nam poročajo o tragični smrtni nesreči, ki se je pripetila v vodnjaku fiosestnika Danijela Brumna pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Brumen je dal svoj 28 m globok vodnjak popraviti in čistiti, pa je za to delo najel prevžitkarja in kopalca studencev An-toua Maloka od Sv. Marjete na Drav. polju. Ma-lek je res prišel ter začel delo. Pomagala sta mu dva delavca. Da bi prišel na dnu vodnjaka, je privezal na verigo, pritrjeno na vretenu, več skupaj zvezanih lestev ter po njih splezal v vodnjak. Po končanem delu je plezal zopet proti vrhu in ko jo že bil skoraj na koncu lestve, se je veriga nenadoma utrgala. Malek je z lestvami vred padel v veliko globiuo ter se na dnu pri priči ubiL Sicer so se delavci takoj spustili po vrveh v vodnjak ter spravili ponesrečenca iz njega, pomagati pii mu ni bilo več mogoče ker je bil že mrtev. Na dveh mestih si je prebil lobanjo, iz katere so silili možgani. Preiskava, ki so jo izvedli orožniki, je ugotovila, dn je Malek sam kriv svoje nesrečne smrti, ker se je preveč zanesel na verigo, ki je na oko izgledala sicer močna, v resnici pa ni bila zvarjena, temveč so bili členi samo stisnjeni skupaj in so se jiod veliko težo razklenili. Malek tudi ni bil opravičen vršiti popravila v studencu, ker ni imel obrti. Na meji ustreljen Prevalje, 31. okt. Pri (»rekoračenju državne meje na Jamnici pri Šl. Danijelu je dne 29. oktobra sjužbojoči graničnr ustrelil okrog 30 letnega moškega. Kdo je pokojni, se dosedaj še ni moglo ugotoviti. Pri sebi je imel nekaj šilingov, tako da jo najbrže Avstrijec. Komisija ie odredila prevoz trupla v St. Danijel, kjer je Ivin obdukcija. Na 1. kongresu zimskošiiorhuh dclarvcev kraljevine Jugoslavije, ki se ic vršil 25. X. 1956 v Ljubljani, jc bila sprejela resolucija, s kalero predlaga kongresni odbor |ZSZ-e upravnemu odboru JZSZ-c dopolnitev in preureditev zdravstvene službe na naslednji način: I. Pri JZSZ sc osnuic zdravstvena sekcija 2 Ustanovi sc s podporo iiiHiistrstva za telesno vzrjojo nr>roda in ministrstva za socialno politiko m narodno zdravje zdravstveni fond v svrho kritja izdatkov zdravstvenega odseka 5. Zdravstvena služIli sc po možnosti nasloni na higiienske ustanove. V to svrho sc stopi v stik z ministrstvom za soc politiko in narodno zdravje, odnosno Centralnim higijciiskim zavodom v Belgradu 4 Od vseh poHzvcz m društev se zahteva ločna poTočila o dosedanii zdravstveni službi: kdo to jc vršil, ali je pripravljen, dn jo vrši še nadalje? Ali so v društvu samaiitani ah drugi primerno izvežbani člani? 5 Vsaiko društvo imo po možnosti svojega zdravnika, na sedežu podzvez m zveze pa so zdravstvene komisije, ki sestoje tz zdravnik ov-članov zdravstvene sekcije in drugih zdravnikov, po možnosti tud« antropolooov m fiziologov 6 JZSZ zaprosi ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje, da banovinski zdravniki in sreski sanitetni referenti sodelujejo pri zimskošpoHm zdravstvena službi. 7. 'Za tekmovalec jc obvezen pregled po pod/vezni komisiji, za mednarodne tckmovaleo pa ie obvezen pregled zvc/inc komisije. Pregled >e kliničen in rentgenokiški. Odločitev zadnje instance je obvezna 8. Pregledi sc kotcgoriztrnio tako za tekmovalce, za ostalo članstvo, v vstopne in kontrolne preglede 9 Pri pregledu pred tekmo ie odločitev zdravnika obvezna za vodstvo tekme 10 Za vršenje zdravstvene službe izda Zveza tri formularje Zvczina komisija nporoblja štui-strnnski formular, ki ga jc izdelala JZSZ I. 19!V) za tekinrmilce Pod/veze in društveni zdravniki pa uporabljalo formular v velikosti dopisnice, ki služi obenem kot kartotečni Ird Za I« ntrolo treningov sc izda tedenski izkaz. (Vsi trrie formulami priloženi) Vsi formularii so vsak čas na vt>og!ed članom zvezne odn podzvezne zrkav-stvenc komisije. 