^ 4^ Poštni urad 9020 CelJ Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNIK XL. CELOVEC, PETEK, 21. JUNiJ 1985 ŠTEV. 25 (2231) V Žeiezni Kapii ne poznajo čiena 7? Sedmi čien avstrijske državne pogodbe je za večino občinskih odbornikov v Žeiezni Kapii kos papirja, ki ga ni treba upoštevati. Še več, ° nekaterih doiočiiih tega čiena menijo, da bi njihova uresničitev vnesia samo prepir med prebivaistvo. Zato se tudi tako dosiedno borijo proti enakopravnosti siovenščine v svoji občini, čeprav se zavedajo, da je ka-Peiška občina med najboij siovenskimi na Koroškem. . S takim vtisom razočaranja in ogorčenja je moral prejšnji p&tek iti z občinske sej.s v Železni Kapli vsak, je prišel, da bi sodoživljal, kako občinsko zastopstvo sklepa o predlo-ki bi morali biti že desetletja Uresničeni, ki bi morali biti popolnoma normalen in vsakdanji del enakopravnega sožitja obeh narodov na Koroškem. DVOJEZIČNOST V VRTCIH. V ŠOLI, NA URADU .. Večina odbornikov je odklonila namestitev otroške vrtnarice s primernim izpitom za vodenje otroškega Vntca z načelnim sklepom vred, da naj se uvede tudi dvojezičnost v Otoškem vrtcu. Enako usodo je do-zivel predlog, da naj dobijo občinski urad in obe šoli v Železni Kapli dvojezične napise (oboje je predlagala *jL). Tudi za načelni sklep, da naj bo slovenščina pri sejah občinskega sve-*a enakopravna z nemščino (predlog KP), se večina odbornikov ni hotela ogreti. . Dva predloga, ki bi, če bi bila sprega in uresničena, pokazala pravičen odnos do naše polpretekle zgodo-^he, jg večina odbornikov odklonila: spominsko proslavo pri Peršmanu ob **0. obletnici osvoboditve in zmage URd fašizmom prav tako kot pobra-.onje z Marzabottom v Italiji (oboje le predlagal zastopnik KP). Vsa glasovanja o teh točkah so da-^ enak rezultat: sedemnajst odbor-mkov je glasovalo proti, šest jih je bu bilo za (dva odbornika EL, en Odbornik KP, trije socialisti). Rezultati seje v Železni Kapli so da nam kažejo, kako koroško beutično vzdušje deluje na odnose /bed narodoma v občinah. Vsi, ki so Proti enakopravnosti obeh narodov .3 Koroškem, nam skušajo dopove-?3ti, da srno na Koroškem samo Slo-Chci odgovorni za takoimenovano jmrno sožitje. Po njihovi logiki se-mo nemir, če opozorimo na svoje Pavice ali jih zahtevamo, ali pa celo brjo, gg Slovenci nimamo zakonite ,jj3tdce do njih (na primer do dvoje-čriih napisov na šolah in občinskem edu). Skozi celo debato se je kot eča nit vlekel argument, da naj .rane v občini vse po starem. Kjer p. Argument ni zalegel, so trdili, da čina za sklepe ni pristojna (jezik P"'občinskih sejah). ,J^ovenski odborniki (vendar še tično pripadnost tehtno in zavzeto zagovarjali predloge. Polanšek (SP) je poudaril da bo glasoval za vse tisto, kar je v korist slovenski narodni skupnosti. Dodal je, da so vsi odborniki prisegli na avstrijsko ustavo, katere del je tudi sedmi člen avstrijske državne pogodbe. „Naša dolžnost je, da ravnamo demokratično in avstrijsko", je dejal. Smrtnik (EL) je v enem izmed svojih diskusijskih prispevkov menil, da je Železna Kapla celo po zakonu o narodnih skupinah dvojezična občina in da je sedmi člen sad antifašističnega boja. Poudaril je, da se bomo Slovenci dosledno borili za uresničitev svojih pravic. M. KUHAR: „NE SME PRITI DO TEGA, KAR SE JE ZGODILO V ŽITARI VASI Stalno je bil pri razpravi prisoten tudi škandalozni sklep žitrajske občine o odstranitvi dvojezičnih napisov v tamkajšnji šoli. Sitter (KP)) je dejal, da bi bil sklep o namestitvi dvojezičnih napisov na kapelških šolah in občinskem uradu tem bolj va- žen prav zato, ker vidimo, kakšno sramoto si je dovolila večina v občinskem svetu Zitare vasi Mihi Ku-char (SP) pa je v debati o jeziku v občinskem svetu menil, da bi morali s sklepom podkrepiti v Železni Kapli tisto, kar na občinskih sejah že prakticirajo, torej dvojezičnost. ,,Ne sme priti do tega, kar se je zgodilo v Zi-tari vasi, ko je odbornica rekla, da živimo v Avstriji, kjer se mora govoriti nemško", je opozoril občinske odbornike. Ti odborniki, seveda pa tudi Hajnžič (EL), so zagovarjali tudi dvojezično vzgojo v otroškem vrtcu, češ da „ne smemo sovražiti lastnih otrok" (Sitter) in da bi bilo „dobro za bodočnost občine, če bi se otroci vzgajali v obeh jezikih" (Kuhar). Vendar vsi ti argumenti niso spremenili togega vztrajanja večine občinskih odbornikov. POZITIVNI