Dopisi. V Pragi 5. marca. + - V 4, listu „Novic" sem Vam pisal o letnem zboru glediščinega odbora, ter o volbah novih odbornikov. Kakor sem omenil, bilo je v zboru prav živo. Misli o poljskem povstanji razdvojile so že pred dvema letoma češki narod v dve stranki. Glediščine zadeve pretile so ga zdaj še bolj razcepiti. Obe stranki se sicer v tem zlagate, da se ima veliko narodno gledišče zidati, al o poti, po kterej bi se mogel ta cilj doseči, ste si navkriž misli. Stareja stranka (ktere organ je „Narod") spoznavši, kako težko, da, rekel bi, nemogoče, je v sedanjih časih samo z dobrovoljnimi zbirkami sebrati 500.000 gold., misli, da bi se ta stvar imela prepustiti deželnemu zboru; kakor se je namreč nemško gledišče na deželne stroške zidalo, tako naj bi se zdaj po vsej pravici zidalo tudi Češko. Mlajša stranka pa, ktero zastopajo „Narodni listy" in „Hlas", misli o tem drugače. Ona hoče imeti narodno gledišče, ne pa deželno. Ako bi se namreč gledišče na deželne stroške zidalo, zidalo bi se s češkimi in nemškimi denarji; gledišče bi po takem ne bilo več čisto narodna naprava; Nemci pa bi jim mogli spotikati, da si niso mogli sami gledišča napraviti. Al stranka, ktera to trdi, ni pomislila, da se tudi nemško gledišče ni samo z nemškimi, ampak tudi s češkimi denarji zidalo! Pisalo se je prav hudo na uni in tej strani, in žalibog da ne vselej „sine ira et studio." Kmali po tem bila je druga občna seja, v kterej so se novi odborniki še enkrat volili, ker so nekteri mislili, da ni bilo v prvi seji dosti udov pričujočih. Volbe so izpale sploh, kakor v prvi seji; namesti predsednika g. Dit-tricha, ki ni volbe sprejel, je bil izvoljen g. Urb&nek. Kakor prva, bila je tudi druga seja živahna. Konec debate je bil ta, da ste se obe stranki sprijaznili. Novi odbor, po večem sestavljen iz mož mlajše stranke, napenja zdaj vse sile, da bi, čim pred, sebral potrebnih 500.000, ali kakor nekteri mislijo, še celo 800.000 gld. Najpred hoče poskusiti z nabirko; ako ta ne gre spod rok, hoče napraviti loterijo; in še le, ako bi oba ta načina ne zadostila, misli se obrniti na deželni zbor in po takem vendar kreniti na pot nasprotne stranke. Tako je konec nemilega prepira; politično in narodno življenje je zopet enmalo potihnilo, da so mogli ljudje* tem bolj vživati pustnih veselic. In res se letos niso mogli pritožiti o tem. Bilo je veselic, da morebiti še nikoli toliko. Dasi je bil pust dolg, vendar ga ni bilo dneva, da ne bi bilo mnogo večih ali manjših plesov. Med narodnimi plesi bil je gotovo najlepši tako zvana „n&rodni beseda", ki se po vsej pravici sme imenovati naroden ples: kajti ne vdeležujejo se ga le nektere vrste ljudi, marveč je vsakemu poštenemu človeku svoboden vhod. Ne bom Vam ga obširno popisoval, vendar pa ne morem zamolčati zanimive kratkočasnice, ki se o tem plesu pripoveduje. Radovednost žene nekega Nemca na omenjeni ples. Da pa kaže svojo srčnost prav očitno, neče drugače govoriti kakor nemški, ter prosi znane češke umetnice, ki je tudi Ljubljančanom še v dobrem spominu, gospodičine Zadrobilkove, naj ž njim pleše. Vljudno ga vpraša: „Gospod, znate li češki?" „Ich kann zwar — zavrne junak — aber — ich will nicht (znam sicer, al — nečem." Na to mu gospodičina odgovori: „Tudi jez znam plesati al — nečem." — Cisti dobiček, ki je bil namenjen narodnemu gledišču, znese! je 735 gold. Res lepi novci; al le kapljica so v morje tistih 500.000 gold. — Tudi bujni „Sokol" ni hotel za-ostati ter napravil je sjajni ples na Zofinji; 25. februarja pa v svoji prekrasni telovadnici domač maškarni ples. Obe zabavi bili ste prekrasni; iz najviših