11 Zdravstvena sekcijo izdela no podlagi dobljenih izkušeni pri preiskavah in pri tekmah norme za Dripuščanjc k tekmam. 12. Starostna meja za polnovrednega čl.uui društva sc določi na 21. Ido;; tekmovnma se omeic po starosti po priloženi t.UHi, i»ri ženskah tudi po fiziološkem siomu. SRirovhia meia velja za vse novovstopivic člane m članke, po preteku treh let r>a za vse člorsdvo. 13 Zveza izvrši preko podrvez m cfcuMcv nabavo vseli potrebščin za izvrševame zdravstvene službe, kot so priprave za prvo pomoč, vsi potrebni učni pripomočki (nosila, obvezila, knjige, diapozitivi, film« «M ) Pri vseh smučarskih tečajih, treningih in tekmah morajo brti priprave za prvo pomoč no mestu si v brezlribnem | stanju 14 Pti vsaki teknu mora brti zdravnik / vse-i mi pripomočki, ki $o po značaju tekmr potrebni 15. Organiziralo se zdravstvena predavani", ! in sicer po društvih, podzvezah in zvezi. Na »mu-' čarflke tečaje sc navežejo zdravniški leč.«n. ki jiiH vrše zdravniki ali dobro izvežbani smiišlo uri-tcln Na lečami za smiiške učitelje m no simi&kcm tečaju smuškili učiteljev podučuic obvezno zdravnik, član Zvczinc zdravstvene vHo r<- Pn izpilili smuških učiteljev ic vedno prisoten zdT.ivii«!-, član /vezMic zdravstvene sckonc 16 Nn skupnem treningu mednarodnih tekmovalcev mora bili imsrnten zdrovpfk, član Zvczinc zdravstvene sekciic. Pri ostalih treningih r prisoten zravuik; v primera da slednjega ni, vrši lahko megovo službo izve/ban vodju treninga IkkI nadzorstvom zckavnilrd lilra žganja. Bil je močno jiijan, ko se je napotil s težko obloženim vozom iz gozda proti cesti. Zamudil se je do trde teme in jiotem na strmini, ki jo cesta dela, pozabil voz zavreti. Ko so začeli konji navzdol dirkati, je skočil pred nje, da hi jih zadržal, pri tein jia je padel pod kopita ter so šla kolesa preko njega. Obležal je s na treh mestih strto hrbtenico in stisnjenim prsnim košem. Šole pozno ponoči so ga našli nezavestnega, ga spravili domov, kjer j>a je umrl. Nesrečen dogodek so je pripetil po lastni krivdi pokojnega \r?nika, ki zapušča poleg žene še trojo liodolctnih i;, nepreskrbljenih otrok. Grob ob Soči Štirideset let ie mimik) od smrii mladega, nadarjenega in plodovilcga slovenskega skladatelja, ki se mu ima slovenska glasba zahvaliti za toliko globoko občutenih uglasbitev slovenskih narodnih pesmi na Goriškem, med njimi ono med najlepšimi: »Liuba moja je Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin ..« Leta 1895 je umrl Andrej Vol ar i č, star komaj 32 let. Slovenski narod, ki njegove melodije danes prepeva od Drave do Jadrana, rim jc v njegovi prelepi rojstni vasi postavil skromen spomenik v obliki spominske plošče, vzidane v njegovo rojstno hišo. To jc bilo I. 190« Danes je spominska plošča pobeljena, napis le izpraskam, toda za Slovenca so še čitljive besede o »Ljubi moti«, ki je Slovenja, mi o njemu, ki je »Slave z vesli sin«. Tudi spomenik nn glavnem lrgu v Kobaridu je izginil ... Volcirič, kot ogromna večina Slovencev, ki so kediij s svojim umom obogatili našo kulturo, jc prišel iz skromne čevljarjcve družine. Oče čevljar — nemenič, toda vesel pevec in godcc. Sin ic podedoval po rricni bedno življenje, a veselo nrav in ljubezen do slovenske