ZNAKI Kljub poraznemu rezultatu pa je dala seja v Železni Kapli tudi nekaj vzpodbudnih signalov. Poleg Slovencev, izvoljenih na samostojnih listah in komunističnega zastopnika, so glasovali za enakopravno upoštevanje slovenščine tudi trije slovenski socialisti, kljub temu. da se večina članov socialistične frakcije (med njimi tudi Slovenci) ni (ali še ni) odločila, da podpre predloge, ki naj bi zagotovili del slovenskih narodnostnih pravic kapelski občini. Prosiava 40-!etnice zmage nad fašizmom in povratka našiti izseijencev v Siovenjem Piajberku Gre za sožitje aii staine kontiikte M. Sturm je v Stovenjem Ptajberku govori! tudi o šotstvu Ob odkritju spomenika v Siovenjem Piajberku je tajnik Zveze sio-venskih organizacij, dr. Marjan Sturm, med drugim govori) tudi o defenzivni strategiji večinskih strank napram šovinističnim in nacionatističnim siiam. V tej zvezi je omenii tudi poiitični razvoj v občinah Žitara vas in Železna Kapta ter od treh strank predstavijeni ..kompromis" v šoiskem vprašanju. Deja) je: venci so se vedno prizadevali za sode-tovanje in sožitie z narodom sosedom, zaradi tega smo zagovarjati tudi skupno šoto. Če bi večinske stranke tudi v tem vprašanju ktonite nemškonacio-natnemu pritisku, potem naj se zavedajo, da je šotstvo zadnje, kar nam tahko vzamejo in da se bomo temu ustrezno tudi uprti. Kajti v šotskem vprašanju ne gre zgotj za šoto, gre za vetiko več — gre za to, ati se bo mtadina že v najmtajših tetih učita sožitja in narodnostne strpnosti ati pa bo izpostavtjena permanentnim konfliktom," je zaktjučit Sturm. ..Ljudska zahteva po točenih šotah, ki je utemetjevaia svoje zahteve skoraj dobesedno z istimi argumenti kot so nacisti utemetjevati teta 1937 ločitev židovskih otrok od nemških, je viden izraz tega razvoja. Pravtako Haiderjeva teza, da bo dežeta šete tedaj svobodna, ko bo nemška. ODSTRANITEV NAPtSOV JE BARBARSTVO Svoj višek je ta razvoj našet zaenkrat v Žitari vasi, kjer je občinski odbor z večinskim sktepom odstranit dvojezične napise v šoti, in v Železni Kapti, kjer so pretekli petek občinski Zveza koroških partizanov, Zveza stovenskih izsetjencev in domače Sto-vensko prosvetno društvo „Vrtača" so v nedetjo vabiti v . Slovenji Ptaj-berk na prostavo 40-tetnice zmage nad fašizmom in povratka naših izsetjencev. V okviru te prostave je bit odkrit tudi spomenik 20 žrtvam nacističnega nasitja. Prostave so se g^oteg domačinov iz Stovenjega Ptajberka ter btižnjih in datjnjih krajev Koroške udetežiii tudi številni bivši borci iz Koroške in Slovenije, jugoslovanski konzul v Celovcu Zoran Markovič, predsednik avstrijskega KZ-Verbanda Josef Ni-schetwitzer ter zastopniki kutturno-potitičnih organizacij naše narodne skupine na Koroškem. Na proslavi, ki so jo popestriti Koroški partizanski pevski zbor, godba na pihata gtasbene šote Šmihet, moški pevski zbor SPD ..Borovlje" in Danica Čertov, se je zbrato okrog 500 tjudi, ki so z vetikim zanimanjem ste-diti govorom in izvajatcem kulturnega sporeda. V neposredni btižini Šašetnove gos-titne ob cesti, ki vodi v sosednjo do-tino na Rute oziroma Bistrico, je bit odkrit tep spomenik žrtvam nacističnega nasilja (1938—1945) iz okotice Stovenjega Ptajberka, kjer je skupno zgubilo živtjenje 26 oseb. Nekaj teh tovarišev, ki se jih tukaj spominjamo, so postali žrtve po uradni kapitutaciji (8. maja 1945) — biti so zverinsko umorjeni od betogardistov in ustašev. Zveza koroških partizanov je smatra- ta za potrebno oziroma za moralno dolžnost, da postavi vsem žrtvam na območju Stovenjega Ptajberka primeren spomenik. Na nedetjski prireditvi je sprego-vorito pet govornikov, katerih osrednja tema je bita potpretekta zgodovina, povezana z današnjo uradno koroško politično prakso, ki je na žalost v velikem nasprotju odnosa do naše stovenske narodne skupnosti. Prvi je spregovorit v imenu SPD „ Vrtača" domačin in sto venski občinski odbornik mag. Peter Waldhau-ser. Med drugim je nagtasit, da se po ztomu nacizma mnogo naših izseljencev ni mogto več vrniti na svoje domove, ker jih je v tujini doteteta smrt. Kruta neusmiijena usoda je preprečita, da bi se izseljenci z orožjem v roki postaviti na rob tej nečloveški moriji. Vendar tudi v ječah in taboriščih so se po svojih močeh vključevati v odporniška gibanja. Njihov prispevek k ztomu hitterjanskega biča in njih detež k osvoboditvi