List f I ne I * Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsakb \ vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „"Novic". V Ljubljani 5. februvarija 1892. 4z Politiški oddelek. objektivnih podatkih življenja učiteljišča, nepristranske zgodovine. V I Nekaj o mladočeški politikih že stari Rimljani so imeli pregovor: Historia est k magistra vitae — zgodovina je učiteljica življenju. Enako Grki: Ako se posvetuješ o prihodnosti, Po teh podatkih, ki so v mnogim od nas še v živem spominu, oglejmo si politiko naših bratov Čehov od leta 1866. naprej, ko je bil Beust po Belkrediju ustavljeno, tako rečeno februarsko ustavo zopet oživotvoril. Njih so rekali stari program je bil tudi tedaj češko pravo in narodna ravnopravnost in sicer naj pred ono, kot pogoj in vzemi si preteklost za vzgled. Zakaj omenjamo te, za vse čase veljavne, ter i tako vsakemu razumniku znane res- « nice ? Zato, ker se dan današnji zlasti v politiki, katero imenuje tudi Bismark najrealnejšo vednost, toliko dela brez ozira na zgodovino, brez ozira na sedanje izkušnje in njih nauke. Ako komu, treba je gotovo najbolj politiku, da kolikor mogoče, natančno pozna vse razmere, tiste, ki podstava tej. V smislu, tega svojegä programa postavili so y se Cehi po zgledu Madjarov na s.voje posebno stališče, narodnost podarjajoč, da o pravu češke krone nima določevati državni zbor na Dunaju, ampak češki deželni zbor in kralj. In kako taktiko so si izbrali Cehi, da bi uresničili ta svoj program ? Odločno, ter energično so zastopali SVOJO rec m porabili naposled tudi pospesujejo njegov namen m one, ki ga ovirajo Po skrajne pasivno djanskih razmerah mora biti umerjen njegovega delovanja s program; po njih se mora ravnati njegova taktika. Kdor prezira odločujoče faktorje, kdor zahteva preveč ali ob sredstvo, ki je na razpolago lojalni opoziciji ' t politiko. Svojim Nemcem, da bi jih pridobili, nudili so bel list, naj zapišejo sami na-nj, kar koli se jim zdi po-' trebno v obrambo svoje narodnosti. nečasu, temu se nikar ne čudimo. ako vse njegovo še To politiko so delali Staročehi mnogo let brez strahu tako glasno in ognjevito prizadevanje ostane brez uspeha in brez ozira na velike stiske ter velike gmotne, kakor in ako on niti tega ne doseže, kar bi bilo pri drugačnem narodne škode, ki so nastajale iz nje za češki narod. Na-ravnanji doseči mogoče. posled pa so se morali prepričati, da jih ta politika z Imenitna in jako pomenljiva pravda je zdaj ne samo vsemi svojimi velikimi žrtvami ne dovede do zaželenega na Češke m. ampak tudi pri nas, katera politika, da je cilja in lionca. Pokazalo se je, da so zapreke, zadržujoče boljša. Staro- ali Mladocehov. Misli in sodbe o tem so izvršitev njih programa, mnogo večje in močnejše, nego tudi pri nas različne* in nekateri Slovenci se zelo nagib- so mislili. Prvi in najhujši zadržek so bili Nemci, močni obsojajo že po svojem številu v čeških deželah, vrhu tega pa še v vred Ijejo na stran Mladočehov, ter s temi v % • staročeško politiko kot napačno, popustljivo, neplodno, zvezi narodu pogubno. Ta pravda je za nas silno važna, ker Madjarov in dobivajoč pogum od z vsemi drugimi avstrijskimi Nemci, podpirani od « » češki in slovenski narod, kakor smo že rekli, imata skoraj enak položaj, enako usodo in zato je češka politika od sosednega nemškega cesarstva. Stališče Čehov je bilo v tem oziru popolnoma drugačno, nego Madjarov, kateri so si znali za Ogersko nekdaj močno vplivala na slovensko in mi smo vselej pravo pridobiti vse ogerske r ode. celo Hrvate Drugi prav živo čutili nje dobre, kakor nje'slabe nasledke. Ta zaaržek je bila ustava, kater velika važnost češke politike za nas sili nas vestno so pri ter oktrovano februarsko sami se Nemci trdno oklenili, ker se Čehi niso hoteli zadevati si, da jo prav razumemo in presodimo, ne po udeležiti, predelali