[> i xiuuiiiuui. «.. k. xiuiuiunomeK, Wien ¦e svoje domoviiut; on noli* l)iti ud te domoviiie. ' Preiskave spricevanja in sodba so Uokazi in izjave, da je zlo-cinee prelomil pogodbo, s katero je vstopil kot ud drzave in da se je torej sam izobftil kakor dr^avljan. Kakor hitro pa je temu tako, po tern tirja drzavna previdnost, da se tacega ftloveka iH poslje v pregnan-stvo, ker se je pregresil proti drustveui 'pogodbi, ali pa da se ga usinrti, kakor sovraznika doveskega dnistva, kajti tak sovra^nik nij ve6 moralna osoba, am-pak clovek, vsled Cesar nastane pravica, da premaga-lec, v tern sluCaju dtiava*), razpolaga Ze& zivenje premaganega. Oporekalo se bode morda, da obsodba zlocinca je posebna zadeva, ki ne spada v pravice su-verena (skupue volje). To je uapacna miscl ;*nij treba da suveren sam izvrsuje to pravico; ampak podeli jo lehko kakemu pooblasfiencu in §e raisliti nij na to, da jo more kedo pravno izvrsevati, 6e mu nij pode-ljeua po suverenu. S tem je torej dokazano, da dr-zava zamore imeti pravico do iivenja takih drzavlja nov, kateri ji postanejo nevarni in sovra^niki. Veudar *) Mi si namred raislimo drzavo kot dloveSko diuStvo, ki je nubtalo po prosti volji mnogib v naiucn, da po pogodbi (postavi) zavarjajo svoje oscbe in svoja posestva proti napa-dom vsakcifa lovrainika, kajti prav bojanen cloveka pred dlo-vekom je prvotni uzrok zdruz«uja, ozii'oma drzave. LISTEK. Vaclav J^sip Mencl (Menzel) ^ivotopis, spisal Fr. Zakrajski. „So standen wir betiubt und angebeftet, Und sannen Dir mit stanem Sinnen nach, Bis sick der Scbmerz durcb Schmerz entkrlftet, Uni strSmend daicb die Augen bracb." Molu, ki je kot izgleden me§6an, izvrsten pro-fesor, giranaziarhi pisatelj mej nami deloval : Vacla* v u 'J o s i p u. Men z e 1 - nu .naj 8 tem spominfiek pdstavim, ter ttpam, da ustrezem tudi onim, ki so pod ujim dijakovali v Gorici in onim 5. bralcem, ki ga niso poznali, pa imajo 5ut hvaleinosti vesele" se, ko se daje Cast, komur gre, v svesti si, da je nelivalcz-nost eden najgriih made^ev na Cloveku. In ali—tako bi zaklical vsem onim posvecenim Cetam, ki so pod njim k veenobistrim virom poezije in znanstva hite-vali — in ali nismo tej zvezdi gor. gimnazije vso hvalo dolM? Bomo se le za trenutek obotavljali venCek spominSnic postaviti na gomilo, kjer se genij s povezneno plamenico §e jofie, in oblalovati bistro-imnega, ufienega in tako rahlocutnega ucitelja, ki nam « bil tako nemilo iz srede izmaknjen? Slavo piepe-yajmo yojaku, ki nam domovino brani, sla,va pa bodi tudi onim, s katerimi smo bo^jepotili k tetnpeljnom poezije in ved, ki so nam brusiii duSevno oko, odpi-raii nam neizmerne zaklade, in ker je zlog ali stil clovek sam, besedo nam pilili ter nas kot modri o-fietje k Gracijam vodili, katerih ljubeznjivi nasraebljeji so nas za vse krasno navduSevali pa nas zmoiine sto-rili, da se nam vedao srce odpira vseinu, kar je v resuici krasnega in koristnega. Tak dobrotnik mladini je bil rajnki Menzel. Kot humanist v najsmelejiem pomenu, estetik, pesnik in jako ucen jezikoznanee pa tudi v realijah moCno zve-den, mikal je uCence iz ljubezni do ujih, ucii je z nepozabljivo priljuduostjo in ravnodusjem, odurjaval je vse prostaSko, ncukretno iu neslano bodisi v bcsedi kakor v dejanji, ter bii je s kratka v Soli prikazen, ki ga je povzdigovala v prvo vrsto profesorjev sred-njih §ol. Zraven je pisateljeval v svitlem §tilu; v Ces-kem, nemSkem, italijanskem, francoskem, angleSkem in v staroklasi^nih jezikih; bil je pesnik skoz in skoz. V. J. Menzel*; se je rodil v Pragi 13. sept. 1804, kjer jo bil njegov oCe preje mojster pek, potem pa trzni nadglednik, Kako je bil njegov roditclj ve-sten, ka^e glas, ki gre o ujem, da ni darov jemal, de bi se bil lehko tudi se samimi darili pre2ivil. Raje zivel je o picli svoji plaCi. Xa§ Vaclav Stei je koniaj pa so mnoge stnrtne kazni znamnje slabosti iu bolezn drzavne oblasti, Ga nij skoro slabega cloveka, kate-rega bi se ne moglo poboljsati, iz katerega ne bi se moglo napraviti se nekoliko koristnega uda druStva, Nasi poprejsnji dokazi so torej ticcjo samo pravice in abstra^to. Kar se pa tice vpraSanja, kako naj so iz-vrftujo to pravico, se pridru^ujemo tudi mi mnenju velikega Hlozofa, da nij dobro in tudi prav ne, te se se smertjo kaznuje bodisi tudi vvariven izgled drugi zlo^inec ncgo tak, kateremu nij mogoCo pustiti Zivenje I)rex, uevaruo'ili za obstanek drzave. Kar se ticc pravice pomilosfievanja ali oproSCo-nja one kazni, katero zabteva postava in izreCe sod* nik, to pravico zamore izvrsevati le oni, kateri stoji nad postavo in nad soduikom, uamre6 suveren j (obCna volja, katero zastop.i v monarhijah osoba) in fie pro'. (emu imujo nekateri iilozofi razne pomisleke in omejijt* ono piavico le na prav rcdke sluiaje. V dobro in pa-inetuo vladani di^avi so kazni redka red in sicer ne zato, ker so pomiloseenja propogosta, ampak zato, ker v taki ilrJSavi je primorno inalo zlofiiucev: ve6 je zlo-finstev, bolj se zlocinci odtegujejo kazni, Co enkrat zacue birati dr^ava. Pod rimsko Ijudovlado nijso ne kouzuli lie senatorji pomilostovali, Se ljudstvo se nij posluilevalo te pravice, akopram je vCasih zavrglo svoje Ustne sodbe. Prepogosta pomilosccnja naznanjajo, da Cez ne dolgo hudodelniki nebodo vcc potrebovali mi-losti in vsak lehko razvidi, kam to pelje. S tem smo huteli reel, da je treba postavo tako prenarediti, da je priincrna duhu fiasa in omiki dr^avljanov in da morajo biti uze same postave tako modro sestavljene, da nij treba prepogostoma apelirati na milost in pol-nomoc suvcreua, ali njega namestnika, ki stoji nad postavo.