Avstrije je bit vetik. Zato ne smemo nikdar zapostavtjati tega prispevka naših izsetjencev v uporniškem gibanju. „Kot stovenski odbornik in domačin sem nadvse ponosen, da je tudi naš kraj doprineset svoj delež, da je bita naša dežeta rešena hitterjanskih rabtjev in da je Avstrija postala zopet svobodna", je poudarit Watdhauser. Naslednji govornik je bit predsednik Zveze koroških partizanov Janez (*D%/je na 4. stnani) PREBEHiTE nc *tr<3ni ^i) so se glede "na stnankarskopolD mandatarji sklenili, da dvojezičnosti v občinskih inštitucijah ne sme biti. fn to v dveh občinah, kjer je delež Stovencev dokaj vetik. Naj mi nihče ne zameri, če ugotovim, da to ni te potitičen škandat prve vrste, to je kutturno barbarstvo, ki ga težko najdemo drugod v Evropi." Sturm je ob tej pritiki izpovedat vso moratnopotitično podporo in pomoč tamkajšnjim učitetjem, ki se morajo braniti proti sadovom potitike večinskih strank, „ki opogumtjajo s svojim popuščanjem nemškonaciona-tističnim sitam te-te k še botj agresivnemu nastopanju proti ustavno zajamčenim pravicam koroških Stovencev". Nadalje je Sturm povedat, da moramo v 30. tetu po podpisu državne pogodbe ugotoviti, da je narodna skupnost močno nazadovata in da obtasti niso pripravtjene v enakopravnem diatogu reševati odprta vprašanja. ^Nasprotno dežetne stranke so menda že našte kompromisno formulo v vprašanju dvojezičnega šolstva. !z zgodovinskih izkušenj pa vemo, da so kompromisi, pri katerih sodetujejo nemški nacionatisti, vedno v škodo stovenski narodni skupnosti na Koroškem. Čeprav konkretnega predtoga glede spremembe dvojezičnega šotstva ne poznamo, iz tega mesta poudarjamo sledeče: Koroški Sto- Učitetji so izdeiaii aiternative za šoiske poizkuse Proces KHD proti dr. inzku in Wa!d-steinu, Rainer proti knjigi „Jetka" ni uspei Pisateijsko srečanje Razstava dunajskega grafika v Ceiovcu SAK prvak z rekordno prednostjo, Seiani tretji! V Protest in praznik v Žitari vasi Proti odstranitvi dvojezičnih označb v notranjosti žitrajske ljudske šole in za preklic sklepa občinskega odbora, ki to odstranitev zahteva, so prejšnji četrtek protestirali domačini in člani nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezičnega šotstva. Nad 30 oseb je zahtevalo razgovor z županom in vodji (rakcij. Zupan Posod ni bil pripravljen obljubiti, da bodo še enkrat obravnavali vprašanje dvojezičnih napisov, tudi ni hotel povedati svojega osebnega mnenja. Obljubil je le, da bodo na občinskem predstoj-nišfvu o tej zahtevi sklepali. Zastopniki komiteja so od župana zahtevali naj povabijo na naslednjo občinsko sejo (kot se je zvedelo bo v ponedeljek, 24. 6. ob 19. uri, na dnevnem redu ni vprašanje dvojezičnih označb) tudi zastopnika komiteja, da bo razložil potrebo po dvojezičnosti v dvojezični ljudski šoti. PRAZNIK DVOJEZIČNOSTI V nedeljo 30. junija, bo ob 10.30 uri priredil nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva skup- no s KKZ in SPZ praznik dvojezičnosti. Na sporedu je literarno branje koroških avtorjev, godba na pihala, petje zborov in kantavtorjev, kabaret in dvojezičen pouk za bistre glave. Sodelujejo: slovensko in nemško-govoreči kulturni ustvarjalci iz Koroške in inozemstva. Dve gesli na iitrajski občinski hiši opozarjata na sramoten sklep. Učitelji so izdelali alternative Ministru Moritzu sta Gstettner in Larcher predata predloge za šolske poizkuse „Šolska reforma gre naprej" je bil naslov mednarodnega simpozija o šolski reformi med 10. in 13. junijem na Dunaju. Simpozija, ki so ga pripravili ministrstvo za pouk in umetnost, dunajski šolski svet in inštitut za vzgojne vede dunajske univerze, se je udeležilo 500 strokovnjakov iz Zvezne republike Nemčije, Švice in Avstrije. Simpozij je otvoril v slavnostni dvorani dunajske univerze zvezni predsednik dr. Rudolf Kirch-schlager Prosvetni minister dr. Herbert Moritz je ob tej priložnosti bil seznanjen s predlogi za šloske poizkuse v okviru manjšinskega šolstva na Koroškem. V imenu skupine učiteljev iz dvojezičnega področja Koroške sta ministru predala izdelane predloge celovška univerzitetna profesorja dr. Peter Gstettner in dr. Dietmar Larcher. Zaskrbljenost ministra Dr. Moritz se je veseli) nad to iniciativo angažiranih učiteljic in učiteljev in obljubit hiter in naklonjen pregled konceptov v ministrstvu. Minister Moritz je izrazit tudi svojo