292
Dopisi.
Iz Gradca 3. sept. (Tretji zbor avstrijskih ljudskih učiteljev) smo imeli letos tukaj v Gradcu. Ce ga primerjamo s prvim zborom na Dunaji, reči moremo, da je bil mirnejši in ne tako razuzdan kot uni, vendar se je tudi ta razhajal v duhu onega liberalizma, čegar cvet še ni rodil sadii. Nemški in ogerski učitelji so imeli veliko besedo, Hasner in Etvos sta se slavila. V prvem zboru se je obravnavalo dvojno vprašanje: „ka-košna pravila naj so podlaga nauku" in „kakošne naj so knjige, da vstrezajo potrebam ljudske šole?" V 1. vprašanji se je veliko kramljalo: nauk naj izreja, naj bo živ, vsestransk itd.; verski nauk dozdaj ni bil pravi; on je dozdaj Boga iskal zunaj nature, ne pa v realnem svetu itd. — V drugem vprašanji se je povdar-jalo, da vse sedanje šolske knjige niso piškavega oreha vredne; enkrat so bile samo molitvenske — kdor pa zmiraj moli, nikoli ne moli, — za letom 1848. je svobodnejši duh vel v njih, potem se je vklanjalo naturi, pa tako, da otroci niso teh knjig razumeli; potem so otrokom hoteli domoljubje vcepiti; šolska knjiga naj nikoli ne bo učna, nego pomočna knjiga; ena šolska knjiga za vse dežele ne more dobra biti. Šolske knjige naj si pišejo učitelji sami, drug jih ne zna. — Drugi dan je prišlo na vrsto vprašanje zarad plače učiteljev in kar je s tem v zvezi. Vrednik Jessen iz Dunaja je bil poročevalec. On začne s §. 50 nove šolske postave, ki se glasi: „Učitelji naj so tako plačani, da jim ni treba zraven učiteljstva še druzih dohodkov si iskati". To pa je le lepa beseda dozdaj, od ktere se nič odgrizniti ne da; potem stavi 14 toček, ki so bile vse sprejete razun ene, ki je nasvetovala, da naj učitelj pravico ima, vsak čas v pokoj iti; najmanjše plačilo naj je 600 gold. učitelju, podučitelju pa 400;  ni dosti,
293
da se reče: „kdor ne dela, naj ne j6", treba je, „da j6, kdor dela". To je bilo soglasno sprejeto; mežnarija naj se odpravi, orglanje pa je potrebno učitelju. — Mikalo vas bo izvedeti, da med govorniki je bila tudi ena učiteljica: gospodičina Grossnigg iz Gradca; veliko ploskanje jo je sprejelo. Prvo je bilo, da je ministru Hasnerju izkliknila „hoch", — njemu očetovskemu prijatelju učiteljev". Ponašala se je s tem, da v dekliških ljudskih šolah se učijo tudi ženska dela in da praktične gospodinje izreja le ljudska šola. Govorila je tedaj učiteljicam na veliko hvalo in naposled rekla, da, ker je ona Rubikon očitnega govora prekoračila, bode drugi pot za njo prišlo več tovaršic. No! to bo kruha iz tacih učiteljskih zborov, ako jim moko mesijo tudi „liberalne" učiteljice.