sebi jako ugodno, s postavno večino, svojih željah in občutkih, niti ne po glasovih strankarskih v sedanjo decembersko, ki je zadobila cesarsko sankcijo, časnikov ali agitatorskih govornikov, ampak po djanskih. Tako so pridobili Nemci proti prejšnemu pravu češkega 4 t r M /v If'V'vV.'J'. \ if-'' % I ^ > \ < s v ^ % J- P v kraljestva, novo trdnjavo, katere Cehom pri skrajni ener- v kteri ne^ bo Čehov, kakor je storil njega dni Beust za žiji ni bilo mogoče več premagati. « Slabi nasledki pasivne politike postajali so vedno 1, (lecembersko ustavo. Te pro zgodovini zadnjih let posnete vrstice nam » ( očitneji, narod se je naveličal in celo Mladočehi so jeli kažejo, da ni res, da so bili Staročehi le vladni kimovci; • * delati proti njej. Te djanske razmere so prisilile Staro- ni res, da bi ne bili storili vsega, kar je bilo pri obsto-čehe premeniti, ne svojega programa, ampak svojo taktiko, ječih okoliščinah za narodni program Vstopili so v državni zbor in poprijeli aktivno politiko. Mladočehi ne morejo imeti in najbrže nimajo drugega storiti mogoče. Tudi Skušnja jih je bila i)odučila, da zunaj ustave ni mogoče programa. ko Staročehi; so pa v veliki nevarnosti 1 nič doseči; po ustavni poti pa le tedaj, ako si pridobe vsaj kakor se zdaj vedo, da zabredejo v tiste politične ugodno večino. Po tej skušnji so se odslej ravnali in po- napake, in nekoliko so že v njih, iz kterih so se Staro- stah člen državnega zbora vecme, imenovane železni Čehi še le po mnogih britkih skušnjah srečno izkopali. mogoče obroč. Da so v tej. mnogo, dosegli za svoj narod, zlasti za Potem pregledu mislimo, bo tudi nam Slovencem tisti del svojega programa, ki se tiče narodne ravnoprav- soditi, ktere politike nam je želeti, politike Staro- ali Mla nosti to bo tajil oni 9 ki nima pravega razuma, ali dočehov. Da bi pač zgodovina ne govorila gluhim ušesom! kateri iz strankarskih ozirov nalašč razumeti noče. Vze-mimo le pridobitev popolnega češkega vseučilišča, množino čeških srednjih šol vsake vrste, jezikovne naredbe žastran češkega uradovanja. Lahko rečemo Politični pregled. 1 do popolne narodne ravnopravnosti skoraj da Čehom manjka Državni zbor. Poslanska zbornica posvetovala se ne druzega, kakor, da postane češčina tudi notranji uradni jezik. Res da za vresničenje druzega dela je preteeene dni o preustroji jiiridiciiih študij in dotičai zakon tndi vsprejela. Izinej naših poslancev govorila sta posl. gg. dr. Feriancic in dr. Laainja in poudarjala opravičene zahteve slo-svojega pro- venskega naroda pri uravnavi juridičnih študij. Zakon ta je grama t. j. češkega prava niso storili neposrednega pred- gosposka zbornica že pretresovala, a ga ni v teni smislu sklenila loga. Pa zakaj ne ? Zato, ker se zapreke temu v nobenem oziru niso zmanjšale. Skusili so bili že, da se češko pravo nego sedaj poslanska zbornica. Morala se bode torej g proti volji Nemcev ne da uresničiti Teh nasprotovanje po vstopu Cehov v državni zbor ni ponehalo; osposka zbornica še enkrat ž njim pečati in ce ta sklene zopet kako • • premembo, morala bo poslanska zbornica ta predmet še enkrat « pretresovati. raji se je Mladočehi. še poostrilo. Vender tudi Glavno glasilo Mladočeliov je postalo v tem oziru Staročehi niso nenavadno krotko. Dan za dnevom piše za spravo vseh čeških križem rok držali / zvezo so stopili ravno z onimi strank. Po mnenji tega lista je dovolj stvarij, v katerih vsi državnimi poslanci, ki se poganjajo za večjo deželno av tonomijo, ki je tudi v prid češkemu pravu. Dosegli so s pomočjo te zveze, da se je predrugačil državni volilni Cehi lahko skupno delujejo. Tako se lahko skupno potegujejo za češko državno pravo in narodno enak(^pravnost obeh narodov v deželah češke krone To je zares prav 'lepo. Skoda, da dr. Gregr in njegovi tovariši te^a neso prej vedeli. Kdo je pa red zastran češkega