Sadjereja in česa je potreba, da nam bode koristna. (Spisal Fr. Matijašič.) Kolike važaosti da je sadjereja za aas, ae more se zadosti mBogokrat opomaiti, veadar je treba pomialiti samo aa to, da je ravao le ediaa aadjereja oaa stroka gospodarstva, katera aam daje sredatvo v roke, od aašia zemljišč dohodke pridobivati, kakoraajih v aaaih sedaajih goapodarskih razmerah ae moremo na kak drug aačia ia s katero drugo atroko gospodaratva aikakor doaeči. OpomBiti hocem tudi, da aas oskrbovaaje sadaega drevja — razun, kar ataae drevo ia sajeaje — staae zelo malo, ter se bodo tudi ti izdatki s časom zaižali s tem, da bodo drevesa postala ceaeja. Ker pri aaa imamo vaeskozi le tako imenovaaa viaokodebelaa drevesa, t. j. taka, ki imajo do 2 m. viaoko deblo, za to moremo pod njimi gojiti travnike ali druge poJjake sadeže ia odpade tudi aam s sadjerejo le malo, ali celo uič zeinlje za poljedelatvo, ai treba aam tedaj tudi za aadjerejo porabljeae zemlje ceBiti visoko, ter ako k zadajemu tudi les, katerega aam zapusti urorlo drevo za kurjavo ali tudi za kako drugo porabo, vzamemo v račuu kot dobodek, amemo reči, da so dohodki, ki aam prihajajo iz aadjereje, skoraj čisti dohodki. Vže iz teh vzrokov samib mora tedaj vsak pametea človek, ia tak, kateri želi naaemu kmetu, kateream ae aedaaji oas zarea huda godi, količkaj pomagati. mora mu svetovati, naj se vestao poprime aadjereje. Žal, da ae ravao takih Ijudi ae uajde muogo, a še maaj takih, kateri bi kmetu dajali tudi pametae aasvete. Ia ravao to je po mojem maeaji aajvečja ovira za sadjerejo! Še redkeje pa ae pripeti. da bi oni, kateri še hočejo svetovati kaj, mogli tudi djaaaki pokazati, kako je to ali uao razumeti, ia če tak pri teBi ai dosti spreten ia vajea, ae bo se mu delo po volji poarečilo, še maaj pa je s tem prepričal priprostega kmeta, ker ta. videč, da se unemu delo ai posrečilo. aema več zaupauja va-aj. Ali ravao to je glavaa reč pri kmetu, da oa ima do oaih. ki ga hočejo česa učiti, popoluo zaupaaje, ter da se vse, kar se mu priporoea, tudi praktično pokaže, tako. da oa vidi uapeh tega. dela, ker drugače ae veruje aa aj, temveč oataae pri avoji stari aavadi. To pa sicer tudi ni vsikdar aajaeumaejše. Poznajoč dobro te lastaosti kmeta, skrbel ia želel sem pri mojih potovaajih vsikdar za to, da je bilo pripravljeuo zadosti gradiva, s čemer sem to, kar sem učil ia razlagal, zatem tudi djauski razkazoval. Veadar je to večiaoma bilo mogoče le tam, kjer sem se bavil dalje časa. V prvej vrsti morali bi tedaj aaae ljudatvo podučiti, gled<; sort, katere ima saditi. Tudi v tej reči ae aeverjetao maogo aespametaega stori. Navadao se godi tako-le; Kmet, kateri je aprevidel, da se je treba sadjereje poprijeti, išče aveta, ker mu je na tem, da ae delo a paraetjo začae. Veadar, bodiai, da je Baletel aa človeka, ki sam malo o sadjereji razume druga, kakor jezičiti, ali pa je naletel aa človeka, kateri mu iz samega aortoljubja ne more dati pravega Basveta, katere aorte aaj sadi. Prvi mu aažlobudra Bog ZBa. s čem uaesa polna. tako, da kmet prišedai domov, ae zaa prav, kje bi aedaj začel; drugi zopet pozaa (?) vse sorte, ter mu aašteje od vsake kdo ve, koliko, se ve, da samo dobrih lastaoati, tako, da airomak aa zadaje vefldarle ae zaa, katere bi volil. Ali je pri takih razmerah čuda, da se aadi brezštevilBo v8akojakih sadaih sort, ki ae k večjemu potem izkažejo ali BeapoaobBe za dotičae krajevBe razmere, ali pa aemajo sploh nikakove vrednosti? A če potem pride red kritike čez uae ,,dobrotaike", ki so vse to aasvetovali, potem se se ve, da vsaki, kolikor mogoče, zaa se še izgovoriti. Daadaaes pri aas ai aajti več kmeta, ki ae bi imel kolikor, toliko sadaega drevja, ter vsak iz med ajih je gotovo vže večkrat prodajal sadje. Ako te tedaj kdo vpraša, katere sorte da aaj aadi, treba mu staviti samo protivprašaaje: katere je dosedaj uajležje prodal? Svetovati mu bode tedaj, aaj oae sorte sadi, katere je dosedaj tudi aajležje ia aajbolje prodajal. Izjema morala bi se v takem slučaju delati le tedaj, ako isti poseataik dosedaj res Bi imel aijedae žiahtae sorte na svojem zeailjišču, ter je svoje sadje dobro prodal samo iz uzroka, ker sadja v drugih krajih ai bilo iu so kupci tedaj bili primoraai, pokupiti vea sad, ki je ravao zraatel. V takem alučaju se ve, da morale bi ae mu aasvetovati aorte, katere se v drugih krajih tudi v dobrili letih prodajo za dober deaar ia so tudi glede zemije ia pod- nebja aposobae za dotičai kraj, ter imajo oae Ia8taosti, katere se zahtevajo pri oai porabi sadja, za katero ao ove aorte aameajeae. (Dalje prib.)