zaskrbljenost nad trenutno diskusijo med koroškimi strankami, ki vsaki skupini obljublja lastno šoto po želji staršev. Alternativa k tem predstavam pa so modeli za šolske poizkuse, ki jih je izdelala skupina učiteljev, ker ne slonijo na predstavah o ločevanju šolarjev po jezikovnih kriterijih v kateremkoli predmetu. Predstavljeni šolski poizkusi se izogibajo vsaki ločitvi in gradijo na integra-tivnem in socialnem pospeševal- Symposion Die Schulreform geht vveiter Geslo in znak simpozija nem konceptu. V vseh predmetih je skupno učenje ohranjeno, komplicirano poučevalno delo učiteljev pa naj bi všolskih poizkusih olajšali: — z dodatnim drugim učiteljem, — z dodatnim didaktičnim materialom, — s podporo s strani pedagoško-znanstvenih strokovnjakov, — s sodelovanjem staršev in — z ..odpiranjem šole do občine". Kot sta Gstettner in Larcher poudarila, so ti predlogi za šolske poizkuse v manjšinskem šolstvu v soglasju z nameni 4. člena 7. novele šolskega organizacijskega zakona (7. SchOG-Novelle), ki omogoča prispevke za ..notranjo šolsko reformo". Šolski poizkusi, ki jih bodo še pred koncem šolskega leta vložili pri koroškem deželnem šolskem svetu, kažejo pot, kako je mogoče izgraditi in izboljšati dvojezični pouk na področju veljavnosti manjšinskega šolskega zakona, ne da bi otroci bili podvrženi ločevanju in diskriminaciji. Proces Feldner-Inzko lWaldstein se nadaljuje Minuti petek je v celovškem deželnem sodišču bil spet na zatožni klopi članek, s katerim sta lani v nemški izdaji cerkvenega lista odločno zavrnila KHD-jevski referendum za ločene šole predsednika nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije dr. Valentin fnzko in dr. Ernst Waldstein. Stališči cerkev nista več pomembni ? Prihodnji ponedeljek 24. junija sta ob 15.00 oziroma 17.00 uri povabljeni na sejo pravnega in ustavnega odbora koroškega deželnega zbora protestantska in katoliška Cerkev. Njune zastopnike je odbor vabil kot zadnje, da povejo svoje mnenje v zvezi z manjšinskim šolstvom na Koroškem, katerega spremembo zahteva KHD, Abvvehr-kampferbund in FPO. Toda vprašujemo kakšen pomen za deželni zbor ima še ta sestanek z zastopniki obeh Cerkva? Ko se tri stranke, z deželnim glavarjem VVagnerjem na čelu že pred zaključkom napovedane temeljite in obširne debate, zedinijo na šolsko ureditev, s katero hočejo menda ..zadovoljiti" tako nemškonacionat-ne sile kot tudi slovensko narodno skupnost. Služi Cerkev le za šta-fažo? So biti razgovori z univerzo in Slovenci te slepilo za oči javnosti? S strani koroškega deželnega zbora so odgovori na ta vprašanja res potrebni, če pomislimo, da so ob začetku te razprave zatrjevali, da bodo na podlagi te diskusije našli zadovoljivo rešitev za manjšinsko šolstvo. Najprej je dr. Inzko (zastopa ga dr. Heinz Walter) še bil pripravljen podpisati izvensodnijsko poravnavo zadeve, v kateri bi Inzko in Wtaldstein izjavila, da sicer vztrajata na svojih stališčih, da pa nista imela namena koga užaliti. To bi bil skrajni kompromis in dr. Feldner in njegov odvetnik dr. Th. Mayer sta najprej že pristala na ito formulacijo, dokler si Feldner dan pred ponovno razpravo ni vse premislil: tako je stvar razlagal pred sodiščem dr. Valentin Inzko. Feldner in njegov odvetnik sta pred sodiščem predlagala nov tekst izven-sodnijske poravnave, v katerem je zapisano, da „ata dr. Inzko in dr. V/aldstein samo ponovila argumente določenih slovenskih krogov". S to formulacijo se dr. Inzko in mogel strinjati in je rekel: ,ta stališča zastopa celotna manjšina in ne samo nekateri krogi!' Gre namreč za pasaže, v katerih avtorja svarita pred ločitvijo otrok in pravita, da se ob šolskem vprašanju ločijo duhovi, ki hočejo (številčno ..izumiranje Slovencev" in da je posledica ločevanja šolarjev ,,apartheid". Sodnik dr. Helmut Kaiser je preložil proces na nedoločen čas, ker je bil dr. Waldstein poklicno zadržan. Univerza za ponovno namestitev napisov v Žitari vasi Predlagajo podobne ukrepe v celotnem dvojezičnem področju Najvišji organ ceiovške univerze, univerzitetni koiegij, v katerem so zastopani profesorji, asistenti, študentje in nastavljenci je sprejet na svoji sejitoresoiucijo: Kolegij univerze za izobraževalne vede v Celovcu globoko obžaluje odstranitev dvojezičnih napisov v ljudski šoli Zitara vas/Sittersdorf. Posebej ta občina (kjer je po zakonu o narodnih