krogov vdeležilo se je mnogo gostov. Pa saj ni čuda, kajti „Sokol" je gotovo eno najbolj priljubljenih praških društev. — Naj omenim še dveh večih narodnih zabav, ki jih je napravila „umelecka beseda." To društvo je komaj dve leti staro, in že je rodilo premnogo sadii; posebno na polji umetnosti, ki je njen cilj. Spomnimo le lanske Sekspirove slavnosti, ki se na vsem kontinentu ni nikjer tako svečano obhajala kakor v Pragi. Letos misli zopet pristojno proslaviti spomin laškega pesnika Dante-a. — Pust je minul in nastopil je resni postni čas. Začele so se postne pridige z misi-joni; vendar se ne žabi obdelovanje ved in umetnosti. Ze je prišlo mnogo umetnikov v Prago, drugih se še pričakuje. Ne mine skoraj dan, da ne bi imeli kakega večega muzikalnega koncerta. Razun tega pripravlja se še več razstav. Danes na pr. so se razstavile slike črnogorske kneške rodbine, ki jih je izdelal slavni češki slikar Cermak. Najvažniša razstava pa bode 22., 23. in 24. t. m.; izložili se bodo namreč izdelki iz češke svile. Prejemajo se sicer svilni pridelki tudi druzih avstrijskih dežel, vendar darila se bodo le domačim delila. — V pondeljek 27; februarja je g. Vilimek, vlastnik „Hum. listov" prestal osemmesečni zatvor; 28. februarja pa so spustili g. Vinklerja, bivšega redaktorja „Boleslavana." — Od novega leta izhaja čez 70 Čeških časopisov. Gotovo lep napredek! Al podoba je, da bi bilo bolje, ako bi jih nekoliko manj imeli; ker so tako materijalne in duševne sile preveč razcepljene, se nikakor ne more pričakovati le dobrega zrna. Posebno na beletrističnem polji bi bilo želeti, da bi se vsaj po dva lista v enega združila. — Nemilo nas je presunil žalostni razpor o ljubljanski čitavnici, ki je morebiti razdvojil tudi ljubljanske rodoljube. Čemu to? Bog daj, da se ta stvar skoraj poravna"! Tem bolj pa nas je razveselila novica, da bode čitav-nica s „Sokolom" napravila v javnem gledišču besedo. Naj bi to še večkrat storila, — morebiti tudi v prid slovenski Matici. V Pragi napravljajo društva, razun svojih domačih društvenih zabav, večkrat tudi očitne besede, ki se jih more vsakdo vdeležiti. Tako društvo očitno pokaže, kaj veljd in koliko narodu koristi; koristi pa še posebno s tem, da odmeni čisti dobiček navadno kaki narodni napravi. Ne bi mogli tudi o tem posnemati svojih severnih bratov? — Z Bogom! Od sv. Petra blizo Maribora 8. marca. — 3. dan t. m. bil je nesrečen den za tatove — saj pri nas. Zgodaj v jutro sta podila dva človeka tukaj mimo neko govejo živino. K sreči, al za tatova k nesreči, jima pride naproti srenjski župan grede k službi božji. Ker ni poznal omenjenih človekov in se mu je vse nekako sumljivo zdelo, pobara ju: od kod da sta in kam da podita živinče? Zmedeni odgovor je potrdil sum njegov; brž ju zavrne župan, zastavi živinico pri bližnjem sosedu, peljd zasumljena tatova seboj ter ju dene pod varstvo v tukajšnji farovž. Med tem pošlje glas svojemu služabniku in gre k sv. meši. Po dokončani službi božji hoče ju natančniše zaslišati, — al v tem hipa 87 pribeži žena, kteri je bila ravnokar krava iz hleva ukradena ter praša: ali nihče ni kaj vidil ali zvedil? Brž je bil pravde konec. Zdajci so tatova z živino vred podili na bližnjo sodnijo v Maribor, kjer je dobila gospodinja svoje živinče , tatova pa zasluženo kazen. Našemu županu pa gre čast in hvala, da ne stopa samo tatovom na pete, kakor je pri tej priložnosti pokazal, temuč da si sploh prizadeva mir in poštenje ohraniti v svoji občini! — Čudno pa še bolj je sledeče, kar Vam naznanjam, ljube „Novice." Necega dne gre žena domu iz bližnjega mesta, v kterem je imela opravila ;za njo pa hiti celo uro neki mož, kterega ni poznala. Zdajci jo popade, na tla podere, ter neusmiljeno davi, kakor da bi hotel njo in otroka, kterega je pod srcem nosila, umoriti. Žena kriči in prosi v imenu najsvetejšem, al zastonj. Ko vendar hudobnik namena peklenskega dosegel ni, ji vzame denar, ki ga je pri sebi imela in vse drugo, kar si je bila nakupila v mestu. Drugi den je porodila žena, in akoravno se je bilo zlo bati za ženo in otroka, sta vendar oba še pri življenji. Zgodilo se je to pri belem dnevu na celo očitnem kraji. Žena ni poznala hudobneža, al iz okoliščin in druzih znamenj se sklepa, da je bil neki ptuj potepuh, kteri pobira in nosi cunje v bližnje mesto. Bolj natanko se dosihmal . ni dalo zvediti nič o njem. — H koncu še eno: Imeli smo kakor vsako leto popisovanje ljudi, kar je tukaj neobhodno potrebno, ker vsako leto veliko ptujih vin-carjev le-sem priroma. Pri tej priložnosti, se ve da naš predstojnik, veren spolnovavec svojih dolžnosti, ostro terja domovinske liste (Heimatscheine) od vsacega, kakor to postava veleva. Prišel mu je v roke tak, posebno zanimiv list, ki kaže „veliko stopnjo" nemške kulture nekega župana. Naj ga podam tudi bravcem „Novic" od besede do besede *): Land: — Pol. Bezirk:-------Stattur elenglichen Gesichte Grosser Mann, Heimatschein womit (15 kr.) N. N. bestatiget wird, dass Name: N. N. ehelicht die N. N. Charakter und Beschaftigung: mit Bewilligung des k. k. Alter: Graf Kinski in Jare 18 .. Geboren katholische Winzer Stand (ledig oder verheiratet): Verheiratete Schwarzen Haren in der Gemeinde das Heimatsrecht besitzt: und braunen Augen spricht deitsch und windisch und ist das Schreiben unkindig. Dieser Schein ist die Dauer Von 4 Jare 1865 gieltiig am Jener 364 Eigenhandige Unterschrift der Partei: L. S. Fur die Gemeinde: N. N. Da taka pisarija nikomur ni podobna, bo vsak pritrdil.^ Župan je moral tudi do dotičnega kulturista sam pisati in za bolje razjasnjenje prašati. Na to pa prejme sledeče pismo, ki je pravi dvojček prvemu: „Andielobl. Gomeinde-Vorstehung. ist schon uber 20 Jare das ist der N. N. aus dieser Gemeinde fortgangen schon und jm Jare 18.. ist buder Zurick Komen Zum N. N. bei iem bar.. Jare und er hat aus N. keine Ehebewiligung kniegen in dieser Zeit bar N. N. nicht = Hier inn die Gemeinde Nach der Bestiimmung des §. 33 des Gosetzess durch einen ununterbrochenen 10 Jare mit einem ordentlichen Erwerbe verbundenen Auf-rechthaltung an einem Orte; wide §. §. 10 und 11." — Naš župan pa zdaj toliko ve kakor iz prvega lista. In *) Z veČimi pismenkami natisnjeno je bilo tiskano kakor je na vada v domovinskih listih — vse drugo pa je po pisanji natanko posneto. vendar trdijo nekteri, da ni treba domačega slovenskega jezika v kancelijah!! Iz Trsta 10. marca. —k— Sinu prečastitega našega medicinalnega svetovavca gosp. dr. Schrott-a se je kaj redka čast zgodila, da je pod krilom Njih Veličanstva presvitlega cesarja na vseučelišču dunajskem 16. dne u. m. prejel doktorstvo pravoznanstva. Tako izvrsten je bil mladi gosp. Fer din a n d Schrott v svojih študijah, da še le 22 let star je že doktor pravoznanstva. Presvitli cesar ga je obdaroval za to z dragocenim prstanom. Iz Jelšan v Cičih 10. marca. — K dopisu iz Novega grada v 9. listu letošnjih „Novic" naj omenimo sledeče. Kakor je čitateljem iz onega dopisa znano, smo tudi mi „Ciči" ali prav za prav „jelšanski pevci" pri veliki besedi 19. u. m. v Bistrici dve pesmi peli, namreč „ Vojaško" (pa ne Fleiš.) in „Domočustvo." Da je naše petje dopalo, drago nam je; čeravno nam poleg mnozega dela malo časa ostaja za pesmi, vendar, ko