*) Sicer pa bo o tem prasanji oni pravicni mo2 najboljse soditi zamogel, ki nij potreboval nikoli nobenc milosti. NaSadenaSnja razprava r.ima druzega namena, nego ta, da pripomore nekoliko k povzdigi pravnega Cuta in spoznanja pravnega staliSca dr2av-ljanov nasproti postavi. Enakih razprav o poUticaih in pravuih nazorm bomo v bodoce vefikrat podajali svojim Citatejjein, nadejajoci se, da jim vstvezemo. *) Suveren, ki je iziass vb\je vseh drfavljanOV, stoji Sato nad postavo, ker je prav za prav ona moralna osoba, ii katere izvirajo vse poBtave. *) Poglavitne tocke toga iivotopisa mi je priskrbel rajn« kega sin, gospod Artur Menzel, preizvrateti doktor vsega zdrav-nifttva in glasoviti zdravnik v civ, boluiSaici v Trsttt; in to sicer qa mojo posebno prosnjo. PIS, 9 let, ko mu je oce umrl. Tak udarec moral je pac* biti zelo straSin, 6e se pomisli, da je insela uboga udova s prav neznamenito penzijo zadovoljna biti, ter nrezwiti sebe in troje maiih otrok. In vendar je bila tako srena, da, je ze.16 nadepolnega deCka — Vaclava dala raje v Solo, ko pa v rokodelstvo. Milo se dela cloveku pomiSljevajoCemu, koliko zmoinih glavic gre pri takoSaih razmerah v izgubo in veliko Skodo za znanstva, in da ravuo premozenje in obilnost tako inalo sadu obrodita. Ker je bil pa naS Vaclavek jako brihtne glave, voljaa in priden, da malo tacih, se vrift njegova mati ni ustraSila, temveC si je marsikaj utr* gala, da je tudi vseuciliSee obiskoval, ter ga ie v 19, letu starosti dovrSil. Za to njeno Movalaost bil jej je sin 2e kot gimaazijalec hvaleien s tem, da jojO s prisluzkom v privatnem podudevanji deloma podpjwl. Vendar bor z revsiiuo je neugodno upljival na m«6ko-cutnega dijaka, bil je melanholieen. Pac Btokrat sre* ien, komur je v duSi zmirom jasno, komur ono to-robno podonjevanje veseljavprsihne ostruplja. Solnce,. znotranje sloge in spomladi mu sije blagodejno iz ofies, Imajoccmu pa zmoznosti in viSe nagibe, toda brez materijalne podpore, veckrat ni mogofie odpraviti iz sebe Skodozeljnega demona, ki le zalostne strune u-bira, * srei pa s Crnimi oblaki preti na duSevnem ne-besu. VcC pesnij Menceljnovih, o katerih bom pozne-je govoril, kaze, kako seje njegovo fflahtao srce vedno i otoinostjo borilo. Sploh o njegovih spisih obSirnO \ Madjari. Malokatero ljudstvo je tako srefcno zrav^a pa tudi tako oSabno, kakor so Madjari. Zginljivo majhen je ta Bared, zraven tega Se na je precej nizki stop-nji omike; geografiCna lega dezele, katero prebiva, je taka, da je obdan ua vseh straneli od Slovauov; o-samljen brez vsake zaslombe na kakmogociii sorodni narod, se niti ne mnozi, kakor drugi veliki. narodi: splqh madjarski narod nijma nobene take lastnosti, ki bi ga sposobila, da bi se spenjal do velevlasti in nad-viade. Priznati pa mcramo to Madjarom, da so po-nosni na svojo narodnost in da iskreno ljubijo svojo domovino ter zvesto cuvajo nad svojimi narodnimi pravkarai, oni imajo dosti dobrib voditeljev, za kate-rimi stoji ves narod; njihova edinost in disciplina je yredna oWndovanja—to vse so lastnosti, katere zali-boie pogresamo pri Slovanih. Ko bi ta narod previd-no napredoval in ko bimu ne rogovitile po glaviide-je, ki merijo eez ohranjenje njih lastne narodnosti, — smele ideje, ki se ne morejo nikoli vresni6iti, sposto-van bi bil ta narod od vseh dmgih in ohranil bi se morda dolgo &sa, posebno pa pod zaStitora Avstrije. A arefia tega naroda na politicnem polji zaslepi-la ga je tako, da je zacel sam delati na svoj proped in da izpostavlja v nevarnost ceid drzavo, od katere obstanka je odvisen tudi obstanek Madjarov. Da so Madjari v novejSem casu prisli do tolike veljave, je zraven njihove eneigije, njihovega narodnega ponosa nxrok tudi simpatya, katero je ta narod uzival pri Tseh dragih civiliziranih narodih; bil je razupit po Evfopi kot mucenik za svobodo. Te simpatije pa so Madjari deloma uze zapravi-K, deloma pa jib se bodo se s\ojim postopanjem v ladnjem 6asu in s tern vniflli ono moralno moc, katera jih je vzdrzevala na povrSju. Vsa civUizirana Ev-ropa je namrec javila na vse mogoce nacine svoje simpatije za Jugoslovane, ki hrepeneci po svobodi so vstali proti barbarskemu Turku, da se otresejo naj-grsega jarma, katerega je kedaj poznala Evropa; edi-ni Madjari pa o6itno siinpatiznjejo z tlacltelji Slova-nov in se potezajo za barbarizem. Za kar so se oni sami Se pred ne dolgo borili;—tega ne privoScijo svo-jim veliko nesrecnejsim, pa Stevilno veliko mocnej-sim sosedom. To nedoslednost, ta straSauski egoi-zem zabiljezila si bode vsa civilizirana Evropa in kadar pride cas obracunjenja, ne bodo se vec razle-gali po Evropi simpaticni glasi o svobodoljubnih Ma-djarih. Veliki in raogocni narodi kaznovani so bili za-rad samopridnosti in oholosti, gotovo ne bode torej malrnarodic usel tej kazni. K temu razmiSljevanju dala nam je povod proti-madjarska demonstracija v Trstu. Cvet madjarske in-teligence, visokoSolci madjarski so u2c od zaeetka u-staje javili svoje simpatije za Turke na razne nacine; vabili so tudi nemske in drage Studente naj se pri-druiijo tern izjavam; a napravili so strasanski fiasko, kajti nemSki dijaki odgovorili so jim s pridigo, kate-ra bi jih morala podueiti, da je njih ravnanje obrne-no naravnost proti civilizaciji, proti svobodi, ter da je obsojeno od vseh omikancev nemadjarskih. Nemec nij prijatelj Slovana; vendar pa ma cestiljubje in iz-obrazenost ne dopu§La, da bi javno zagovarjal suznost tega naroda na korist barbarom. A cvet in zastopnik i madjarske bodocnosti se nijso vstraSili teh manifestacij, ki jim odpovedujejo spoStovanje in prijateljstvo dru-gih visoko omikanih narodov; ampak trmoglavo [n smelo rogovilijo naprej in §e le te dni nesla je depu- Tola&e iskal in jo je dobil v prebiranji umet-nijskih in znanstvenih del in spisov. Eer je bilo pa stanovanje pretesno, pa tudi ker ga je vedni sum o-trok motil, podajal se je navadno na