melodije. Andrej je s pomočjo dobrotnikov šel v šoie. Izučil se je za učilelia. Koliko jc moral njegov ubogi oče gosli ob najrazličnejših prilikah, da je spravil skupaj tisti denar, ki ga je rabil Andrej v šolali. Izdelal je, posebno se je pa posvelil glasbi. Kot uči'olj je prišel nazaj v svoj Kobarid, kjer se je razvil njegov rmizik »lični talent tn jc njegov pevski genij začel veselo žuboreli. Kobarid je poslal središče veselega prosvetnega dela, Vo-larič pa njegova duša. Prosvetni večer za prosvetnim večerom, a Volarič iim je zaporedoma dajal svoio nrav ljubitelja slovenske melodiic. Rekali so takrart, da Gregorčič »zlaga pesmi«, a Volarič da iiii »sklada« Tudi mladi pesni« Krilen je bil v tej družbi, kot pripoveduje sam m kot vedo povedati še danes stari Kobaridčani. Zvečer ie Krn I ari napravil pesem, čez noč jo jc uglas-bil Kolarič in drugi večer jo je že zapel koband-skj pevski zbor. Po službeni dolžnosti je moral iz Kobarida proč v Tolmin. Tem sc jc spoprijateljil z znanim cerkvenim skladateljem Fajgljom in zopet je delo žuborelo naprej. Toda soimo eno leto ic smel ostati v Tolminu. Poslali so ga na I. i vek nn datumsko mejo, odkoder je prosil za premestitev v Gorico im tudi bil uslišan. V Gorici jc pel in učil sedem let in se pole m preselil v lepi Deviin na jadronu, kjer je pa kmalu umrl, star komaj let. Njegovi prijatelji, imel jih jc po naši Sloveniji toliko, kolikor jc živelo takrat ljubiteljev slovenske pesmi, so mu lik pred vojno postavili v Kobaridu lep spomenik sredi trga, lep zelen park, ki ga ic okrasila kobaridska občina. Po vojni, 1 1922, pn ic spomenik padel in mesto spominske plošče je bilo vzidano v občinsko hišo na marmornati plošči povelje gcneraila Dia/za, s katerim ic zasedel juilcjsko Krcjino v imenu italijanskega kralja. In takrat tudi je padel Volaričev spomenik sredi kobfiridskena trga. Dež ie takrat padal v Kobaridu. Sivo jc bilo nebo in žaiostno. Ko je bil s kobaridskega trga zbriisan spomin na pevca Voloričo, koiterega pesmi pa narod tudi nc poje več, ker ic žalosten. 7ena ramena Volariea, ki ie pesniku in skladatelju rodite obilo otrok, se je prcseli'o v Jugoslavijo, tjo l.jer se Andrejeve pesmi še pojejo in odkoder se slovenski nerod še vedno, da, še vedno s hvaležnostjo in z ljubezni o ozira tja na ta tihi, žalostni pevčev grob ob Soči... Naj velja spomin, ki ga posvečamo Andirciu Volariču, vsem grobovom neštevilmh kulturnih delavcev iz libijske Krajine, ki so kakor on bogateli in plodili naš kulturni imetek Brez njih, kaj bi bila denes vredna naša kultura! Ali se lena zavedamo In ker >im nc moremo poslati čveka in ne prižgati sveč na njihovih grobovih, borno drnes na vernih duš dan za nje opravili tiho molitev, ki ho ostala spona skupnosti, ki je tudi smrt ne poruši... Spite mirno v s vejah grobovih ob Soči, na vernih duš dnin, vsaj na vernih duš den ste z narodom, ki sle mu pomagali dati narodno bit. In bog naj vam plača to, česar ljudje ne morejo... Slovenski grobovi v Celovca Najstarejša cerkev v Celovcu je mestna farna cerkev, ki je bila izprva podružnica Gospe svete. Torej se ne smemo čuditi, če so v zid te cerkve vzidane nagrobne spominske plošče domačih plc-menitašev in imenitnejših meščanov. Ko je mesto postalo večje, so premestili mestno pokopališče na oni prostor, kjer je sedaj botanični vrt. Nekaj nagrobnih plošč tvori še danes tlak bližnje cerkve meščanske bolnišnice, posvečene sv. Boštjanu. L. 1788 je bilo otvorjeno mestno pokopališče v Sent Rupertu, kjer so pokopavali Celovčane do 1. 