smo se celi dan potili v gozdu, na polji ali pri vožnji in bi se nam na večer najbolj spanje prileglo, radi hodimo se še peti učit. Al naj nam častiti dopisnik iz Novega grada za zlo ne vzame, ako mu povemo, da smo v Jelša-nah že zdavno pozabili „Kraljeviča Marka" in tisti klavrni „ani-nina" itd., in da pojemo le bolj nove mnogocenjene slovenske in hrvatske pesmi. Pa tudi ne gojimo samo kratkočasnega petja, temuč tudi cerkveno; Miklošičeva maša in Riharjeve pesmi so nam zelo navadne stvari. V cerkvi včasih sami moški pojemo četveroglase, včasih pa tudi združeni z deklicami. Zal nam je, da nismo tudi naših vrlih deklic v čitavnici bistriški pokazali, da bi bili slišali, ^kaj da znajo. Pa kar ni še bilo, utegne drugi pot biti. Citavnica, oj to je pač lepa naprava, da človek saj peti in govoriti sme po domače, kakor mu je Stvarnik grlo ustvaril. Zato nam 19. svečan 1. 1. vedno v milem spominu ostane. Živili vsi slovanski pevci! Ciški pevci. Izpod grada na Dolenskem 11. sušca. V naših hribih in gorjancih se nam o letošnji zimi prav slabo godi, snega imamo že več kot od več. Ravno smo se> nadjali, da bo sušeč svečanovega iz poti spravil, kar naenkrat menda namesti z repom z glavo zvije, ter začne 7. dne z burjo zlo snežiti, in še zdaj neprenehoma noč in dan sneži, in že je sneg, dasiravno ga mokra zemlja zlo je* in pije, za pol moža visok. Podgorci zlo javkajo, ker jim živinske klaje primanjkuje, nastilja pa celo nič nimajo; za ozimino pa se tudi zel6 boje, da ne bi jim pod snegom segnjila. Bog pomagaj l kaj še bo, ker za denar jim je že zdaj tako trda, da davkov ne morejo plačevati, in zavoljo tega grozni boben poje! J. O. Lepstanski. Iz Borovnice 9. sušca. R. — Sušeč nima samo zavitega repa, ampak včasih tudi prav muhasto glavo. Tako je nam letos te dni strašni roj snežnih muh iz svoje glave izpustil. Ko so v naši okolici iz nekoliko prebujene in oživljene zemlje pririle in se že razcve-tale slepiče*) (Helleborus niger), snežno beli z v o n č e k i (Galanthus nivalis), spomladne nunke **) (Crocus vernus), trobentice (Primula acaulis), ri-geljci ali male marjetice (Bellis perennis) in pridnim bčelicam tolikanj zaželjena resa (Erica carnea) tudi se že rudečiti in razcvetati jela, se je nam te dni do kolena sneg navalil. Cbelarji ne vedo, kaj bi po- *) Sploh se tukaj tako imenujejo. Ko sem popraševal, zakaj jih tako zovejo, so mi djali, zato, ker revice ne vedo, da ima suaec zavit rep in da kakor slepe rijejo na beli dan. **) V Loakem potoku in v njegovi okolici se sploh tako imenujejo (collectiv) nucje, kar se mi dosti boljše in primernejše dozdeva, kakor prestavljeno ime „spomladanski žefran," P. 88 89 čeli. Po lanski slabi jesenski ajdovi paši so le s pičlim živežem preskrbljene panjove čez zimo shranili, nadja-je se, da bo morebiti zima čbelam ugodna in se bo zgodaj spomlad pričela; al zime neče biti ne konca ne kraja; nekteri so že davno ob čbele, drugim pa, kterim so še kteri panji ostali, skrbno in plašno hodijo nastavljat uho, ali se še kaj giblje in šumlja v panjovih. — Danes smo pri nas prav slovesno obhajali znameniti praznik slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda. Imeli smo peto sv. mašo, h kteri se je obilno vernega ljudstva sešlo in pri kteri smo združeni prav goreče molili in prosili: naj bi vsemogočni Bog po prošnjah teh velikih poslancev svojih se tudi na nas slovanske narode milostivo ozrl, vse sovražnike naše sramotno ponižal, ter nas vse k edinosti prave sv. vere pripeljal in tudi nas kedaj poveličal ! Iz Ljubljane 12. sušca. K ... č. — Časopisi naše dežele so nam naznanili žalostno