podstresje, kjer se je, ko je bilo mogoce, po cele dneve s knjigami pedal. Tako je bil zainaknen v bukve, da je veckrat zabil na jed in pocitek, 6e ga ni mati poklkala. Pre-biral je najraji stare klasike, obfino zgodovino, ceske in nemSke pesnike in prozaike. Zivljenje Spart&ncev ga je posebno zaoiuiaio. Njih preziranje in zani^evanje smrtnih nevarnosti, neustra§Ijivo domoljubje in utrje-vanje telesa je imelo za-nj poseben mik. Sklenil je Spartance v tem posnemati. Marljivo je telo vadil po znanstvenih naeeiih, daleC hodil, plaval, meceval se, Bkakal, plezal in se uril v borbi, in Ceravno je bil slabotnega telesa, vendar je tudi v tem kmalu nad-krilii -vse svoje tovarse. Tudi hrane ni zboljSal; bila je zmirom, kolikor se je dalo, Spartanska kakor doma. PoSivai je na trdih tieh in vstajal vedno pred solnd-nimvzhodom. Biljesamomebkuzenju aajveci sovraznik. Po dovrSeni gimnaziji izbrai si je profesorstvo za svoj poklie in dokoncal je svoje doticne Studije na PraSki univerzi 1. 1825. Vseh predmetov se je iz-u«il z najboljim yspehom. (Eminentia.) ¦ (Dalje prih.) v slovenskih narodnih pesnih. * Narod —: zive« in traded so vedno na prostem, JPliajajoC w sprehajajog se po zeleoih gii§ik w spe- tacVja madjarskih studeutov turSkeinu poveljniku proti mali Serbski Lastai med, Les z& to, da je zmagal Srbe pri Djunisn. Evropi je dobro znano, kake baie so bile turSke zmage proti Srbom, in da je pretirana red, 5e bi jihhoteii celo Turki sami slaviti, kateri so bili tudi tako pametni, da jih nijso. Ce pa jih slavijo madjarski dijaki, je to znamnje najvefe zagrizenosti proti Slovanom, morda je tudi znamnje bojazni, ki pa spricuje slabost No deputacija, ki je nesla to imenitno sabljo, §Ia je skoz Trst, kder prebivajo Slovani, Italijani in Grki—narodi, ki so nasprotni turSketnu barbarizma in katerih bratje (izvzemSi Italijane) trpe pod turskim jarmom. Drzno je bilo torej od onih mladih gospodov to zapotetjc, kajti vedeti so morali. da provocirajos tem prebivalstvo zemlje, skoz katero so morali iti, te so hoteli dosefi svoj nanien. Zadela pa jihje tutlikazen, kajti ko so hoteli vkercati se v Lloydov parobrod, sprejela jih je mnozica odliene trza^ke gospode (ne kaka druhal, kakor pisejo turkofiliii dunajski listi) vecinoma Grkov in Siovanov, pa nekoliko Italijanov se zvizga-njem in na vseh obrazih brala se je najvefa indigna-eija; iz mej te srdite mnozice, ki je zalegla ves brod, mctali so mnogi gnjile pomeran^e, gnjile fige in jajca na vkercajofe se nilatienfe, na bliznjih brodih pa so trobili mornarji in delali odpotujotim za sreftio pot mogodno maejo muziko; s kratka demonstracija je z vsakim hipom tako rastla, da jc moral Lloydov parobrod eno uro pred casom odriniti v ofigled nevarnosti, katera je pretila tem jako neljubim pasazerjem. Ta demonstracija, ki je prisla prav samo po sebi brez agitacije in je bila torej prav izraz mnenja tr^askega ljudstva, naj bode sopet svarilo Madjarom, da so na krivem potu in d«i se z vsakim dnevom nizje zakop-Ijejo v sovraStvo. A obolosti nasledek je slepost in zatorej nij na-dejati se, da se bodo spamtili in popiistili fanatit-ni srd na vse, kar je slovansko, dokler ne preide zgo-dovina Sez nje na dnevni red; v luknjo, katero kop-Ijejo Slovanom, padejo s casoma sami. Dopisi. V GoriCi, 10. januarja. (Habemus papam. — Hrepenenje po lepi italijanSiini. — Zenska milosrc-nost. — Jfamestnik v Gorid. — Uciteljice bi se rade Senile. — Prosnja za loCenje sodnijc za okolico in mesto. — Vreme.) Predno smo mislili, prislo je do voiitve novega ^upana v Gorici; menda so oni gospo-dje, ki imajo v rokah goriske osode, cakali na ugoden trenutek in pripravljali pot za svojega zupana, kajti mej tem ko so goriski casniki javljaii svojo kritiko ob enem in drugem kandidatu za zupanstvo, razpisalo je stareSinstvo kar naenkrat volitev, ki se je uze vr-sila v pondeljek. Izvoljen je bil za zupana eden vo-diteljev stranke, katero zastopa „L' Isonzo'*, dr. De-peris, kar nij bilo tezko, ce se pomisli, da vecina sedanjih mestnih oCetov spada k tej stranki. Depeiis ttobil je 15 glasov od 23; 6 glasov je prislo na Lu-zenbergerja, 1 na Bosizio in 1 na Coroninija. Mestni ocetje so ponujali Zupanstvo grofu Coroniniju; a on je odbil to ponudbo, saj drugafo nij mogel ravnati. Dr. Deperis je v nastopnem govora omenil, da se ne bo strasll nobenega stroska, kadar bo slo za kaksno gobelih gorah, poCivajoe v senci temnega gozda, ko-der detal (zolna) bobna po nopereIih (votlih)" deblih — piivadi se tako obdajajofie ga narave, da naposled tako rekoc zveze nanjo vse svojs cute in misli, celo svoje srce. Z naturo trpi in joce, vzdiguje in se ra-duje, in kedar se spomladi vsa prebudi, kedar se vse veseli, objamejo tudi njegovo srce cuti neine radosti, katero ma vdiha-natura sama. Ta naturen upliv na narodov dusni stan kaze se tudi v vsem narodovem mi§ljenji in njega delih, kaze se posebno jasno v nje-goyih pesnih, v katerih so skriti dragi biseri duSnega iivlja ljudskega, v pesnih, v katerih je natura peiio-niticirana. In kedor hoce kak nazor temeljito poznati, mora se ga uciti spoznavati iz njegovih ljudskih pesnij. V sledecih citieah ho^emo eno pot pokazati, na kateri sreca naravno in narodno zivljenje, pokazati hodemo, koliko so uplivale ptice na slov. naroda pesni. Malo kteremu narodu so ptice tako priijubljene in mile, kakor ravno slovenskemu. Temu povod je nravnosti naravnost naSega ljudstva, pa tudi usmilje-no, nieiiko, miroljubno srce slovansko. Bazlog tej lju-bezni do ptic pri nas je lnogoce tudi zalostna usoda naSega roda, katera je ptieji, navadno enako tozni tako podobna. Na drugi strani pa mikajo ptice floveka in posebno tako rado pojeCega Siovenea se svojim petjem, baS kakor bi sd hotel od njih nauciti