1906. Tega leta so blagoslovili mestno pokopališče v Trlni vesi (Annabichl), četudi si je precejšnje število Celovčanov pridržalo svoje družinske grobnice v Sent Rupertu. Dan naših rajnih st bliža in zato hočemo napraviti majhen izprehod med slovenske grobove v Sent Rupertu in Trtni vesi. Ciprese in vrbe-žalujke žalujejo na šenlruperl-š',;em pokopališču... Tam počiva eden prvih Slovencev, Matija Ahacelj, profesor na nekdanjem c. kr. celovškem liceju. Rodil se je 1. 1779 v Gorin-čičah. vasi šentjakobske fare v Rožu, postal 1807 profesor in je umrl 1845. Spomenik, katerega mu je postavila kmetijoka družba za izredne njegove zasluge, se nahaja še danes na vrtu kmetijske šole v Spodnji Goričici. — Kjer so pokopani škofje in stolni kanoniki, počiva knezoškof krški Jakob Pe-regrin Pavlič. Rojen je bil visoki rojak 1-1751 v GKnjah kot sin preprostega tovarniškega delavca. Leta 1784 je postal mestni župnik, pozneje župnik in dekan mestne fare, stolni kanonik, ravnatelj bogoslovja in leta 1824 pa končno knezoškof naše škofiie. Nagrobni njegov spomenik pravi o n;em. Locurn inter suas, quas pavit, oves elegit sepultu-rae. Omnia relinquens pauperibus Omms viven.s Deo in pace quescati (izbral si ie grob med ovcami, katere je pasel. Vse je zapustil revežem, živel ves Bogu in v Njegovem miru naj počiva!) — V njegovi bližini je pokopan stolni šolaster Ivan Lesjak, rojen leta 1794 v Sent Jakobu v Rožu, in je umrl leta 1841. Poleg njega počivajo še drugi stolni kanoniki: prelat dr. Martin Ehrlich, stolni prošt dr. Anton Miiller, prelat Andrej Alijančič, stolni prošt dr. Valentin Mtiller in dr. Josip Sommer. Očetje benediktinci iz St. Pavla so bili dalj časa profesorji na celovškem bogoslovju in gimnaziji in imaio svoj grob v Sent Rupertu. Po imenih sodeč so bili sledeči redoniki Slovenci: o. Franc Sal. Dolar, o. Alojzij Rezniček, o. Kari Robida. Ob severni steni sedanje mestne farne cerkve je pokopan Josip Ferjančič, rudarski kontrolor in večletni revizor krščanskih posojilnic ter blagajni čar celovške posojilnice. V drugem oddelku je grobišče družbe sv. Mohorja. Spominska plošča nam pove: Družba sv. Mohorja svojemu ustanov-niku msgr. Andreju Einspielerju (roj. 1S13, umrl 1888), Lambertu Einspielerju, predsedniku Družbe sv. Mohorja, inf. stolnemu proštu itd. (roj. 1840 umrl 1906). — Tu je pokopan nadalje Simon Rud-maseh, nadzornik ljudskih šol in šolski svetnik (roj. 1795, umrl 1858) in ud Jezusove družbe o. Ožbolt Rausch, ki je kot misijonar deloval skozi 40 let ter bil rodom z Golšove. Tu je tudi pokopan Anton Umek, kot slovenski pesnik in pisatelj znan pod imenom Okiški, učitelj slovenščine na celovški gimnaziji. Umrl je leta 1871. V Zakamnu pri Vetrinju je grob celovškega Slovenca Franca Sadni-kajija, železninarja in posestnika. Kakor je že prej omenjeno, je bilo mestno po-1 ipališče v Trtni vesi blagoslovljeno leta 1996 od tedanjega stolnega župnika in poznejšega stolnega Ob razstavi češkoslovaške knjige ygiS' « prošta Bittnerja. Prva oseba, ki je bila pokopana na novem pokopališču, je bila gospa Amalija Rei-ter. Izmed naših rajnih počivajo tod- velezaslužna odbornika Družbe sv. Mohorja profesor Josip Aoih (roj. 1853, umrl 1911) in vladni 6vetnik prof. dr. Jakob Sket (rojen 1852, umrl 1912). Tu sta tudi pokorana slovenska duhovnika svetnik in predmestni župnik Franc Kolarič, rodom iz ptujske okolice, in stolni župnik Martin Kovač, doma iz kanalske doline. Tu spi večno spanie