novico, da sobratje naši na Notranjskem so v velikih stiskah; kolika nadloga pa njim in njihovemu blagu (živini) še preti do novine, lahko si vsak sam misli. Ker so nadloge tako velike, je toraj treba zdatne podpore v denarjih, živežu in krmi. Upati je sicer, da bo naše sosebno radodarno ljudstvo rado voljno pripomoglo revežem z darovi, kar koli bo mogoče. Da bi pa podpora obilnejša bila, ali bi ne bilo prav, da v trgih in vaseh se župani, njih svetovavci in odborniki, pa tudi drugi rodoljubi bire poprimejo, to je, da milodare od hiše do hiše nabirajo? Ce se milodari po hišah nabirajo, gotovo se bo več nabralo, kakor če se čaka, dokler kdo in kdaj kaj podari. Deželanom našim primanjkuje sicer sploh novcev; toraj iz vasi ni pričakovati dokaj denarne podpore; temveč se je pa nadjati zdatne podpore z žitom ali kako drugo hrano in krmo, posebno če bi se bralo od hiše do hiše. Naše ljudstvo je usmiljeno (saj vidimo, koliko denarja gre še v celo ptuje dežele) in daruje rado, kar vtrpi; pritrgali si bodo daritelji sebi, da le polajšajo nadloge sobratom in jih rešijo glada, ki jim preti. Darovi naj bi se začasno hranili v farovžih; na mesto jih potem spraviti, menim, da ne bo težko, saj se v vsaki soseski nahajajo možje, ki radi revnim brez plačila kaj storijo. Za biro od hiše do hiše je pa zdaj tudi naj-pripravniši čas, ko ni še poljskega dela; toraj se lahko kak dan v ta namen odloči. — Opomnim naj še, da so se po tej poti bire tudi v poprejšnih časih vselej zvrševale, kadar je veča potreba bila in je bilo treba zdatniše miloščine. Poprimite se toraj vrli župani, srenj-ski svetovavci, odborniki in pa tudi drugi rodoljubi z združenimi močmi nabere milodarne! Le po tem takem je upati, da se doseže blagi namen njih ekscelencije visokospoštovanega gosp. deželnega poglavarja, ter se rešijo siromašni Notranje! iz velicih svojih stisk. Iz Ljubljane. V poslednji seji kmetijske družbe so v odsek, ki ima prevdariti ministersko sporočilo, za ktere kmetijske pridelke naj bi se znižala vozni na po železnici, bili izvoljeni gospodje: predsednik F. Terpinc, župan dr. Costa in dr. Orel. Kar ni kmetijstvo, naj se obrtnijski zbornici prepušča v prevdarek. — Jajčica japaneških svilnih črvičev, ki jih je kmetijska družba naročila za-se in za nekoliko druzih svilorejcev, so ji došle iz Vratislave in se bojo razposlale. — Sporočilo poddružnice metliške o slovesni podelitvi srebrne svetinje pridnemu sadjorejcu Matiju Težaku je bilo radostno sprejeto in sklenjeno, da se poskrbijo poddružnici sadna drevesa in cepiči. — Po predlogu gosp. Schmidt-a se obrne družba do c. k. kup-čijskega ministerstva zavoljo pavolnega semena.— Kmetijske razstave, ktere bojo letos v Kolonii (Koln), Stett in-u in Oporti in h kterimi je povabljena naša družba, se bojo razglasile v „Novicah" in „Trigiavu." — Gosp. dr. Lovro Toman nam je iz Dunaja naznanil veselo novico, da po pogovoru z gosp. državnim ministrom se bode radovoljno Notranjcem pomagalo iz državne kaše, ako pomoč deželna ne bi zadostovala. — Ker v teh siromašnih krajih poljodel-stvu letošnje leto žuga najhuja nadloga zavoljo tega, da bi več tisoč oralov zemlje moralo neobdelanih ostati, ker nimajo ne semenskega žita, ne sočivja ne krompirja, je deželni odbor iz deželnega zaklada izročil c. k. deželnemu poglavarju 1000 gold. s tem odločnim pri-stavkom, da za ta denar kupi za obdelovanje zemljišč potrebnega semena. — Mestni župan, kot predsednik komisije, ktera oskrbuje ubožnico ljubljansko (Armeninstitut), z razglasom od 24. svečana naznanja, da dohodki njeni so lansko leto znašali 16.521 gold. 3 kr., iz kterih je 