velikega posestva v očitno korist če- napravil razpor med Čehi ? Mari ne Mladočehi ? škemu narodu. Ali s punktacijami, poreče kdo, so jo pa zavozili popolnoma. Morebiti pa ne. Marveč se nam zdi, da je to edina pot, ki bi omogočila vresničiti češko pravo. Rekli smo že, da je temu pravu najbolj na poti nasprotovanje Nemcev, ki so v deželi. Izkušeni stari Čehi ko vidijo, da so s svojo politiko napravili tiasko, pa moledujejo za skupno postopanje. Kakor bi bilo tudi takega s kup nega posto- panja tudi želeti, vender zlasti po zufinem dr. Ixreora govoru, to ni lahko mogoče. Dokler bodeta dr. brregr m Vašatv kako važno vlogo igrala v mladočeškem klubu, na skupiio postopanje ni skoro misliti, ker se češki- veleposestiii I in moravski po- to dobro vedo, ter so si vedno prizadevali, da bi jih kako pomirili in ravno punktacije so imele biti tisto, kar bi slanci že z ozirom na druge zaveznike v državnem zboru ne morejo lahko pajdašiti z Mladočehi. Nam s» dozdeva, da se dr. Gregru že v klubu spodmikajo tla in se boji, da ne se napisalo na beli list, Nemcem v ta namen ponujani. ostal osamljen, za to je pa njegovo glasilo nakrat tako spravljivo Recimo, da punktacije, kakor Mladočehi trdijo, res ne ustre- postalo. Toda najbrž je sedaj že malo prepozno. zajo popolnoma ravnopravnosti; recimo tudi, da''Nemci z njimi še ne bodo pomirjeni; ampak da se hočejo se Ogersko. na Ogerskem, bolje utrditi za nove napade na Cehe. Ali načelo, izraženo v punktacijah je gotovo dobro, ter ne vemo, na kteri narodne rn drugi način bi bilo mogoče uspešno varovati manjšine proti večinom. Ali ne iščemo Slovenci ramo istega, ko zahtevamo združenje vseh slovenskih pokrajin v eno upravno skupino; ali ko zahtevamo posebnega nad- « zorstva za slovensko šolstvo; ali sestavo volilnih okrajev po narodnosti? Zatorej se nam ne zdi politično, ako Mladočehi punktacije popolnoma zametavajo, ko bi morali delati na' to, da bi se primerno prenaredile in popravile. Oni — Sredi minoh^ga tedna začele so se volitve se nadaljuje ta teden in bodo jatri končane. Tudi letošnje volitve neso minole brt^z prelivanja krvi. Veliki izgredi bili so v Banuy-lluiivadu. Predsednik je opoludne proglasil volitev za končano, dobro vedoč, da ima vladni kandidat precejšnjo večino. To je pa jako raziražilo opozicijonalce, katerih je še mnogo čakalo pred volilno dvorano, ker neso volili. Vdrli so v dvorano, napali volilno komisijo. Vse člane volilne komisije so več ali manj ranili, predsednik ima osem ran, edno jako hudo. Volilne spise so vse vničili. Žandermarija je poskušala napraviti red. Ker se pa razburjeni volilci niso hoteli so žandarji jeli streljati. Tri razgrajalce so usmrtili in ednega jako nevarno ranili. Ljudje so pa stali kot zid pred V volilno dvorano in vohlna komisija ni mogla oditi. Se le došla osvobodila. V Dobrečinu so bili tudi izgredi in sta posebno dva volilca hudo poškodovana. V Aranyos-Megyesu so razburjeni opozicijonalci napali vladne pristaše in jih ka- v v* hočejo z ljuljko vred tudi pšenico izruti bati se je vojascma jo je ako bodo to pot nadaljevali ali njegov naslednik da naposled grof Taaffe v • za punktacije poišče druge vecme 9 menali. Vojaki so le s težavo napravili red. Velik nered je bil I, Ko tudi v Ogerski Sobotici. vladni j-ristaš, so opofi volilne zapisnike, in hudo pretepli vso predsednik naznanil d J in prav :la drli v dvorano, vnicili potem Poljaki ki ffoverner (xurko poklic? podpirali R Var te diii v Peterbiirg in olilno komisij Žan POV se, da v Pet^^rbur dobi navode kake i naj se darmeriia in v napr so red s silo. Tri osobe so ubite v veliko težko ranjenih. Poročilo od ogerskih olitev 15 prav poroč la z boj Kohkor je znano, je p o mi ni aj o ienih libe- bodoce drži proti Poljakom. Komunikacijski minister Gibeuet dal je ostavko, katei le 234 ista ■^rodoe nezavisne stranke 