Cerknica 2. sept. — Ko je v 7. listu „Novic" bilo vprašanje stavljeno, kako je to, da Cerknica nima še čitalnice, mislili smo, da ta interpelacija bo Vas Cerk-ljane, ki ste vendar skoz in skozi brez izjemka pošteni narodnjaki, probudila v to, da po izgledu svojih sosedov si napravite narodno ognjišče, pri kterem naj bi se ogreval narodni duh cerkniškega ljudstva. Naj povem, koliko uspeha je imelo ono vprašanje. Res je, da se je kmalu po tem več domoljubov snidlo ter se pogovarjalo, da hočejo čitalnico ustanoviti. Bil je že poziv narejen, da se bode pozvedelo, koliko udov bi se moglo dobiti. Kazalo se je dobro, kajti pristopiti jih je obljubilo precej lepo število, in napravila se je vže začasna čitalnica pod krasno in košato lipo, na ktero vsak Cerk-ljan ponosno gleda. Odtod pa se preseli zavoljo neugodnega jesenskega vremena v sobo, da zaspi trdno zimsko spanje — akoravno z namenom, da se osnova. Mnogo se je vže govorilo o pravilih — vže korak dalje — in mislilo se je, da v nekterih tednih bode čitalnica gotova. Teden za tednom, mesec za mesecom izgine, — čitalnice pa lese ni. Ali je mar ne bode? Saj je Cerknica največi trg na Notranjskem in Cerkljani so vneti za domačo reč. Čvrst domoljub pa se ne vstraši nika-koršnih ovir. Ako le hočete, čitalnica je gotova. Zato složno na delo! le z združenimi močmi mogoče je kaj storiti. Pevce imate vrle, ki morejo povsod brez strahu na oder stopiti, in pevci so lepa pomoč vsaki besedi. Za deldamacije ali glediščine igre bi se pa tudi lahko dobile moči med domorodkinjami našimi. Cerkniško jezero slovi po svetu, — dajte rodoljubi, da slovi tudi kmalu čitalnica naša!                                         %
Iz Ljubljane. (V seji odborovi družbe kmetijske) v nedeljo so se med drugimi pomnoženemu odboru v sklep prepuščenimi stvarmi obravnavale sledeče: Vodstvu kmetijske učilnice za predivstvo v moravskem Schonburgu naj se piše, da blagovoli naznaniti začetek te učilnice, ker so se prav sposobni mladenči za to učilnico oglasili. — Vil h. Schleicher-jeva knjiga „o živalih kmetijstvu in gozdarstvu koristnih" se bode natisnila v slovenskem jeziku, ker je pisatelj njeni v to dovolil proti temu, da se od njega kupi tudi 100 iztisov nemških in se njegovo im6 tudi slov. knjigi napiše na čelo. — Sporočilo gosp. Rih. Dolenca, ki je namestovai družbo kranjsko pri veliki razložbi mašin, s kterimi se žito zanje ali kosi, bilo je brano. Severno-amerikanska mašina, ktera v enem dnevu pokosi z dvema konjema 6 do 10 oralov, je prejela prvo premijo s 60 cekini in zlato medalijo. Cena tem mašinam je od 200 do 500 gold. Brez ozira na ta kup misli, da za zdaj za naše bolj hribovske dežele še niso take mašine. Vse Dolenčevo sporočilo se natisne v 2. zvezku družbenega sporočila. — Prošnja kovača Jan. Mandelna iz Ustij, da bi se vzel sin njegov v kovaško in ži-vinozdravniško šolo, se je rešila tako, da se mladi Mandel vzame v šolo,   v kteri  za  ves   nauk ni nika-
koršnega plačila odrajtati, stanovališča pa mu družba ne more zagotoviti, ker po razpustu kmetijske šole ni prostorov za to. — Sadike nove predilne rastline „ramie" imenovane se bojo naročile po agentu gosp. Bruknerji v Novem Orleanu v Ameriki. — Sporočilo g. Jan. Mah-a v Zlateneku o gosenicah, ktere iz hrastovega lista delajo svilo (žido), je bilo brano ter sklenjeno, da se vse natisne v 2. zvezku družbenega sporočila; razglasi se tudi v „Novicah". — Mašina, ktera robka turšico, je bila na prošnjo gosp. kaplana M. Smolej-a v Dobrepolji prepuščena dotičnim soseščanom za 10 gold. — Na izvrstno knjigo „Das Getreide" od J. Burian-a, ktera popisuje različna žita, njegove bolezni, škodljivi plevčl in škodljive mu mrčese in vse to razjasnuje z 100 ličnimi podobami, se naroči družba; naročnina je 1 gold. 30 kr. Kdor se želi naročiti na to knjigo, naj naznani to brž družbi kmetijski in jej pošlje 1 gold. 30 kr. — C. kr. vojaška profijan-tarska komisija v Ljubljani je družbi prošnjo razodela, naj razglasi tudi ona po deželi, da se bo za vojaške potrebe kupovalo sen6, oves, slama za steljo in postelje, drva, kruh itd. Ponudbe (oferte) se bodo jemale v Ljubljani 18. dan t. m., 16. dan v Kamniku, 21. dan pa v Novem mestu. Kdor se hoče v to ponudbo spustiti, naj se že poprej poda k gori imenovani profijantarski komisiji v Ljubljano, da vse na tanko izve, kako in kaj.