novih melodij za svoje pesni. Ptieji glasi, ki jih poje samec zraven svoje Ijubljene zarocnice, zazibljejo v sladke sanje duso Cutecega Siovenea, ko posIuSa ua polji pri deltt srce topece popevke njemu nad vse ljubega cr-nega kosa. Ptice ga razveseljujejo pri delu, da mu gre laze izpod rok; zdi se mu? da mu bote pomagati koristno mestno napravo, da bo ravnal zmerom v zmislu prave ustavnosti inbranil narodne pravice, po-bijaje ustavnost na videz in ne brigaje se za one e-lemeute, ki le zato delajo opozicijo, da razdirajo. Ko-necuo je opominjal k slogi, ker sloga jaei, nesloga tladi. Na§ novi zupan je torej apostelj sloge, katero dostikrat povdarjajo oni, ki so dosegli svoj namen, akopram so bili poprej v najveci opoziciji. Zmoznosti se sicer novemu zupanu ne morejo odrekati, in on jih bo tudi porabil, tega se nij bati. Kar zadeva nas Slovence, bo gospod zupan nam prav tako piavicen, kakor nam je bil dozdaj v dez\ odboru. Vse je pa zdaj Se odvisno od potrditve cesarjeve, katere je naj-brze novi 2upan gotov, Ce se je v resnici izvrSila kaka poravnava mej vlado in njim; morda je vlada kaj po-pustila in se zadovolila z nekaterimi garancijami (Vj. Vendar pa nocemo prenaglo soditi, pokazalo se bo kmalo, pri cein da smo. „Isonzo" zahteva od novega Zupana, da ustvari v Gorici stolico za italijanski jezik, katera stolica bi bila neodvisna od drugih Sol. Nij slal)a ta misel! Saj je res cudna italijansfina, katero v obce govore v (Jorici; samo dvoniimo, da bo stolica res navdihnila nase Italijane, ki se rekrutirajo iz bliznjih gora, Dan-tejevega duha. Kakor zadnjiC druStvo „Ginnasticau je preSli teden dalo filharmonicno-dramatidno druStvo 2 pred-stavi na korist revezev, kar kaze, da pri nas impre-dujpuib v (lovekoljubnosti; v tem obziru se posebno odiikuje krasni spol, ki iSCe take, sicer vse hvalevrcd-ne piilike, da se pokaze. Vieraj je bil namestnik baron Pino v Gorici in je predsedoval v (=eji Ae&. Sols, sveta. Dve vazui prosnji bode moral reSitl nov t\ci. zbor; eno podajo uciteljice, da jim zbor dovoli zeni-tev, oziraje se na naravne pravice lepega spola. — Drugo prosnjo pa poda advokatska zbornica; ta j(^ Se veto vaznosti, ker zahteva loCitev okolice od inesta v sodnijskein obziru. ProSnja se glasi, da se napravi za okolico posebna sodnija, za mesto pa tudi posebna. Ta prosnja je vredna podpore, ker po tem bodo saj Slovenci lozeje zahtevali, da se I njimi obravuava v materinem jeziku, opravila bodo sploh sla bolj izpod rok. Sklenemo z vremenom. Novo leto smo zafeli, ne kakor smo mi nado iziekli, z lepim, ampak s prav grdim vremenom; vsak dan dez in zmerom prav vlazno vreme. Po mestu je blata C*ez kolena; obfiin-stvo vpije na magistrat, da nifi ne skrbi za snago, in godrnja, da tako ne sme biti mesto, ki hoce privahiti mej se tujih gostov. Potrosi se dosti za ceste v Goriei, a vidi se prav malo haska. Vreme pa je Se posebno neugodno za kmeta, ki se boje Se slabSe letine. kakor je bila lanska. Iz Kozane V Berdifl, Prosim Vas, da bi mi ponatisnili nekatere verstice o nekojih nemarnostih, ki se gode v naSej obcini in vsled katerih se marsikako Skodo terpi. Kozana je res lepa in vesela vas v Berdih, katera Steje okoli tisoc prebivalcev; naSi dobro izurjeni slovenski pevci nam veckrat veselje napravijajo, posebno po v cerkvenem petji pod pevovodjem J. Ma-rinicem, ki je tudi nemsko jodljanje iz naSe obfiine odpravil in ga se slov. petjem nadomestil, da se se-daj le malokedaj nemSko prepevanjc sliSi, bodisi v kercmah ali pod ko&ato lipo. Prebivalci naSe obciue so skoraj sami kupcevalci, razun velikin posestnikov. in ga k delu spodbujati. Ne, pa tudi zaradi vsega tega uze so nasi pradedje stopiii v ozo zvezo s pticami. Oni so hranili in rediii, kakor druga stara ljudstva, mnogo svetih ptic, ki so jim bile naznanovalke pri-hodnjosti in letine, boleznij in stisk: mislili so, kakor vsi stari narodje sploh, da so ptice v ozki zvezi z bogovi, od katerih tudi prihodnje reci zvedo. Da, Se daudanes steje deklica na polji, kVsliSi prvifi kuko-vico peti sem iz zelenega gozda, ah jo bode kmalu popeljal sosedov Jmij pred oltar. Siv pastir, ki stoji vrhu skalovja in sanjavo gleda v dolino, ne pozabi spomladi, ko bi uteguil prvi6 kukovico slisati, vzeti seboj ves svoj ivenk in evenk, menec, da se mu bode denar tekom leta desetero poimiozil. Pielepa Levstikova pe-seu BDekle in ptica" navn prav zvesto slika tako ue-izkuseno deklico, katera veruje pticjiin prorocnim be-sedam, mislec: 1 kaj, ko res bi bilo? Ptic leta nad nami, on vidi ljudi, Ve dobro, kako se po svetu godi. To so se stari ostanki nekedanje ljubezni in ve-re do ptic in ker so se te uze nasim pradedora tako prikupile, nahajamo u2e v najstarsern slovanskem poe-ticnem spomenku, v kraljedvorskem rokopisu, goloba in kukovico, katera ua dobu sredi polja zaluje, da ni zmerom pomladi. Kakor ljubi naS narcd ptice, ljubijo je tudi njegovo pesni. ,,Zato pa je tudi v slovenskih* pesnih tako zivo, kakor v zelenem logu,K pravi Erjavec. Koliko-krat prinasa drobna ptica vesti iz ptujih krajev, koli-krat tozi po zlati svobodi, kolikokrat svari neizkuse-na dekleta in kolikokrat nam sluzi v krepko primerol Vsakteri cltatelj „Socetf si bode gotovo mislil, taka obcina ima gotovo svojega ucitelja in svojega duhov-nega in radi kupcevalccv svoje lepe poti, da blago pievazajo, pa zalibog vse to nam pomanjkuje. Do-stikrat se pripeti, da na&i kupeevalci se ne niorejo iz blata resiti iu zarad grebenov in drugih jam na potu ne naprej in §e celo lioja nienda je lepa; VeCkrat posestnikom vsled tega sladka rebula po kleteh osta-ne ali jo pa morajo po nizkej ceni dati, ker ne pri-dejo kupeevalci do nas „ zarad slabih poti, in ravno tako sadjekupcevalci. Se bolj cudno mi se zdi, da obcina nima dusevnega pastirja z>. toliko casa, Cerav-no se je ze nova razdelitev naredila za prihodnjega vikarja ia se je vsakteri obcuiar podpisal ali podkri-2al za svoj del; dalje je obcina vse casti in hvale vredna, ker jc tudi prednjemu duhovnemu A. C. nje-govo plaeo popolnoma odrajtala, torej ne more biti, luisliin, vzroka, kateri bi namescenje duhovnega pastirja v Kozani zabranjeval. Tudi potrebnega ucitelja nimamo in vendar ze tuliko let popolnoma placujemo; mladost bi se rada ucila, pa se i;e more uciti dnugega nego lirati, "a ne druzega nego tizol, tfresnje, deiva itd.