skupinah slovenščina dovoljena kot uradni jezik in kjer je k dvojezičnemu pouku prijavljenih več kot 50 % otrok) bi bila primerna, da bi tudi z ukrepi izven zakonskih ureditev dajali zgled za mirno sožitje med narodoma. V žitrajski ljudski šoli so se doslej mogli učiti medsebojne tolerance in se v njej vaditi tudi vizualno. Univerzitetni kolegij se zavzema za ponovno namestitev odstranjenitj dvojezičnih napisov v Žitari vas'< Sittersdorf, hkrati pa se zavzema za enake ukrepe na celotnem po^ ročju dvojezičnega šolstva in pr°s' okrajno glavarstvo v Velikovcu, koroško deželno vlado, koroški deželni šolski svet in ministrstvo za pouk, umetnost in šport, da v tem smisiu ukrepajo. Resolucijo je predlagala delovna skupnost ,Volksgruppenfrage', univerzitetni kolegij pa se je pridruži tej resoluciji. Rainer s svojo tožbo ni uspel Levo: sodnik dr. Kaiser, spredaj inž. Rainer, desno zadaj dr. Lansky. Sin bivšega Gauleiterja Rainerja in sedanji urednik neonacistični časopisa inž. Friedrich Rainer s svojo tožbo proti avtorjema krtiige ka" ni uspe). Sredi procesa proti Thomasu in Brigitti Busch-Windhab I Rainer sam prizna), da je knjigo in osporavano pasažo pozna! že dal časa, kot je to sodišču naznanit njegov odvetnik dr. Joachim Sonnieitne-Po teh podatkih je sodnik dr. Heimut Kaiser spozna), da je bita zadev prepozno naznanjena sodišču. Sodnik dr. Heimut Kaiser je bii mnenj ' da je pasaža s pasjim drekom po avstrijskih zakonih biia na vsak nat" žaijiva. iz informatnih raziogov je avtorje oprostit vsake krivde, Raine pa mora poravnati stroške procesa. Kot znano se je Rainer čutii uža-jjenega, ker pripoveduje Hetena Ku-char-Jelka v svojih spominih na partizanske dni, da je kot ujetnica v Celovcu dobiia podarjen od nekega fanta v papir zavit pasji drek; fanta, ki je pravi) da je v papirju klobasa, pa so ujetnice pozneje vide)e v sprem-tjavi svojega očeta, Gauteiterja Rainerja. Dr. Gabrie) Lansky, ki je zastopa) Thomasa in Brigitto Busch, je ponuja) sodišču za ta dogodek pričo; Rainer sam pa je trdi), da v tem času nikoli ni bil v Celovcu. Vrhu tega je Lansky zastopal mnenje, da Rainerja z omenjeno pasažo ni mogoče zah'** ker Rainer sam pravi, da je masovn uničevanje ljudi v nemških tabortso laž; ta ugotovitev po mnenju odved* ka ni v nobenem razmerju s pas)' drekom. Vrhu tega je odvetnik La". sky zahteval sodelovanje psihiatra, ^ naj oceni ..poslovno zmogljivo^ Rainerja, ker ima .nevrotično nagij nje zagovarjati zločine očeta'. Oov . nik obtožencev je zahteval tudi javo Rainerja pri državnem tožilst^ ' ker je po njegovem mnenju razsm., nje mnenja o neresničnosti pl'" celic ponovno delovanje v smislu f* cionalsocializma. O nastanku avstrijske države in avstrijske nacije Felix Kreissler je maja predavat na celovški univerzi O Ttvsfr/jc//? /n ndshtn^M ngc/je n^ro^/nosf/) je Motreč preJ%v%/ Mg celovški nn/ferz/ eden n%;po?nf?M/'MfpZZ' %wtrZp^//3 zgo^/ov/ndr-jev — sej%; f Franciji živeči — nn/verz/tetn/ pro/esor dr. dr. dr. fe//x Rreiss/er. Teoretično in pnt^tično je s^Mid/ r^ziožiti razvoj modernih narodov, predvsem je govori/ o nastunCv nacije, F: se je zace/a izoF/iUvati od /eta /$7/ naprej. Zavesten razvoj do avstrijske narodnosti pa zg/eda se ni popo/noma zak/j%čen, saj se še/e 62 "/o zlwtr/;cev priznava krez pridržkov k avstrijski naciji, osta/i so v dvorna a/i mis/ijo, da Hvstrijci niso nacija. Predavanje in razprava na univerzi je sproži/a ve/iko zanimanja,- zapis o njegovem predavanja, ki ga takaj okjav/jamo, naj v /etošnjem /eta ok-/etnic pospeši razpravo o pretek/osti in sedanjosti Hvstrije. Razni znanstveniki so se ukvarjali z vprašanjem, kaj je narod, narodnost, kai je naciia. Narod, kakor ga pojmujemo dandanes (konec 20. stoletja) se tako dolgo ni mogel razviti, dokler niso bili ekonomski in politični pogoji odločilni za njegov razvoj. Najboljši primer za to je bil razvoj Nemčije. Do Napoleonovih vojn je nemško ozemlje bilo razpršeno na 300 suverenih dežel in nemški narod se je iz teh izoblikoval v teku 19. stoletja. Zanimivo je, da se je 'iz dveh interesnih nasprotij, med nemško-francoskim in prusko-avstrijskim, razvila nemška nacija. V Napoleonovih vojnah se je izoblikovalo tako imenovano „narodno čustvovanje" (Nationalgefuhl) nemškega naroda. Nemci so Napoleonove vojne pojmovali kot osvobodilne vojne. V tem je pravzaprav vzrok