395 ubozih na dan dobivalo po 5, 7, 10 in 1072 kr., špitalniki pa po 13 kr., kteri vsi skupaj so lansko leto prejeli 13.757 gold. 30 kr., razun tega pa je bilo še drugim ubozim podeljeno 1290 gold. 99 kr. Ker pa je siromaštvo čedalje veče, prosi omenjena komisija, naj bi dobrotniki s prostovoljnimi svojimi darovi pritekli ubozim letos zdatneje na pomoč kakor lani, ko je ubož-nica za 500 gold. manj dobila kot 1863. leta, in naj bi do konca tega meseca se pri mestni kaši oglasili, da se jim za vplačano miloščino dajo karte, ktere kažejo, da so rešeni pohišnega beračenja. — V „Triglavu" nam o sirotinskih zadevah natanko izveden pisatelj odkriva stan premoženja, ki je namenjeno sirotnici kranjski (Waisenhaus). Iz zapuščin mnozih dobrotnikov, ki jih na drobno našteva, se je od leta 1725, ko je korar in generalvikar Janez Jakob Schilling prvi v ta namen sporočil obligacij za 9168 gld. 63 kr., nabralo dozdaj že kapitala za 70.000 gold., ali, kakor list zgodovinskega društva pravi, celo za 101.377 gold. Ker so eni trdili, naj se oskrbnikom zapuščenih sirot na roke daje sirotinski denar, drugi pa se poganjali za napravo posebne hiše, v ktero bi se zapuščeni otroci jemali, in se je ta poslednja misel še vrh tega razcepila na dvoje, namreč, ali naj bi bila ta si-rotnica le za ljubljanske otroke ali pa za otroke vse dežele kranjske, smo, žalibog, še danes tam, kjer smo bili pred sto leti! Dobrotniki morajo po takem res vse veselje zgubiti pomagati uboštvu, ako to, kar so name-uili svojim časom, še čez 100 let za deželo nima ni-kakoršnega prida. Sirotnica naj bode naprava za vso kranjsko deželo, ne pa za Ljubljano samo —pravi domoljubni gospod pisatelj; tudi mi mu pritrdimo to popolnoma. In ker se je jela zdaj ta stvar motati iz groba, se nadjamo, da se ne bo več vlegla v grob. — Pravoznanska družba v Ljubljani ima prihodnji četrtek ob 6. uri zvečer svoj občni zbor v veliki dvorani mestne hiše. Po govoru predsednikovem se bo zboru naznanilo delovanje društveno v preteklem letu, zatem sledi volitev novih udov in naznanilo letnega računa , po kterem se sklene proračun za letošnje leto. Ko se volijo društveni opravniki, pridejo na vrsto predlogi posamnih udov. Po končanem zboru je skupna večerja. — V poslednji seji čitavničinije bil program odločen za veliko besedo, ktero v podporo siromakom Notranjcem čitavnica in „Južni Sokol" napravita velikonočni pondeljek. Igrala se bo ta večer nova vesela igra „Bob iz Kranja", svobodno poslovenjena in s petjem pomnožena po češki „Kolači iz Prage." Ves program pride ob pravem času na svetlo. — V isti seji je bilo sklenjeno, da čitavnica napravi o postu dve besedi: 26. marca in 2. aprila; poleg muzikalnih reči se bo v prvi besedi igral „Svitoslav Zajček", v drugi pa „Igra Pike." — Nemila smrt je občespoštovani rodovini Pregl-novi prizadela bridko rano. Umrl je 13. dne t. m. gosp. Viktor Pregl, bivši agent trgovski in asekuracijski v Bruselji, odkodar je lani prišel za pljučne bolezni voljo, da bi se ozdravil na očetovem domu; al — previdnost Božja je drugače sklenila. Čeravno še ne 28 let star, si je z bistro svojo glavo in izvrstnim obnašanjem zagotovil samostojno življenje v daljni ptuji deželi, kjer pa je vedno ostal zvest sin svoji domovini. Bodi mu žemljica lahka! — Gosp. Edvard Meergartč, hvaljeni gimna-stik, bo svojo umetnost pokazal tudi v ljubljanskem gledišču. Seboj ima tri kodraste, „divno dresovane" pse (pudeljne), kteri s gospodarjem svojim celo igro igrajo. Jutri začne svoje produkcije, ki bojo menda tudi v Ljubljani toliko gledavcev imele kakor drugod in po-slednjič tudi v Zagrebu. 90