— Torej zdra-mite m zaspanci, wuo poskocite in trkajte na du-ri, da se vaw bode oriperlo, in terjajte vaso pravico. Torej opouinitn Vas in posvarim, da ste pazlji-vi in da se ne zdru/.ite s Smartnim, da bi se tain vstauovila Sola ; buj vein, da )ii noben s I em zado-voljen, pa vendar Vas niorani opomniti, ne dajte se pregovoriti. Zagotovim Vas vse tiste, kteri zi'lite in silite, da bi se Ko/ana zjedinila s Smartnim, da Sofa, mnjliiia voda, p;pje vsa Brda poberc, nego bodo hne-li solo v §martnein. Torej podvizajte se pnglavarji obC'ine in tirjajte, za kar phuujete, da ne ostaiiete prav zadnji in da Vas ne pretefrjo v>e o'^Jm*. (ilejte, da ne bo nasa obcina vedno enaka gostu, ki je gostilirifarju jed na-pre'j platal, pa nij nieesa dobil, frravno je bil laccu. II. Iz vipavske doline, c. jan. (i/.v. dop.). Itezarji (skopitarji, kavfoiarji.) v naSi de&'li so na-vadno le Labi, kateri to svojo umetnost upotrebljajo za mtiranje kmetov. Pred par leti so ti umeteljnild tiijali za skopenjis jednega svinceta jedno staro deseticu, potem pctico (petnajstun), a sedaj privi-feali so uze zopet svojo taril'o in tirjajo po 40 do 50 krnjearjev. Pa to nij Se vse. Ti nasi skopitarji odi-rajo Ijudi, kjrr morejo. Men ten privaiidranili La-hov se je sain Sirokoustil, da je v ncki vasi na Kra-su zahteval za skopljenje dva goldinarja, da je pa, ker uiu niso hoteli vee" nego jeden gold, obljubi-ti. toliko sl;il»i svince skopil. Pa tudi pametui in pvebrisani so nasi kavemarji. V nasi doliui imamo dva taka moza, ki opravljata svoj posel tudi po nekoli-kem Krasu. Ta dva moza pogodila sta se mej seboj in si razdelila vse na§e obcinc, v katerih le sine jc-den ali drug! skapljati. In kaj mislite, zakaj? No! I)a bosta zamogla vsak po svojih obtinah za skaplja-nje se vece odskodnine tirjati in ljudi se bolj odi rati. Da se torej takim sleparijam v okom pride, po-dajam meiodajuim niozem sledeeo misel v pretres in presodbo. Najpreje naj se napravi par Stipendij za take mladenice, ki se hocejo uciti skapljanja. To bi presneto malo staio, ker men>la nij potreba dolgotraj-nega poduka. Kolikor vec izucenih rezarjev bi iiueli, toliko ve^a bi bila konkurencija mej njimi. Skapljalo bi se prav po pravilih dobro in kmetu bi ne bilo tre-ba tega tako drago placevati, kakor dandanes, ki se V prekrasni epifiai pesui o kralju Matijaiu in Aleucici prinese temu ogrskemu vladarju. katerega so slovenski pevci v prelepih pripovedujo^ib pesnib proslavili, ptica zalostno vest, da so rail kleti Turci zeno odpeljali. EpiCui pesnik popisuje prihod ptice in ^alostuo vest tako-le: Po neb'priplava ptiiica, KujptujeopravkevCisliimaS Xezuaua drobna pticica, De^ele meris ptuje vse, Matjaz jo vgleda, ostrmi Pa v skrbi nisi sam svoje! Ma trikrat sator obleti Glej! tvoja ui Se m^ijena Na zlatein jabki' obsedi, Kraljica ti je vplenjeua, Za^vergoli, zagostoli: Turcini so prihajali Na konja. kialj Matja2 Alencico ti vliitali! Toda kralj Matja2 ne veiuje ti nesieeui po§ti, ter posvari ptuo, naj se I njim ne SkuSa, ker ima puSko r»5ano. A ptica ga preveii resnice svojega oz-itanila, rekoS: .Ce skusam ptica se s teb6, ^ivot mi vzemi in glavd!" Kralj ji vernje, plane na konja nLa vejieo ko ptiLieau in tako naglo naprej zdrfii, da Se oblak po nebu ne brzi tako. Enako tudi v srbskih narodnih pesnib ptice iz-rocujejo in prenasajo slabe in dobre novice; <5asih se vra^ajo iz bojiSCa s krvavim kljunom in polomljenimi kriii in naznanjajo o junaSkih ciuib in izgubljenih bit-kah. Tudi v nasih pesnih najdemo take poslance, ne sicer iz bojnega polja, pafi pa od zvestega srea, od Uesreenega, od ljubecega, srea! Dragi bralecl Ali si u^e kedaj slqael o poluno- mora smatrati kakor nezasli^an davek, za katerega pa6 Se ne vedo na§e oblastnije. Poleg tega vsega bi pa §e ves denar, ki se za to potrosi,? doraafiiji ostal in bi ga nam ne odna§ali Italijani. Pomni naj se, da so ti la§ki oderubi u^e na tisuce gold, iz na§e de2elice odnesli. Pisatelj teh verstic pozna 18Ietnega mladeniCa, ki bi se rad nau&l te umetnosti, ko bi ga le hotela katera srenja materijaluo podpirati, dokler ne bi se izucll. Za to pa bi z dotieno srenjo sklenil pogodbo, po kateri bi moral potem v doticni srenji svoj posel zastouj opravljati. Tudi bi se rad u&l iSivino -zdravni-stva vsaj toliko, da bi v sili zamogcl bolni 2ivini ue-koliko pomagati. Politidni preglecL Prcd nekolikimi dnevi prinaSalo jc tfasopi-sje, da se je v ministcrskcm svetu, katcrcmujo naS svitli ccsur sain predsedoval, razgovarjalo posebnu o uboi'o^enji in mobilizaeiji avstrijskc vojske v ocigled preterm ncvarnostim na iztuku. Ves oficijozen aparat dpinentiral je na vse strani razneScMio vest, a toliko se je ob enem vendar priznavalo. da se je sklenilo opomuiti viSe vo-juske oblastnije, naj so na oprezu in priprav-ljene, da se lahko mobilizirajo v najkrajScin fasu tri vojni kori, katerih jeden se postavi na Er-deljsko, drug! na Hervasko in tretji v Dalma-cijo. Oiicijoznemu avstrijskeinu svetu se po torn takcm dozdeva, da je orijentalno vpraSanje godno in da bode ber^kone zacel vojni pies mej Tur-eijo in Uusijo in drugimi Rusije zavezniei. Bazui dr^avnozborski odseki so u2e zopet