za nemško-francoska nasprotja. Po Napoleonovih vojnah se je število nemških dežel skrčijo od 300 na 30, torej je bil Napoleon eden izmed tistih, ki je pripravil pot za državno poenotenje nemških dežel. Toda to je samo ena plat problema. Drugo je, da je združevanje nemških dežel v 19. konstituciji nemške nacije niti sode-iovati ni mogla. Z izoblikovanjem avstrijske države je bila dana podlaga za nastajanje avstrijske nacije. Z ustanovitvijo prve avstrijske republike pa so bili narejeni v tej smeri prvi koraki. Že v 19. stoletiu so se znanstveniki ukvarjali z vprašanjem definicije naroda. To so bili predvsem znanstveniki, ki so se zavzemali za osvoboditev delovanja ljudstva. To so bili ruski in avstrijski socialdemokrati, ki so se 'intenzivno ukvarjali z nacionalnim vprašanjem. V Evropi 19. stoletja so nacionalistična, nacionalna in socialna nasprotja odigrala pomembno vlogo v družbenem življenju. Pni zatiranih narodih so se socialna nasprotja med delom in kapitalom še ojačila ali podvojila, ker so vladajoči narodi zatirali v dvojnem pomenu: nacionalno in socialno. Dandanes se pojavljajo pogosto- oija in nacionalizem. Dejansko nacije v 19. stoletju svoje zahteve ražale v obliki nacionalizma, k' začel obvladovati široke rnnoz' Omeniti je treba samo pojav p manizma na eni in pojav panslavtz na drugi strani. Nesporazumi nastajajo najbrž radi tega, ker nekateri enačijo u ; nad" cionalizem 19. stoletja z negativnimi posledicami za današnjega uanusujega časa. Avstrijska krat nesporazumi v zvezi s pojmi na- npr. nima osnove, da bi lahko p la šovinistična nacija, je deja' ^ Kreissler. V trenutku namreč, k° si začela utirati tako pot, bi jala nemškonacionalistična, šo'''^, stična nacija in bi utrpela isto us ^ stoletju pospešila tudi rivaliteta med Avstrijo in Prusijo. To so zgodovinsko dokazljivi argumenti. Če govorimo o tisočletni zgodovini „Nemčije", potem to nima nobenega opravka z vprašanjem nastajanja nemške nacije. Skupne zgodovine v smislu skupne narodne zgodovine ni bilo. Ko se je namreč začela izoblikovati zavest o skupni državi, se v Prusiji in Avstriji še ni izoblikovala narodna zavest. Poleg tega Avstrija ni bila nemška velesila, habsburške dežele niso bile samo nemške. Nemškogovo-reči v teh deželah so bili sicer v vladajočem položaju, toda večina prebivalstva ni bila nemškogovoreča. Večina so bili Slovani, Romuni, Romani in Madžari. IZOBLIKOVANJE AVSTRIJSKE DRŽAVE Separatni razvoj Avstrije in Prusije se je nato nadaljeval z izključitvijo Avstrije iz nemškega carinskega združenja (Deutscher Zoll-verein) in je našel svoj višek leta 1871 z ustanovitvijo nemške države in s konstitucijo nemške nacije. Pri tem je Avstrija ostala sama in pri ,Učni proces z ovirami!' Brutalna priključitev k Milerjevi Mem-čiji je pri Avstrijcih Sele dokončno zbudila zaveti, da :o samostojen narod — to je ena izmed tentrainih ugotovitev knjige ..Avstrijec in njegova nacija" )„Der Osterreicher und seine Kation"), ki jo je napisa) Feiiz Kreissier. Konec tridesetih let je bil Kreissler voditelj antifašističnega šolskega gibanja na Dunaju, bil 1936 zaprt, nato je emigriral v Francijo, kjer se je spet povezat z antifašističnim gibanjem. Knjiga, ki opisuje obdobje med leti 1938 in 1980, je cfosedaj najobsežnejše delo o nastanku avstrijske narodnosti. Hkrati je tudi najobsežnejši opis avstrijskega odpora proti hitlerjevi vele-nemčiji. Kreissler poudarja, da avstrijska nacija tako dolgo ne bo našia svoje dokončne identitete dokler ne bo premagala šovinizem in protislovanske nacionalizme. Knjiga obsega 733 strani, cena šil. 740.— je bila večina Avstrijcev 3. čitev zaradi tega, ker so jo v P*\p dvajsetih letih prve republike t vzgojili. Narodi zatiranih dežel potre" ^ jo za izoblikovanje svoje lastne cije prepričljivo narodno zavest- p mer Nikaragve kaže, da je ma^jo narod zmožen, da izoblikuje nacijo z obrambo narodne samp^g ločbe. V tem primeru so dovo ) ^ tudi paralele z vprašanjem a^strU nacije. Avstrija je našla svojo n v v obrambi svoje neodvisnosti * boju proti hitlerfašizmu. , Pri narodih, ki svojo gospoda' ^ in politično moč zlorabljajo, narodna zavest ali patriotizem Kpr spremeni v nacionalizem in s? zem. Mali narodi pa, ki se bor'1 ^ svoj obstoj nujno potrebujejo ^ rodno zavest, da spioh lahko o ja j o. Pisateljsko srečanje v Celovcu stalo v