61 in Ü tudi vsprejel Vzrok ostavki je menda to, ker je car zvedel za nerednostii pr železnicah in da se žito str pristašev 1 Ta poraz liberalcev je hild vdarec za vlado Liberalna stranka, je zgubila 15 mandatov, dajočim ne odvažiije redno temveč po postajah leži, docim Ijadj državnem zbc je i delala huje jej bode nasproto\ sedaj ko ladi idi Že v razpušcenem lakote mro. Vse to je carja razjezilo in odstavil je polkovnika Wendriha je pa pooblastil, da zadevo pi ministi velike sitnosti narodom narašča. Vladna stranka ima , Se mej zboru sicer še večino • V V da njen pii Nemčija Debata o novem šolskem zakonu v pruskem ? ali pomisliti volitvami se treba fzah. z liberalci. Zaradi tega je vi se že govori, da odstopi sedanj da so mnogi vladni priverženci da v verskih zadevah ne bodo gl; vladna večina precfj dvomlj pred deželnem zboru je končana in se je dotična predlo po hudi borbi Proti m dokem razmotravanju izročila odseku 28 članov m ministerstvo iz tako imenovane iirodne stranke Ta tranka sicer nema čine. ali bi hitro vladni šolski predlo Virchov ter posebno prije pri vi mu je odgovarjal posebno odločno govoril poslanec duhovščino. Di trdil proti pridobila, ko pride krmilo. Vehko število liberalcev bi prešlo mej brezbcštvom in vero in da je brezbostv Posebno potrebna zdi se drž kancelarj di kancelar Ca-predlogi boj a vi nevarno. ka šola za delavske v novi vladni tabor, zlasti vsi tisti, ki se za svojo izvolitev ker se te zaradi pomanjkanja časa in nedostatiiosti v im zahvaliti vladnemu f riti^ku. To so namreč taki ljudje, ^^ Dotrebnih pripomočkov ne morejo dosti baviti z od podpirajo nko vlado, če skrbi da ube mandatov otrok minister poudarjal da je namen nove svojih ke Da izid za vlario ni ugoden, temu je mnogo pripomogla nižja predloge, šolo navdahniti s krščanskim duhom, da bo pa po nje duhovi ralcem v mnoe:ih krajih silno agitirala proti libe Žalostna prikazen je pa da govern mnenj lahko imel še vsak svoje tojno mi s pri novih volitvah ^^ ^^^^ mu ne bode pri tem ovir delala tako imenovana nezavisna stranka tol ko napredov Ta stranka nost nasprotna vsaki zvezi Ogerske z Avstrijo Vspeh te stranke torej doka da v madjarskem narodu narašča Švica. — Švicarski stanovski svet je ednoglasno dovolil edni kredit 7,650.0u0 frankov v vojaške namene in raštvo proti Avstriji. Vedeti je eba da bi najbiž bilo še prejel z eliko večino trgovinske pogodbe z N in Av več prista te stranke voljenih, da so bile bodne Tak ad odi božanje [Madj olitve zares svo- Morda bodo sedaj pre O ko Mej Francijo in Španijo je prišlo vender do s ke videli oni krogi, katerim mora v prvi rsti biti lež če na moči vojne. S 1. februvarijem počenši vvažajo stroogersk prava in da se države, da sedanja politika na Ogerskem ni bila bode treba začeti ozirati tudi na nemadjarske v Span proti visoki španski generalni narodnosti, drugače utegne priti do tega da se bi Ogerska kušala popolnoma odločiti od Avstrije francoski predmeti tarifi, španski izdelki isoki francoski tarifi. Da se pogodba ni škodo je to Franciji, ker ni zdaj z dvema za francosko trgovino jako važnima sosednima državama, z Italijo pa v Francijo proti sklenila, največ v češka sprava Zedinj lev vse sile napenja in Šp v nobenem tigovskopogodbenem razmerji a bi azdelitvi okr posestnike pridobila, da bi jej pomagah pri po narodnostih na Češkem. Belgija Zbornica vsprejela veliko v • večino trg za- radi tega obrnil do princa Schwarzenberg dal razumeti, da veleposestniki nikakor ne privolij bi se v deželnem zboru poprej sklepalo v tej zadev' Plener se Poslednji mu je vinsko pogodbo z Nemčijo in Avstro-Ogrsko Anglija Na Andeškem nameravajo katoliške škofije v to d da oblastva deželo rešijo dotična dela da se bode jasno videlo, kake mesto primasa prazno na novo razdeliti in se jim posebno ugoden čas za reformo zdi ravno sedanja