pri svojem dclu, kajti v kratkem zafinejo se zopet drtonozborska posvetovanja. Minister-stvo pak se trudi na vse kriplje, da se §c o pravcm him dokouLajo povoljuo pogajanja o nagod-benem vpraSanji.z madjarskim ministerstvom, da bode mogo6o koj polo^iti na mizo zbranih po-slancev uafirt pogodbe. Smo pad radovedni, kako se reSi bankino vpraSanje. Bovoljeno naj nam bodef na kratkeni oinc-niti madjarskili netaktuosti, katere so se zaeele v novejem Sasu na tihem olivljati, Deputacija 25 mad^arskih student©v podala se je presli tc-den v St am b ul poklonit se Kerim pasi in mu podarit sabljo za njegove zasluge v bitki pri I)junis-«. V Trstu sprejela jih je velika mnozuia odlifinih Grkov, Slovanov in Italijanov pri od-hodu z glasnimi npereat" in „barbaria-klici. Stvar nocemo dalje razpravljati, ker nocemo priti v kolizijo z drzavnim pravdnistyom, ome-mmo naj le, da bi vse psovalo nas Slovane iz« dajice doroovine, ko bi se derznili v enakem na-menu potovati na Rusko. Pisati ali citati o orijentalnem vpra-sanji mora u^o vsacemu prisedati. oaj je uze res postalo tako dolgocasna stvar, katera bi uze tu ko nisi mogel zatisniti o(Sesa, ali si u5e slonel pri oknu in gledal veil na okolieo v meseciui lazsvitlje-no? In na sredi vesi pod §irokovejnato lipo so 2iv-Ijeuja ves el i fautje vriskali in peli in proti gozdu se je pomikala lucica, v mesecini revno brleCa h bolni* ku, ki -------v gozdu leii: Bolan le2i, iu milo jeii...... Ali ne slika nasa narodna pesem, iz katere sta ta dva verza vzeta, ravno enacega slucaja tako zlvo, kakor si ga ti doftvel, ko si slonel na oknu? —¦ Na sredi gozda ponoci je reve^ puS^avnik onemogel. rad bi se spravil z Bogom, a nima nobenega, ki bi mu dobroto storil, da bi §el po maSnikal — Le pticica je skakljaia po vejicah in nji se je usmililo reve^evo jecanje. Letela je v vas in udarila bb veliki zvon, da se jc zbudil meinar. Potem je maSniku na okno po-trkala ter ga v cerkev zvabila, da sta se s cerkovni* kom napotila v gozd, kamor ju je ona peljala, kateri so deli v kljun mali zvondek. In prinesla je revnemu boli'.iku tolaibo in radost. Ali ni to poezija, bujna poezija, 6ista kakor voda v kristalnem studencil Ali ni jasno v tej pesni iz-ra^eno, da te stvarce bozje, ptice, razumevajo ljudsko zalost in radost, skrb in revo, da so ljudem milost-Ijive, da jih ljubijol — Komu ui Se prijetno srea pobo^ala sladko-oto2-na pesem, katero so pela prrjazna kmetska dekleta na prejl pozuo zvecer, — ko je zunaj burja tulila in eneg vsipal izpod neba v celih plahtnh, prav kakor bi se feeraCi trgali — koinu nl Se pobo^ala srea pripw- davno lahko bila reSena. Kolikokrat smo u2ena tern mestu izrazili, da ga nima sredstva za po-mirjenje Ballcana, razun izbaenjenja krutih Tur-kov iz Evrope, kajti'-mini ne bode tarn nikdan dokler bode gospodoval polumesec, Tega pre^ prifianja so menda tudi vsi diploinalije, kateri enodusno hofiejo mir ohraniti. Mir se lehko tarn ohrani, kjer se iiahajajo pogoji za to, anaBal-kanu se mora ge-le mir napraviti in potem. le-le naj gledajo na§i diplomatje, da se ohrani. Dokler se nahajajo Tnrci v Evropi, nij pogojev za ohranitev rairu, naj se torej taki pogoji §e-le ustvarijo na fiisto priprost nafiin s tem, da se izvir vsem mnogoletnim balkanskim homatfjam, namrcfi tur§ko gospodstvo v Evropi, odstrani. Cnditi se zares moramo, da se puste konferen-cijski zastopniki toliko 6asa uie od Turkov za nos voditi. Kolikokrat se je u^e govorilo o po* slednji konferenciji, a Se danes se nahajajo vst zastopniki v Stambniu in si prizadevajo prego-voriti Turfiijo, naj bi privolila v opravi6en in miren nafiin reSenja orijentalnega vprafianja; a vse bode zastonj in konecno dobe vendar-le be-sedo topovi. Dozdeva sc nam, da kolikor dalje se odlaga reSitev, tem bolj zamotano postaja vpraSanje. Da jc to istiuito, naj konstatiramo za danes samo to, da je uze sprozila Busija misel, naj se dadrt cnake pravice, kakorfine |tirja Ra-sija za Bulgarijo, - Bosno in Herccgovino, tudi Armenccm in. prebivalcem Tezalije, Macedonlje in Kpira. Albanci, posebno Miriditi, zahtevajo tudi cnake pravice, kakor smo uie preddavnira Casom omenili. Tcdaj jo trcba poiuritl Be z regit vijo, da ne postane vpraSanje Se bolj zmode-no iu pruvi gordi^ni vozel, katerega se bode moglo r(!«iti ediuo le z me^cm. Napetost velika jenastala mej Ilumunljo in TurCijo po proglaSeni turSki ustavi, po kateri sc Sinatra tudi Humunija kot podlozen del turske drzave. Do sedaj nij bila Humunija od-lofino proti TurCiji, odslej priStevati Jo smemo mej odlofine uje sovraznike. Ko bi boj nastal mej Uusijo in Turcijo, bojevali se bodo Ruraunci na strani Husov proti turlkemu polumescu. V Ameriki sc ima voliti nov predsednik rcpublike; volivci cepljeni so v dve enako mocni stranki demokratov in republikancev. Boj mej tcma strankama za vladarstvo je hud in do sedaj se §e nemore dolotiti, katera bode zmagala. Razne vesti. Kmetovalec bode izhajal v novem letu pod urcdnistvom g. Kuralta, kakor smo u2e javili. Cena listu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Naro6nina naj se poSilja g. Rihardu Do* 1 e n c - u, vodji vino- in sadjerejske Sole n a S1 a p u pri Vipavi, rokopisi pauredniku g. Fr. Kuraltu sta pesen poln>i tragike — pesen, ki se nahaja y Vra-zovi zbirki pod naslovora „Dva groba\ Preljubi mja-denifil Ali se ne sporainjaS vefi, kako so se priproste kmetskero^ice ozrlek oknu,kder je veter skozi drob* ne Spranje v sobo pricvilil misled, da bije na oknu ptica, o kateri tako 2ivo pojd. Kako priprosto, ^neolep-,.