oodkrnoški prošt Valentin Limpl, rojen 1371, umrl 1926. Se dva Slovenca sta med drugimi na tem pokopališču pokopana: Anton Janežič, hišni posestnik, in gostilničar Franc Tratnik. Samo nekatera imena in številke smo podali o naših rajnih v Celovcu. Za imeni in suhimi številkami pa je skrit zlat slovenski idealizem, iz katerega se je budila naša Koroš.ka vedno spet v novo življenje. Z vsemi rajnkimi po vsej naši Koroški vred so le-ti narod koroških Slovencev minulega stoletja, danes nam znani samo še po imenih, a povezani po svojem delu in onostranskem življenju s svojimi potomci, danes živečimi v skrivnostno narodno telo. Na dan njihovega spomina naj jim zalo gre nasproti naša molitev in naša skromna beseda. L. P. v Kor. Slov.«. Primorske vesti Ilirska Bistrica. V Višnji pri Grahovem so našli truplo Justina Torkarja, starega 29 let, katerega smrti do sedaj niso mogli pojasniti. Grgar pri Gorici. Nenadoma je izbruhnil požar, ki je v kratkem času uničil hišo in gos pod ar-ska poslopja Jožefa Pavlina na Ravnici. Pavlinu je zgorelo sploh vse imetje, tako da je ostal z vso svojo družino brez sredstev, in to tik pred zimo. Vzrokov za nastali požar doslej niso mogli ugotovili. Baje gre za osebno maščevanje. Tolmin. Tukaj sta iz nepojasnjenih vziokov izbruhnila požara na dveh kmetijah, ki sta do tal uničila hišo, go.'i>odarska poslopja in vso žetev Janezu Kobalu, ki ima škode nad 25.000 lir, ler Janezu Mlekušu, katerega škoda je mnogo manjša, ker se jc posrečilo vsaj nekaj stvari rešili. Škoda pa kljub temu znaša še vedno deset tisoč lir. Seinpas. V goriško bolnišnico so prepeljali Venceslava Mladovana, 22 let starega mladeniča, ki so ga našli nezavestnega na cesti blizu Šempasa in ki je izpovedal, da ga je povozil uradni avtomobil ter pustil brez pomoči na cesti. Gorica. Elvira Pušnar je javila tukajšnji policiji, da je našla v bližini Sv. Martina mrtvega nekega Aleksandra Bisaija. Oblasti sedaj preiskujejo vzroke, ki so povzročili smrt tega priseljenca iz notranjosti Italije. Poročili so se naslednji Slovenci: Trevizan Treza z Alojzijem Gori, Terčič Mario s Frančiško Mozetič, Jožef Peterlin z Bandelj Antonijo, Gabri-jelčič Franc z Abramič Marijo, Komelj Jakob s Ka-larino Vuga, Budinjak Edvard z Lužnik Frančiško, Radinja Valentin z Radinja Marijo, Gorjan Jožef z Sismund Rozalijo, dr. Cenni z Koinelj Pavlo, Kunej Friderik z Roje Marijo, Lapajne Franc z Vehar Amalijo. Vodiški vrh Tukaj so preteklo nedeljo slovesno blagoslovili spomenik padlim alpincem, ki so pripadali bataljonom Aosta in Levanna ob priliki bojev za to postojanko. Slovesnost je bila sko- Grobovi znamenitih čeških preporoditeljev: F. L. Čelakovskega, ki je prvi odkril Prešerna; J. Do« brovskega, očeta slavistike, za katerega je Čop napisal pregled slovenske književnosti; J. Kollarja, glasnika slovanske vzajemnosti, pesnika »Hčere Slave« in neposrednega povzročitelja ilirizma! J. Jungmana, delavca za enotni slovanski jezik in Kopitarjevega prijatelja; V Hanka, pesnika in »najditelja« obeh slavnih rokopisov in podpornika Levstikovega ter Božene Nčmcove, pisateljice »Babice« ter »Narodnih slavnosti Slovencev v Ziljski dolini na Koroškem.