doba, ko je vsled smrti kardinala Manninga — Kot kandidati za namestnika Man- azmere se napravijo z razdelitvij okrajev V od j imenujejo se knezoškotijski vikar Gilbert, škof Vaughai ških veleposestnikov je dal torej razumeti Plenerju da Nemci in škof JPl - ^ bi meli ijraje nemajo pričakovati, da bi jih podpirah veleposestniki ko bi toliki pa ednega drugih dveli, nnjbržo bo pa imenov zadnjega, angleški ka- škof se z azdelitvijo okrajev imelo osnovati kako zaključeno nemško Vangl mlje. Princ Schwarzenberg je pozneje imel posvetovanj z ^ ^ * v Portugalsko. Vlada gleda in skrbi na vse strani, kako moravskimi češkimi poslanci in drugimi konservativnimi elepo bankerot kako pomagala dr sestniki o tej stv prišel na Dunaj Vod j čeških Nemcev dr. Schmeykal je Razne stroške je jako omejila, pl da se na merodajnih mestih pogov da e naj razdelitev okrajev ne odlaga. Bil je najprej pri ministru Knenburgu, kateri bode posredoval mej vlado in levičarji. Beda, ki je nastala vsled lakote po nekaterih vtči. Razun lakote, različnih boleznij bi odvrnila preteči di žavi iz denarnih zadreg znižala in nepotiebne urade odstranila vzdfževanje različnih ministerskih uradov znižala, odpravila Da tudi stroške za naučno ministerstv m je spojila z ministerstvom za notranje Rusija. — kili pokrajinah edno tare in muči ljudstvo še in pri vsem tem mrazu ljudj hud mraz. Toplom kaže 25 30 reči. Tudi je kralj objavil pismo, v katerem izjavlja, da se vsled slabih denarnih razmer, ki tarejo državo, odpove petini svojih dohodkov, z namenom, da se ta denar porabi v pokritje dr- se kuriti ne morejo ker so ži- vino večinoma poprodali in si nimajo s čim drv pripekati oni'h krajih, po katerih so že sedaj samo slamo in bičj Po žgali, žavnih dolgov. Egipet egiptovski postavo Pretečeni teden otvoril novi podkralj zbor V svojem nagovora obljuboval pa vsled slabe letine tudi tega nimajo .skrbi, kako bi prebivalstvu pomogla v bedi Vlada na vse načine je biti zvest naslednik svojemu očetu in da bo del da se vsem onim se pečajo s , Car je zaukazal kako domačo lesno indu da se odp davek na patente in se davek na sol na to, zniža. strijo v to potreben les zastonj na dom ustavi Vsega skupaj Narodni zastopniki vzeli so podkraljeve zatrjev zadovoljstvom na znanje. z velikim dal je vlada do 1. januvarija 1892 ze 2.960.000 rublj Turčija Turčija plačala je letos 350.000 turških v podporo stradajoči m. Lep denar pa še nikakor ne za- funtov Eusiji kot tribut, ki ga jej mora dajati za vojno od do V Peterburgu se v gotovih krogih dela na to, da se nasproti Poljakom jelo lepše postopati Stranka ki se za to poteguje, povdarj slučaj ojske z Nemčijo ali Avstrijo škodnino. To je drugi slučaj še-le, da je Turčija dogovoi letno svoto redno izplačala. Imeti mora ali dosti denarja pa , se boji kakih sitnostij, ki bi lahko vsled tega nastale. ali t V t izdelkih marsikatei m nenavadne učinke in vspehe. Izmed tvrdk, ki imajo v zalogi dragocene lesove, imenujemo na slednje Dragoceni lesovi (Dalj Cit konec.) Katt s. Hi D i e r o f f Sohn. Dunaj VIL, Schottenfeld 46 Dunaj, VI., Gumpendorferstrasse 121 Dunaj VI Nelkerigasse 1 bivamo ga iz Amerike od dr ne prihaja od citr temveč do im Amyris balsamiter in Erithalis frutico katerim je botaniški svojo- domovino na Antilskih otocih od tod, ker mu je barva citronova nah. Obe imata Obrtnijske raznoterosti. * Javna risarska šola v Ljubljani. Pomen risar.