znamenju perečih narodno političnih vprašanj Slovenska prosvetna zveza je bita giavni organizator srečanja pisateljev v Ceiovcu, kot soorganizator pa so simbotično biti navedeni še stovenski PEN-center v Ljubljani in Koroški PEN-ktub ter Društvo siovenskih pisatetjev v Avstriji. Za temo srečanja so organizatorji določiti Avstrijsko nacionatno vprašanje in identiteta narodnih skupnosti" s podnastovi ..Odgovornost pisatetjev za razvoj narodne zavesti" in „Av-^ijska nacija — s Stovenci ati brez njih?"; siednje vprašanje je bilo obravnavano v obtiki podijske in forumske diskusije. vsem zaradi nemške nacionalne miselnosti. Žalostno je, da do rešitve tega vprašanja ni privedla niti huda zgodovinska izkušnja, ki jo je naši državi prinesel nacionalni socializem. Zato Avstrija še danes prebavlja in očitno ne more dokončno premagati preteklosti. izbor tem, katere so udeleženci obravnavali prejšnji petek in sobo-v Mladinskem domu SŠD, je bil Povod za razgibano razpravo. Maja Haderlap je s svojim uvodnim referatom ..Odgovornost pisateljev za razvoj narodne zavesti" prizadeto spregovorila o tem, kako to vprašaje ocenjuje s svojega vidika. Sprava je osvetlila zgodovinski potek slovenske oz. pogoje, pod katerimi se je razvijala slovenska književnost na Koroškem, ki je iz znakih narodno političnih razmer zelo Pozno pognala svoje avtohtone korenine. Zato je menila, da kot pesmica nima direktne odgovornosti za nerodno zavest, da na le-to lahko Vpliva le posredno kot človek, ki in ustvarja v določenih okoliščinah. Kot avtorica pa, meni Ha-erlapova, lahko vpliva in skrbi za j da pomaga premagovati zgodovino, zlasti se kot pesnica manj-s^nskega naroda čuti za to dolžno, diočno je zagovarjal stališče, da ° Jahko stori v estetičnem in pomičnem smislu. Seveda je pri tem Vprašala, kako so to opravili oz. še ^Pravljajo koroški slovenski avtorji. °hkretno se je referentka ustavila fb Pisatelju Florjanu Lipušu, ki se 'b Po dvajsetletnem delovanju kot Prednik Miadja ločil od svoje „na-*j°dne naloge" in posvetil pisatelje-snju. v tem Haderlapova ne vidi arrio koraka resignacije, ampak ' samoohranjevanja lastne krea-,'^°sti, ki ne trpi kompromisov. To ^ Lipu§ dokazal s svojo zadnjo j'9o „Jalov pelin". ^*aja Haderlap je nanizala še vrle drugih vprašanj, med drugim: /3j iščemo mi mlajši, ki poleg te-va ne živimo niti na dvojezičnem žerrtlju, v izključno nemškem pro-oru? Odgovor je našlo v globo-b zasidrani materinščini, to pa °rajo razvijati proti javnosti, za .Ptero se borimo. Pod temi pogoji, Haderlapova ugotovila, se slo- venska narodna zavest skoraj ne more več krepiti, goli folklorizem pa mlade ne zanima. „Zato naš problem ne moremo in nočemo več gledati samo iz ozkega nacionalnega, provincialnega zornega kota", je svoje izvajanje sklenila Maja Haderlap. To pa je bilo tudi dovolj osnove za živahno diskusijo, ki je sledila uvodnim mislim, ki jih je nanizala Maja Haderlap. Ob tem sta prišli do veljave dve stališči: prvič da mora pisatelj v svojih delih biti politično angažiran, drugič pa da politični angažma ni bistven, ampak da je merodajna izključno le kvaliteta njegovega pisanja, ki narodni skupnosti in celotnemu narodu daje več kakor vsak, še tako zavzet političen aktivizem. Glavna tema srečanja je bila v petek zvečer, ko so v forumski diskusiji, katero je vodil mag. Folti Sima, razpravljal F. J. Bister, Franc Černut, dr. Hermann Dvvorczak, dr. Lutz Holzinger, Andi Novosel in Matthias Schonweger o vprašanju ..Avstrijska nacija - s Slovenci ali brez Slovencev?" Tu je bilo kajpada več različnih stališč, skupno pa je vsem bilo eno, namreč, da vprašanje o avstrijski naciji samo po sebi še ni rešeno, kaj šeie ob vprašanju, ki so ga postavili za naslov razprave. Za nas koroške Slovence to res ni vprašanje, katero bi lahko rešili v teku nekajurne razprave. Iz prispevkov podijskih diskutantov, kakor razpravljalcev s strani občinstva, je prišlo do izraza, da je to tako kočljivo vprašanje, da se ga uradna Avstrija ne upa lotiti, čeprav je tudi zaradi tega vprašanja prišlo do velikih zgodovinskih preobratov, ki so našo državo oklestili do današnje majhnosti. Vzrok je gotovo tudi v tem, da pač niso znali in očitno tudi danes nočejo rešiti perečih narodnostnih problemov, katerim se izogibajo pred- Vendar pa je razprava pokazala, da o tem vprašanju resno razmišljajo