« Sano pripoveduje ta pesem o ptici, ki je priSla na okno ljubemu oznanovat, da je Minka bolna. Kakor on to zafiuje, straha obledi, se lepo iiapravi in Otide k Minki. Toda: Kakor hitro v hi§o stopi, Ona mrtva u2e le^it Srtne boleciae ga obide in zravett nje izdihne Bpri ti pri«5ia tudi on svojo dn§o. Njega so pokopaU proti 8oln(Snemu vzhodu, njo pa proti zahodu. Iznje* govega groba je izrastla rudeca »gartro2aff, iz njene* ga pa bela lilija. In Obedve ste doradi Zraven bele cerkvice; Tarn pa ste se osepili In rastli v Bveto neboi ¦ 4 . ' , « Ljubezen in eistostste ne lenalinarodm jJesm\ nego tudi Bogu dopadljivi! *» ' ,, In ubogi mamici, temu sreu iz same ciste ^u* bezni, kako lalostno novico prinese ta Bpre^drobna pticica", ki prileti i gozde i reke i moevhja i brda, t enaka svitu nebeSkemu, kako Mostno vest pnuew ta „poslaaCektt. v Gorici. DrnStveniki e.k. kmetijske druSbe gon§-ke dobe" list zastonj. Perva Steviika lista izida pnh. teden. Mi priporo&uno ta prepotreben list prav vrofe vsem rodoljubom; komur je mar narodni blagorin na-predek, naj podpira tako zapocetje, katero zamore s casom v raaterijalnem ozira naSemu zanemarjenemu narodu veliko koristiti. GoriSka Sitalnica je za Ieto 1877 ^arocila sledece casopise. Slovenski narod - Slovenec - Novice -Zgodnja Danica - Soca - Edinost - Slovenski gospo-dar - Kmetovalec - Uclteljski tovariS - Slovenski uci-telj - Besednik - Vertec - Zvon - Zora - Bueela —. L' Eco - L* Isonzo - II Goriziano L' Ape - L' Osser-vatore triestino - L'Adria —. Obzor - Yienac - Na-5a Sloga - Novoe vreme —. Reform - Vaterland - Po-litik - Gratzer Volksblatt - Triester Zeitung - Tages-post - Neue fr. Presse - Neues W. Tagblatt - Aus-land - tJber Land und Meer - Neue illustr. Zeitung-Alte und Neue Welt - Fliegende Blatter - Narreu-gthiff - Figaro - Kikeriki. --. Nadalje vabi p. n. gg. ude k veselicain v IctoSnjera prcdpustncm casu, ktere bodo naslednjo dni: 13. jannnrja — plesna veseliea; 27. januaria;— plesna veselica; 3. fcbruarja — plesna veselica; 10 Februarja — pies, Zacetek ob 8. uri. Opomha. K tem vcselicara imajo prost vstop samocitalnicni udje, neu'dje lczvstopnico, ktere se bodo letos v omejenem Stevilu dva dni pred vs*.ko veselico pri odboru oddajale. Vstopnico mora neud ravnatelju plesa izrociti. (Sitalnica v <5erni6ah napravi Besedo dne 14 prosinca 1877 v po§tnidvorani se siedeeim programom: 1. Samospev, „Kranjska dezela* Nadved-ova. 2. Dekla-macija, „Juaakova smrt." 3. Pelje, Mozki zbor. 4. Samospev, „Pesem Ijubezni* Vilharjeva. 5. Deklama-cija, „Vodotop.w 6. Petje, Mo/ki zbor. 7. „Dobro ju-tro" vesela igra v 2 djanjih. Po bcsedi pies, pri kaic-rem svira vojaSki septet \? Oorice. Vstopnina k Be-¦edi 20 novccv, k plesu 1 gold. Is Bovca se nam piso, kako cudno vreme da je letos tarn. Yselej so imeli o bozicnih praznikili uze olulo snega, a letos se je bil komaj sneg prika/nl, uze je moral tudi skopneti. Na sveti vecer padal je po zlicah in tako gosto, kakor bi se vsi beraci sveta nad Bovcem tergali. Nckaj dni je §lo prav veselo po sa-neh, a to veselje skalilo nam je jako vlazno juzno vreme, katero nam je belo zimsko odejo iztnaknilo. Prav cuduo in res kaj nenavadncga je bilo /a vse Bovcane slisati grom in tresk v petek pred sv. 3. kralji; zdelo se nam je, kakor bi bili v siedi poletja. Pa tudi Marjetice se uze dobivajo, katerih jedno Yam poSiljam. Lani ob tem casu smo imeli 8 stopinj mra-za po Beaumir-u, a vceraj jutro kazal je gorkomer 6 stopinj gorkote, torej razlocka celih 14 stopinj. Ali nij to res cuda? Cudna re&tev. Na Ceskcm igralo je nad 40 otrok po ledu v Moldavi: Mej igranjem otroci niso zapazili, da je led razpo&l in pozorni so postal i Se-le, ko je uze bilo prepozno—kajti velika ploSca ieda za-fiela je naprej se gibati. Velik krik nastal je vslcd tega mej otroci in ljudje prihajali so od vseh strani, a pomogati niso mogli prestrasenim otrokom, ker niso imeli nijednega colna. Vendar pa je ledena plosca toliko blizo sukemu priplavala, da so lehko otroci iz nje poskocili v hiadno vodo, iz katere so jih na po-moC priSli kakor ribice polovili, a samo jedcn 4 leten decek je bil v nevarnosti potopiti se. V tem hipu od-loci se koj 13 letna hcerka jednega kovaca in skoei na ploSce ter potegne iz vode defika in ga srecno na suko prinese. Ravno ista deklica je uze lansko leto dva otroka enake smrtne nevarnosti resila. Zacestni odbor gori§ke okolice je bila v pondeljek dopolnitna volitev, namesto omrlega g. Ganz -a in g. Musi6a, ki seje odpovedal. Izvoljen je bil g. Monari, Italijan iz SempaSa, in g. Jozef Sinigoj, zupan dornber^ki. Cudijo se nekateri, da je prisel Italijan v ta odbor. Volitve za enake odbore so pre-veS tajne, to je uzrok. Eoparji v obli^ji Gorigke. Pred nekaterimi dnevi napaden je bil v noci na cesti iz Gorice v Bil-je nek Z., a tolovaji bili so berzkone oplaseni in so zbezali, brez da bi bili Z-u kaj zalega ucinili. Tr^no poro&Io firme Jos. Pipan & Oomp. V Trsta 10. Jan. 1877.— Tezko je porocati o tako nestalnem trgu! Eava je podrafala. Rio velja gh 100 do gl. 112 po kakovosti; za Malabar nat., ki je bil po gl. 116 vpraSajo importeurji gl. 123.— Ceylon plant., novo ravno doSlo blago se je placalo „in monteu slabo in dobro po gl. 155, tako da srednje Ceylon plant, bi stalo denes po gl. 160 z 2n/0 odbitka. Olje je nekaj malega poskoeilo, jedilno olje po gl. 491/2 do gl. 53, namizno po gl. 62 do gl. 70 po kakovosti, vse z 2°/0 odbitka. Juzno sadje brez kupcije. Bajz\ posebno anglezki, je podra^al, tako da pr-ye vrste se ga ne dobi spod gl. 18 in tudi gl. lsi/*-itelijanski ostal je pri starih cenah od gl. 20l/2 do g. 261/2 brez odbitka. Iflstnik, izdavatey &peh in mast je na Anglezkem bolj draga, kot tu-kaj; mast Wilcocks po gl. 68l/2, Bancroft po gl. 72. Speh, 5e t zaboju 20 kosov. gl. 66I/4, Ce^pa 16—17 kosov gl. 671/2 do 68 brez odbitka.