« Uporaba šolskih prostorov v ne šolske namene I>ne 30. oktobra je imel krajevni šolski odbor v Ljubljani svejo sejo, na kateri je obravnaval vprašanje uporabe šol.kih pro.aorov v izvenšoleke namene. Ljubljan.ka mestna cbčina je že od nekdaj dajala šolske prostore na razpolago raznim prosvetnim, telovadnim, vajeniškim in drugim društvom in korporacijam, da so prirejala v njih svoja predavanja, tečaje, telovadne ure itd. V zadnjih letih se je razpasla navada, da so bili šoteki prostori nepre. tano zasedeni; komaj je bilo konec šole, že so zasedli is le prostore razni društveniki in šolski sluge skoraj niso našli časa, da bi te prostore pošteno očistili in prezračili, kar je bilo v zdravstvenm oziru skrajno škodljivo za mladino. Poleg tega so morali sluge čakati do poznih nočnih ur, da so društveniki izpraznili prostore, kar se veda tudi za sluge ni bilo ugodno. Vrhu tega so d uštveniki često uporabljali električni tok na račun dotične šole, oziroma me:tne občine, trpel je inventar in prostori sami. Komisija, ki je pregle- raj izključno vojaškega značaja. Civilno prebivalstvo se je ni udeležilo in je tudi bilo opozorjeno, da je bolje, da se je ne udeleži. Gorica. Pretekli teden so v Gorici umrle naslednje osebe: Marija Špacapan, jx>r. Vodopivec, Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prija-Jetjeim in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena, dobro in nepozabna hčerka in sestrica, gospodična Marija Edita Polach PO dolgotrajni mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, dne 1. novembra mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage poikojnice bo v ponedeljek, 2. novembra ob 3 pop. izpred Leonišča na pokopailišče k Sv. Križu. Sveta moša zadušnica se bo brala v stol™ cerkvi sv. Nikolaja v torek ob 7 zjiudrai. Ljubljano, dne 1. novembra 1936. Neutoflažljirvi o6e Edvard, Jelka in Edo, sestra in bral. Ilirska Bistrica. Najavljen je obisk zveznega fašističnega tajnika za Julijsko krajino, ki bo j>o-drobno inspiciral vse fašistične organizacije |>o obmejnih naselbinah. Izdane so stroge naredbe tako fašističnim organizacijam kakor tudi civilnemu prebivalstvu v tem smislu, naj bo obisk generalnega tajnika jiriložnost za mogočno fašistično manifestacijo v Ilirski Bistrici. Idrija. Dne 20. oktobra je obiskal Idrijo prefekt dr. Tomasso Cianipani. Obiskal je vojaške in civilne oblasti ter je na županstvu sprejemal de-putacije. Izvedel je tudi slovesno instalacijo novo imenovanega občinskega odbora. Pri tej priliki je imel velik govor, v katerem je podčrtaval potrebo edinstva in koristnega sodelovanja med narodom in med občinskim odborom kakor tudi vsemi sindikalnimi organizacijami, da bo to obmejno mesto postalo vzor fašističnega reda in udobja. Popoldne je prišel v Idrijo tudi federalni tajnik fasistične organizacije, ki se mu je pridružil še poveljnik milične divizije Soča ter nekateri višji častniki tukajšnje garnizije. Na županstvu je bil nato daljši posvet med temi odličniki. Pri tej priliki je prefekt na slovesen način prečital imena vseh Idrijčanov, ki so padli v bojih v Abesiniji. Med njimi so naslednji Slovenci: Razpet Forlunat, Ko-gej Ludvik, llabe Valentin in Vidmar Karel, vsi iz Idrije. i | LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reglstrovana zodr. z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta sten. 6 (v lastni palači) obresfuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/0. btn&nsA dala šolske prostore, je ugotovila, da je inventar v tako slabem stanju, da bi bilo treba velike vsote za primerno obnovo. Da se to škodljivo 6tanje končno uredi, da pa 6e na drugi strani vendarle omogoči društvom, ki nimajo svojih lokalov, da bodo mogla še nadalje ujiorabljati šolske prostore v svoje društvene namene, je krajevni šolski odbor sestavil