napredni krogi, intelektualci, umetniki in mladina. Koroški Slovenci, tako je prišlo jasno do izraza, ne odklanjajo tvorbe avstrijske nacije, vendar ne za ceno odpovedi lastne slovenske identitete in pripadnosti k celoti slovenskega naroda in njegove kulture. Pri tem je bilo tudi poudarjeno, da smo prav koroški Slovenci prispevali mnogo k nastanku nove, današnje Avstrije, ki se je ob pogajanjih za dosego državne pogodbe sklicevala na protifašistični boj koroških partizanov, na osnovi katerega je dosegla status napadene države. To in še marsikaj je bilo povedanega, brez dvoma zanimivo za slehernega udeleženca razprave, ki je bila povod za nadaljnje razmišljanje o tem vprašanju, ki pa je bolj trd oreh za večino Avstrijcev, kot za pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Sobotni spored srečanja so pisatelji pričeli z obiskom muzeja NOB pri Peršmanu v Lepeni, popoldne pa je bilo na sporedu spet avstrijsko nacionalno vprašanje in identiteta narodnih skupnosti. K že znanim stališčem so prišla še nova, zlasti iz izvajanj Marie Th. Kersch-baumerjeve in našega rojaka Janija Oswalda, katerega referat je bil zaradi njegove zadržanosti prebran. Oswa!d je v svojem zapisu zavzel odločno stališče proti avstrijski naciji in to podkrepil s tehtnimi argumenti. O narodni identiteti se je na svoj način spet izrazil južni Tirolec Matthias Schonweger, ki je s kabaretističnimi vložki opozoril na nacionalistično politiko južnih Tirolcev, ziasti SVP. Politiki te stranke se zoperstavljajo intelektualci, ki želijo kulturno sodelovanje z večinskim narodom in s tem odpraviti nacionalistično gonjo proti Italijanom, ki so na tem območju v Udeleženci srečanja pisatetjev med razpravo podijske oz. forumske diskusije. manjšini. Schonweger je povedal, da so tudi proti italijanskemu fašizmu in proti politiki nasilja, da zagovarjajo politiko dialoga in plodne kuiturne izmenjave. Zaključek srečanja pisateljev je bii literarni nastop v Pliberku in v Šentprimožu, kjer so nastopili pisa-telji-gostje. Žal v Pliberku do branja ni prišlo, ker je odpovedala organizacija krajevnega društva, medtem ko je branju pisateljev v Šentprimožu prisluhnilo okoli dvajset ljudi. To, da do branja v Pliberku, ni prišlo, za gostitelja gotovo ni prijetna zadeva. Kritičnih pripomb bi ob tej priložnosti iahko navedli še več. Vendar tehtnost razprav gotovo presega pomanjkljivosti. Eno pa moramo zapisati, namreč, da celovško srečanje ni bilo nadomestilo za obirsko srečanje pisateljev narodnih manjšin, ne po vsebini in ne po organizaciji; boleča je bila tudi odsotnost domačih pisateljev, saj DSPA kot soprireditelj očitno ni bilo v stanju svoje čiane pridobiti k udeležbi (celo sam predsednik je srečanju prisostvoval samo prvi dani?) Zato bo srečanje pisateljev v prihodnjem letu treba pripraviti bolj vestno, z več posluha za probleme pisateljev. Pe:nika Marij Čuk in Marko Kravo: iz Tr:ta z dr. Francijem Zwiffrom ml., ki je go:toma prevaja) izvajanja udeležencev, ki :o :voje pri:pevke podajati v nemščini. Med udeleženci :rečanja :!a bila tudi pred:tavnika slovenskega PEM-centra iz Ljubljane pisatelja Ivo Zorman in Jože Šmit {drugi in tretji z leve), ki sta pozorno spremljala spored in tudi tvorno sodelovala pri razpravah. ****AGo DRUSKOVIČ ROK ARIH: 7 CVETKE ZLA Zapiski o Pustovi knjigi le časnikarska spretnost, kako avtorja jil^°2avestno računajoč na lahkovernost svo-*)'ib talcev obideta resnico tako, da piše čas-Pis^' tako, drugič drugače. Hkrati oba ohranjata vendarle gtavne smeri ne gle-b-Pa tistih nekaj prav debelih laži, na katere še opozarjali. *^ga našteta žrtev je spet lovski čuvaj. tH^^cna je s pravcato pripovedko iz pre-°3ti a ia Ganghofer. Spet smo poiskali v M.. ^ pri partizanskem zgodovinopiscu. Ta ' da so v aiarmnih oddelkih služili pred-tohr l°vci. Znano je tudi dejstvo, da je ok-^42 lovec Hans Rohr ustreiii Maksa iz Bajdiš, ki se je skrival pred vpokli-ko,. .v nemško vojsko in ki je imel zveze s hati prvoborcem Ivanom 2upancem-Jo-tla ter Stanetom Mrharjem (Mile Pavlen, stični protipartizanski ukrepi na Koroš-Pavr.^.oSo obramba, št. 1. 1973). Ne kaže ob-Vaj Isti podrobnosti o ustrelitvi lovskega ču-jagu' ki je predtem prizadevno ustrelil vo-ubežnika, saj si Pust in Einspieler he L? to prebereta v reviji. Bilo bi prav, da ij^i! Pisarila o umoru, sploh podobnih izmiš-