— (O občnem zboru in o odborom seji Matice slo-venske) prinese naš list natanjčno sporočilo; tukaj naznanimo le to, da v občnem zboru so bili glede na to, da je odboru zdaj še posebno treba tudi gospodarskega odseka, izvoljeni ti-le odborniki: a) ljubljanski: Peter Kozler, Pr. Sovan stareji, Ivan Vilhar, dr. Lovro Toman in dr. Jern. Zupanec; — b) vnanji pa: Fr. Erjavec, Ant. pl. Gariboldi, Fr. Košar, dr. Greg. Krek, Bož. Raic, dr. Janko Srnec, Dav. Trstenjak. — Častni udje so izvoljeni gg. dr. Franjo Ladislav Rieger v Pragi, dr. Franjo Rački, predsednik jugoslovanske akademije v Zagrebu in Ivan Vesel-Koseski v Trstu. — Odbor pa si je v XV. seji, ki je bila po občnem zboru, izbral za prvosednika g. dr. E. H. Costo, za podpredsednika gg. dr. L. Vončino in dr. Rad. Razlaga, za druge posle pa vse o pravnike preteklega leta. — Prišlo je v občni zbor Matičin iz vseh slovenskih krajev mnogo družbenikov, ki so tudi poslanci deželnih zborov.
—  (Za Vodnikov spominek) so gosp. ravnatelji Sokolove veselice v St. Peterskem predmestji 28. u. m. izročili gosp. dr. Bleiweisu 19 gold. 20 kr., ki so se naložili na obresti kakor je naložena vsa druga glavnica, dokler ni zadostna za napravo spominka.
—  „ J a d r a n s k a Z a r j a" se imenuje politični, pod-učivni i kratkočasni list, ki je v Trstu 5. dan t. m. izhajati začel. Izhajal bode dvakrat vsaki mesec; cena za 4 mesece mu je 40 kraje. Lastnik in vrednik mu je G. H. Martelanec.
—  Ni še veliko let, kar se je „Sokol" mestu ponudil za gasilno stražo pri ognji; al ker je narodno društvo sprožilo to misel, ni našlo pri nasprotni stranki simpatije. Zdaj pa „Tagblatt" za svojo stran vso drugo gode! Ko so lani nekteri narodnjaki hoteli osnovati mestno godbo, jim je hrbet pokazala nasprotna stranka. Tako kažejo skušnje, kterim ni treba nobenega komentara.
—  (Zvijača „Tagblattova.") Pod naslovom „kleri-kalna logika" se napenja „Tagbl." zoper opazke našega lista o nezaupnici dr. Klunu. Ni sicer vredno be-sedovati za to, kar ves svet ve, le zvijačo „Tagbl." moramo odkriti, da „ne 12 mestjanov" je poslalo dr. Klunu nezaupnico, ampak 12 volil cev njegovih, tedaj ogromna večina. Med 23 odbornikov zbornice
294
kupčijske jih je prišlo takrat k volitvi 16 (7 je bilo nemcev ali nemškutarjev, ki niso za-nj marali); vseh teh 16 ga je volilo soglasno. Izmed teh je eden umrl, tedaj jih je ostalo še 15, in med temi mu je nezaupnico poslalo 12 volil cev, tedaj skoro vsi. In volil-cem, ki dajo mand&t poslancu, gre tudi pravica preklicati ta mandat. Ako ostane dr. Klim v zboru, sedi v zboru le s preklicanim mandatom tiste večine, ki ga je volila in po kteri je mogel le izvoljen biti. Primera z županom dr. Costom je cel6 šepasta; dr. Costo je potrdilo Njih Veličanstvo, in večina, ki ga je volila, je tudi hotela, da župan ostane.
—  (Poslednji vbesediu v čitalnici) bile ste prav izvrstne: ena, le pevska v četrtek Matičnemu zboru na čast, druga v nedeljo, ki jo je napravilo dramatično društvo. Gospd Odi jeva, ki vstane pri slovenskem gledišču v Ljubljani, odlikovala se je s petjem, ravno tako tudi gospoda Filapič in Valenta; gosp. Ivan Kos iz Dunaja je začaral poslušalce jl godbo, in v „Zakonskih nadlogah*' so gospodičini Sventnerjeva in Horakova in pa gospodje Žagar, Tisen in Trtnik lepo izvršili svojo nalogo.
—  (Poslano.) Ljubljanski dopisnik v „Slov. Nar." št. 102 med drugim piše to-le: „Dr. Kosta, ki je menda celo rekel, da ga nihče ne more siliti, da bi uradoval slovenski" itd. — Da sem jaz kdaj kaj tacega rekel, je gola laž.
V Ljubljani 2. kimovca 1869.
Dr. E. H. C o sta.