^ke» Ö Citr znanja za sedanjega obrtni! les se zove i^i ^^'eba obširaeje je pac toliko pripozaan, da nam Jako je fin je visoki ceni za lepa mizarska dela in tudi diši po čitro-gost in težek, lepo se politira in zato obrtnik V neumornem, boj temelje vati, kolike koristi prinaša posebno obrtne- kroge, boreče se z tisti na pov risanje za obstanek, ki. muči dandanes I Braziljka, pražiljka je les ki je znan po indiis stopn najkr tri jo, ostane, a sredstva moder elikim kapitalom in veliko zna vporabiti vsa pri- amuda v tem svojem lepem rudečem barvilu. in zato je pražiljka oni dragoceni les, ki zajde iudi v. J'^oanja, katero njim barvamo piruhe onega, ki ni hodil pozor napredka. Najmanjši postanek in splošnem , tekmovanj daije se 1 more uničiti in si ni pravočasno prisvojil mu zadnjo pogorsko selišče. Domovina dandanes tod ime) lepi les kot fui loke mu je Brazilija (od stranij. Samo ročna spretnost ne zadošč pa zahodnjo-indijski otoki. Mizarji rabijo ta letnemu obrtnil več za razna hna dela ojem obr in v ga čislajo in čestokrat vporabijo tudi za vijolinske broinimi tovari treba 5plošr se ponuja od vseh sedanjemu pod- mu je nekoliko dalje ozreti v omiki, ako noče zaostati za mnogo otemni časom nekoliko se so pridobili obširnega znanja. In risanje mora pac šteti med prve predmete a da se lepo likati in kaj krasno polirati. Nemško sadu za porablj trud nam ime mu je Brasilienholz, Fernambukholz. Drevesi, ki dajata pražiljsko, sta Caesalpinia brasiliensis in C. echinata Ced naslovom Aziji Les, kater je ministerstv e. oddelek za risanje ali Cried e na te za uk in bogočastje ukazalo strokovni šoli za lesno donašajo obrtniku važnost risanja , da se . otvori na industriio J ka šola, posebni je na- ne izvira od prave cedr kupujemo pod tem menjenav prvi vrsti obrtnemu stanu, a konečno tudi vsakemu in v Afriki 1 ki b temveč od tako zvane rine, Virginischer Wachholder. To drevo biva v Severni Ameriki äste v prednji v i r g i n s k e ki se pop zanima za risanje in bi rad svoj J.a\ znanje v ičetnike risarska šola bode obsegala prvotne (Juniperus virginiana). stroko\ lenim pa bode podajala äste 6 — 12 metrov akemu na risanji. Bogate zbirke imenovane priliko stroki pojme za aditi se. v polago ole bodo tedaj akonih sloga m visoko. Barva cedrovemu lesu je svetlo-rudečkasto-rujava, P^-^ftmetov, narejenih po letnice so jako «ne, a dobro vidljive, zrcala mala in svetla: ^^ ^^^ ^^«ga onja je tudi prav prijetnega, če tudi ne Obrtnik vsake stroke bode. našel dovolj les močnega Cedrov javna risarska šol okusa porabljal na katerih Sploh ima namen, vsakemu po njegovi individualnosti je jako mehek in lahek, zelo razkolen in skorej nikdar crviv ne postane. Mizarji ga malokdaj abijo, pač pa to sposobnosti in osebniJi željah pomagati, da risanja, katera ga v prvi vrsU zanima in lesa svinčnike. Vsi boljši svinčniki sestoje iz cedrovega čakiij -1 koristi Pouk traj vse solsko leto vsako nedelj se priuci oni stroki od katere si pri- ) od kateremu je v sredi vdejano grafitovo mivo je da so jedr Zani ure, v poletnih mesecih pa se bodo tudi razlagal votni pojmi geometriškega in projektivne sili leto kor vdomačiti to koristno bi Tudi r prostor Francoskem z velikim vspehom posku n 1 kak ves pouk je b r e z p risanj S pr- ogromne množine Faber zasadila obšii o, katere Nemškem ji z virginsko pripravo naj prinese prvikrat vsak sam s porabijo vsako bode lahko imel v šoli,, Za eboj Samo risarsko a 1 tvrdka in ka- sprejem pravlj se vrši celo leto o vsakem poljubnem času, se je oglasiti pri ravnateljstvu c. kr strokov šole v proda^j poročajo no\ Pravega cedrovega lesa ne dobimo skorej nikjer na ejsi vin, z jako dobrim vspehom nadstropje) Lj'ubljani (Virantova hiša, Zvezdarske ulice čitatelj 1 na to navo, dobrodej našega lista opozarjam t Vsaj v Evropi se tako našim prejšnih časih pa so pravo cedr ekoč nikdar ne ab i rabili posebno za svetišča kot dragoceni les visoko čislali in jo čedalj obrtnikom mnogo sadu Ponarejanje napravo ter želimo, da pi av nujno prinašala redkej m orehovega dražji. Zato pr cenih lesov Opisali smo glavne zastopnike tujozemskih ste. nadomeščati ga s ponarejenim cenejšim lesa. skušaj Orehov les postaje na razne načine rabljene v pohištvu Kdor je imel priliko videti take lesove drago Esslin^ je blagom zumil nov način, kako napraviti Paul Jäg v pote. Ako pomislimo, da ne bode kmalu pozabil njihove po- lesnih sort les, ki je skorej čisto Dotične deske ali plol se nalože IZ navadnih ednak pravemu orehovemu v prostoru se v podobi in sploh proti ognju dobro zavarovan, tako jedna porabi prilično malo boljšega lesa ker nam za podlago služi pi tenkega furnirja ^^ od deske plast svežega orehovega je obokan na druge, izdelovanj oprave se 10 lahko razumemo mehka in cena smrekovina stopi iz 1/. ^ • vv , - - lubja dni spusca vodena sopara v dotični prostor ega lubja temno orehovo barvo ki da vporaba dragocenih lesov toliko, kakor se navadno misli. To nas pouče tudi ceniki raznih firm. ki s prodajo dragocenih lesov niso tako visoke, da J ne stane vje v naloženi les ter ga orehovini podobno pobarva snema tudi orehove maroge in grče, Potem Sopara se globoko Da po- vzame P. Jägör nekaj v se pečajo ozke trakove razrezanega orehovega lubja, ga napoji .s črno namako in kajti cene furnirja v obče ^^^^ ztopljenimi železnimi opilki razmere ne mogli tudi. naši mizarji, delujoči za naše poseči po njih ter doseči pri svojih Sop po izleče lesu kakor želi, da potem pa položi ležale črno barv maroge Potemtakem nastanej na pravem orehu. o omenjenih trakov ter jo vtisne lesu. na njem maroge in lise, jednake onim I I m I t - T ' C Velikanska mizna plošča iz jednega samega kosa Nekaterniki celo priporočajo, da živinozdravniki in mahagonijevega lesa, imajoca 2 metra v primeru, stoji v hotelu Plaza v Novem Jorku. Trideset krasnih mahagonijevih debel drugi zdravstveno policijski organi nadzorovali hleve, da so poprej raz rezali, predno so dobili jedno, iz katerega je bili dovolj snažni in zračni. Pri nas se to seveda bilo moči vzeti lepo mizno ploco. * 4 » Usnjate preproge • » _ Na nemški obrtni razstavi v Lon- donu vzbujajo nove vrste usnjate preproge veliko pozornost. Posamezne trakove debelega usnja z vežejo s temnim železnim dratom tako, da leže vzporedno jeden z drugim. Na ta nečin dobe preprogo. je baje silno terpežna a primerno cena. lahko izvršiti ne da, ker še nemarno zadostnega števila v živinozdravnikov. Želeti je pa, da umnejši živinorejci pouče druge. Morda se bode dalo semtertja z lepo besedo in dobrim svetom ravno toliko doseči, kakor s strogimi • "V policijskimi naredbami. I » m Za tuberkulozo pa ne bolehajo le goveda, temveč i € ^ = Kmetijstvo. 1 »m»^ E # Čistost hlevov. Ko so pred tremi leti v Heidelbergu zborovali 9 nemški prirodoznanci in zdravniki, so se izrekli po svojih lastnih skušnjah, da se .skoro po nobeni stvari tako hitro ne razširjajo bolezni, kakor po mleku. Posebno tuberkuloza ali sušica se močno razširja z mlekom. Ljudje, ki vživajo mleko tuberkuloznih krav zbole za to boleznijo. Francoski zdravnik Vernet se je prepričal, da večina otrok, ki pomrjejo v Parizu za tuberkulozo, si je to bo- > lezen nalezlo z vživanjem mleka tuberkuloznih krav. Be-rolinski profesor Koch je pa dokazal, da se da bolezen s s tuberkulozne krave prenesti na človeka. Nevarnost je tem večja, ker se večkrat kravi niti ne pozna, da bolna. Mleko od suhih bolnih krav je nevarnejše, nego tudi druge živali, zato je pa tudi pri drugih živalih ravno tako gledati na snažnost in sveži zrak. Posebno pri pra-šičih se tudi zelo opazuje ta bolezen, najbrž je temu krivo to, da se na snažnost in zračnost svinjakov najmanj gleda. Nekateri še celo mislijo, da se v nesnažnih in za-duhlih hlevih prašiči hitreje rede. Konj in ovca sta malo manj podvržena tej bolezni, pri kozah se pa dosedaj še ni opazila. Pri teh živalih se bolezen najbrž 4 manj prikazuje, ker mnogo žive zunaj na' svežem zraku, gotovo mnogo več nego krave in prašiči, katere imajo mnogi zmirom v zaduhlih hlevih. Tudi so živali, ki se zaradi tega mnogo premikajo raznim boleznim manj podvržene. Se veda iz tega