pravilnik ki naj velja v bodoče za uporabo šolskih j>rostOrcn v izvenšolske namene, po katerih bi se uporab! šolskega inventarja mestni občini na nek način po vračala in ki kljub uporabi od strani društev 0?Wl< še časa za čiščenje in zračenje prostorov. Prit! vilnik določa v glavnem sledeče: Uporaba šolrkih |>ro6torov se dovoli telovad nim, pevskim, prosvetnim in drugim društvom enako v prosvetne namene tudi drugim korporaci jam v svrho jxmka le na pravilno prošnjo, k mora biti podpisana od društva in korporacije p< upravičenih zastopnikih dotičnega društva oziro ma korporacije. Prošnjo je izročiti krajevnemu šol skemu odboru. Ko izda krajevni šolski odbor do voljenje za ujiorabo, se prirediteljem prejmsti ii|x> raba prostorov Ie pod j>ogojem, da le-ti podpiše j« tri izvode tega pravilnika ter se s tem obvežejo » smislu tega pravilnika. Te izvode podpišejo tudi upravičeni organi dotičnih društev, korporacij, o zrn roma fizične osebe. F.n izvod obdrži krajevni šolski odbor, drugega pa upravitelj =4vo šole Za uporabo električnega toka plača društvo oziroma prireditelji raznih tečajev, kolikor ga dejansko uporabijo. Za uporabo prostorov plačajo mestni občini jx> din 10 od ure. Prav tako d oN sluga za snaženje in nadzorstvo po din 10 od ure Za red in snago je osebno odgovoren voditelj te čajev, in solidarno z njim prireditelj. Voditelj m prireditelj tečajev sta tudi dolžna skrbeti, da s« vsaka storjena jioškodba popravi v 48. urah, kei sme sicer krajevni šolski odbor naročiti poprav« na stroške in nevarnost voditeljev in prireditelje! tečajev. Vsa plačila v smislu teaa pravilnika morajo voditelji oziroma prireditelji izvršiti v treh dneh poteni, ko dobe od mestnega finančnega upraviteljstva račun. V vsakem primeru je pa tre-ha založiti pred uporabo prostorov znesek din 20C kot varščino za redno plačilo ujxirabnine, ki ostane založen do konca tečaja. — Dalje se prepoveduje v teh prostorih vsako kajenje, luči morajo biti jio-gašene do 9 zvečer, nakar se šolski prostori zaklenejo. Radi čiščenja in zlasti radi zračenja se uporaba šolskih prostorov, zlasti telovadnic, ob nedeljah in praznikih ne dovoljuje pod nobenim pogojem. — V vsakem primeru prekršilve teh določb sme krajevni šolski odbor brez odjiovedi odreči nadaljno ujiorabo prostorov. Ce jKimislimo, da mora mestna občina plačevati na pr. za 2 sobi šolskega vrtca na Taboru lc-tno din 19.440, za šolski vrtec v Šiški pa za skromne prostore din 25.COO, navedena cena za uporabo šolskih protsorov nikakor ni pretirana. Ce mora mestna občina tako drago plačevati prostore, seveda ne more na drugi strani svojih dajati zastonj v uporabo. Ko so meščanske šole prosile za telovadnico v Narodnem dotnu, so računali za dopoldanske ure, ko je telovadnica skoraj redno prosta, jx> din 50. Vsekakor ostanejo šole še nadalje na razjio-lago društvom iu korporacijam, ki se jih hočejo posluževati, morale pa bodo po novem pravilniku izjx)lnjevati jMgoje. Društvenega življenja to no bo oviralo, je pa prav, da se slednjič tudi v tem pogledu napravi red, da mestna občina ne bo trpela škode na inventarju, na drugi strani pa je tudi za društva to vzgojen moment, da se zavedajo, da ne uporabljajo svojih lastnih prostorov, temveč mestne kar zahteva vsekakor večjo pažnjo in obzirnost. V pravilnik, ki je bil v resnici fiotreben, je jx>ložena resnična skrb za mestni šolski inventar, prav tako pa tudi za lo, da se društveno življenje v mestu lahko nemoteno razvija dalje. „Ponedelis!ii Slovenec"