— Zito—zopet nekaj poskocilo, ker ni prodajalcev: turcica prosta na kolodvoru po gl. 5.50 do 5.65 vsarih 11G % po kakovosti brez odbitka; fizol—je pa dosti ceneji, kot je bil; tu je veliko blaga, dosti ga dohaja in ljudje imajo pla&la in morajo oddati—tako imenovani Cocks g. 13., rudeC gl. lll/2,zelen dolg gl. 111/2* bel dolS Sl-l2l/o, rujav gl. 11; pri tem blagu so to nominalue ce-ne, ker Cocks se je ze denes prodal po 131/2 "m ze_ len po gl. 12.; ie pride jutre kaka veca narocba, bo cena hitro poskoinla, to pa narocbe ne pridejo, kdo ve, kaj bo ! Petrolej—je najsitnejSi artikel; prevferajsnjim se je lehko racunil po gl. 2r>V* do gl. 2fil/2, kakor je kedo trenutek zadel; vteraj'gl. 27T denes—ilenes vpraSajo imetniki gl. 20 do 30, vse brez odbitka, rocen denar; sploh se pa ne misli, da se bo ta cena vzder-2ala; tu so 3 ladje v trdnih rokaht tako da se z 2 roke cenejc vkupi. To je vie taka igra, da clovek ne ve kaj poceti in kako svetovati.-— Politika §e zmi-raj nejasna, kar je v dobro le borsnim igralcem, pra-vemu, poStenemu trgovcu pa ne,iu kdo trpi? Sem ter tje trgovci, sploh pa vbogo Ijudstvo. — Napoleoni od 9-U3 so §H na 1>"J!> potem na 10.021/g* od 10.0)J, zopet na 10.02 in zopet na 10.01; za april so se pro-dali po 10.12; Lire bterl. 123.7511a 124.25,11a 124.75, na 125 itd. Variatio delectat. LISTNICA UPBAVNISTVA. G. Josip RuiIpz Thim'Icc. Poslali stf nam lani 3 «M. ; zilaj so f. 2.«riO; torrj smo v/cli f. l.HO z:i It?70. in samo 1". 1 za 1877 0. p. Dilantin, Tomin. Vn-jrti t\ 2 in vpHali /a leto 1870. (J. Kari/. Mcrce. Prejrli f. 4.3> in vi.i>nli na lansko lo-to. C. g. J. GloboCnik, Kailil. Prjjrti f, l.-JO za I. kvart. 1*77 in vas prosimo, da nam poaIj«*te Satiporl-ov prevorl. Sanjp po-letno nooi. G. Franc Kratnr, Mlinsko. frcjolt smo f. 4.^0 pa za leto 1S7G in ne za 1877. Oitalmea, Zasrorjr. .Pn-joli f. 2.:?0 Ivot narofiiino na II. semester \H~t\ Za sem. IH77 nam nitrate se doposlati. G. J. I.uznik v I'olubinju. I'rejeli 4 glil.; do konec 187G nam gre se GO soltlov. LISTNICA riKKDNISTVA. Srdna hvala innogim prijatcljcm za vosfila. Izkaz Stevilk vzdignjcuih v Gorici 8. decembra 1870 kakor dobitkov lotcrije, ki je bila dovoljena v korist zavoda abogih in zapuScenih deklic v Gorici vsled ministerskega reskripta due 22. februarja 1875 st. 4<116 in 4. julija 1870 St. 120. — 44953, 30333, 10100, 18098, 1558, 9330, 10110, 38531, 2381, 8204, 4130, 33022, 23092, 8815, 37373, 12459. 17187, 2855(h 5253, 18573, 41208, 0045, 40408, 33307^ 8740, 10810, 33887, 3155, 11253, 38200^ 21249, 8203, 24958, 10932, 2229, 27203^ 30540, 27180, 8811, 370O, 1703. 20327. 4480, 10219, 0101, 4444, 3380i, 9047^ 30031, 17375, 1888, 5240, 1089, 27145, 3395, 8351, 3870, 42049, 83G0, 13429, 1002. 22170, 23715, 25949, 25070, 42004, 9102', 31973, 11701, 27070, 11282, 30907, 2391, 38023; 2700, 5109, 35044, 40274, 34070^ 30400, 14381, 23450, 19743, 1924^ 15700'. 0857, 29GCT; 30371,7951, 18708, 8117,38103. 24290, 1570^18001, 0988, 10108, 11407; 15599, 18017, "$0893, 12171, 20490, 104KK 29771, 40725, 40x422, 23114, 28951, 5729^ 24973, 32932, 2G5oS, 4818, 44255, 3590S, 15397, 40198, 42927, 13938, 38780,35907. 24550, 21237, 25525, 25542. 37857, 23545 20009, 4000, 44984, 4599, 41122, 40259, 38408, 1018, 25503, 31955, 3250, 1041^ 13818, 27408, 25042, 23992, 10192, 10992^ 25994, 11933, 22933, 24302, 42075, 11172^ 2404, 23874, 43703, 17057, 12020,' 20511. 30536, 15870, 4702, 43993, 17909, 27778^ 25823, 17398, 14189. 13076, 23722, 16588" 18692, 20705, 34712, 8328, 18037,' 23S31, 27012, 34040. 30099, 4502, 4503, 21207^ 40237, 12398, 24488, 12397, 34039, 3344^ 13203, 32525, 41090, 34038, 32524, 35712. 41691, 6211, 17454, 10227, 15007. lim^ 28897, 32018, 30011, 10991, 44492, 10164, 10724, 24286, 21597, 2997, 20401, 18399', 30571, 18400, 42048, 23783, 44354, 34136^ 24599, 8767, 16188, 41730, 1495, 1490, in urednik: VIKTOR DOLENEO.: — Tiskar: MAILING v Gorici. 41627, 23864, 33893, 44103. 10281, 35790, 5280, 2292, 20012, 2168, 27638, 39672, 9326, 43237, 13210, 6917, 12374, 19615, 33876, 35968. 25067, 23680, 25340, 8101, 17436, 13378, 21881, 21672, 41625, 42901^ 24239, 40487, 40488, 3313, 11854, 11853, 28534, 19468, 4306. 2437, 12705, 33754, 33013, 21079, 17753, 36573, 32965, 29724^ 17735, 42371, 25619, 24246, 27779, 14047^ 18884, 25522, 4685, 20340, 10132, 38307, 29158, 24370, 15556, 32926, 4598, 33309, 42430, 11905, 20174, 44602, 13226, 32673, 15068, 7052' 9025, 41996. Razpis ueiteljske sluzbe. Po sklepu ces. kr. pomno^cnega okrajncga sulskega svctovalstva v Tolminu se razpise s tera sluzba uciteljice na Ijudski soli v Kolmridu z Ictno placo 400 gold, in povisevanjcin po na-menu dczelnc postave od 10. inarcu 1870 St. 18 in potem s postavno lctno odSkodnino za stanovanje. Prosnje s potrebnimi dokazi sosebno s pri-cali o pripravnosti za uLiteljstvo naj so najdaljc do 10. februarja t. 1. pri krajnom solskcm svc-tovalstvu v Kobaridu vlozijo. Prosnje onih uciteljic, ki so zc v sluzbi, se imajo prcdloziti po poti prcdpostavljcnc o-krajnc solskc oblastnijc. C. kr. okrajno solsku svctovalstvo v Tolminu 5. Jan. 1877. V iiajcm sc dajc lopa hisa lczcca v sredi mesta na Dolcnjskcm z dobro tergovino me-Sancga blaga (Spczcrciliandlunp;) z vi-nogradi in poljem — vse blizo ze-lcznicc. Pisma naj se blagovolijo adresi-rati do I. februarja t. 1. na g. R. 3C. 102 Triest ali pa na nase uprav-nistvo, katero natan&ie pogoje tekoj naznani. *%mm&mm&mmem- Vos6ar U Lnigi Bader, Cegar firma obstoja v Gorici uze cez 25 let, priporoca cast, gospodom zup-nikom, kuratom in cerkv. administra-torjem svojo zalogo voscenih pridelkov, katerih dobrota je bila pripoznane na goriski in terzaski razstavi se sreber-no svetinjo, na monakovski in na sve-tovni razstavi pariski in dunajski s pohvalnimi pismi, in zagotovlja, da se dobivajo pri cjem sve^e iz pravega voska po nizkih cenah.