naj nikdo nikar ne sklepa, da so za konje, ovce in koze dobri tudi že umazani m zaduhli hlevi, kajti pri človeku in živalih velja pravilo, da. snažnost in dober zrak glavni pogoj zdravju. M v od debelih. Najnevarnejše je, če je krava bolna na vi- Poučni in zabavni del. menu. I Pokazalo se je, da krave posebno bolehajo za tuberkulozo v nesnažnih in pa nezračnih hlevih. Krave, ki so zmiraj v hlevu, tudi raje in hitreje bolehajo za tuberkulozo, ravno tako kakor ljudje, ki veliko sede. Zaradi tega je pa treba posebno gledati na zdrave hleve, kjer imajo živino , v hlevih. Skrbeti se mora pred vsem za dober odtok gnojnice in gnoj naj se pogostem izkidava Zemljepisni in narodopisni obrazi. m Nabral Fr. Jaroslav. 245. G-lavni kraji, iz katerih se kinovo lubje iz7aža. jenje kinovcev po starem svetu. Zinin. Sa Vse lubje, katero se je do 1776. 1. iz Amerike iz- iz hleva, prostora. T hlevu mora biti za vsako hravo 20 m^ vozilo, prihajalo je iz Loxe in Nove Granade. V teh krajih raste kinovec, ki ga je Humboldt popisal in poznamenoval Prostor na hlevih, kjer je seno spravljeno, mora „Cinchona Condaminea", in o njem so mislili, da ima biti s trdnim stropom ločen od spodnjih prostorov, tako najboljše lubje. Za časa Humboldtovega potovanja po ek- » da ne morejo plini iz hleva do sena, ko bi bil zrak v vatorijalnih krajih ameriških so nasušili po hlevu okužen od kake bolne krave. če strop ni nepro- lice Loxe na leto do 110 centov lubja 9 gozdih oko- « in vse to lubje diren, se lahko seno okuži in potem lahko oboli vsa so poslali v Evropo našpanjolski dvor. Za to množino lubja vina. Zaradi tega ne sme iz hleva do prostorov, kjer je so morali posekati do tisoč dreves. Takrat so tudi seno spravljeno, biti nobenega neposrednega vhoda pacno da imajo krajih napravlj luknje Na- skozi so mislili, da je lubje mladega drevja najboljše, in zato sekali samo štiri do sedemletno drevje. Ko so pozneje v katere polagajo živini. To je sicer res pripravneje, ali Evropi začeli vse bolje popraševati po kinovem lubju. škodljivi plini lahko okužijo seno in razširijo kako bo- lotili so se delavci v gozdih tudi starejšega drevja. Mej lezen katera živinorejcu gotovo več škode napravi, nego tem so zasledili v Evropi, da je v lubju kinin ona tvar, je pa ima koristi - od sicer priležne naprave. Skrbeti je katera najbolje mrzlico preganja in zato so začeli iskati pa tudi za zadostno število prevetrovalnih predorov in vzlasti takega lubja, v katerem je največ kinina. In tako eno besedo skrbeti je treba pred vsem za snaž- so prišli sedaj na vrsto gozdi v Boliviji, kjer raste kinina oken. nost in prevetrovanje. Kateri gospodar se bode potem bogata M Cinchona Galisaya". Okolica kalisjskega kinovca ravnal, sme pričakovati, da se tuberkuloza ne bode pre- se začenja malo nad jezerom Titicaca, in se vleče na jug več širila mej njegovimi kravami. Ako pa opazi, da do 20. stopnje. Južnejši kosovi pralesa v tem kraju so še je kaka krava tuberkulozna, odstrani naj jo od druzih. celi ker v njih še ni sekira pela. V ogromnih gozdih je / toliko tega drevja, da bi se moglo izvoziti na leto do prva drevesca, in danes raste v ondotnih gozdih v višini 10 centov lubja, in to Bog vedi koliko let še. Izvažanje 1.200 m že mnogo prekrasnih kinovcev. Tudi poskusi na lubja je v Kolumbiji od 1845.1. državni monopol. Država Mauritiusu uspevajo prav povoljno. je bila izvoz lubja dala v najem nekemu društvu, katero se je zavezalo, da hoče vsakega leta napraviti 4000 cent. lubja. vsak Društvo drvarjem in drugim podjetnikom za cent kalisajskega lubja 1 ki se v mesto La Paz pezos prineslo, plačalo 25 do 30 španjolskih pezosov je nekako 43 kr.). Kedar je vlada videla, koliko bi se mogla z lubjem okoristiti, začel je vsak novi predsednik poviševati najemnino. Leta 1850. je plačevala ena trgovska hiša v La Pazu po 60 pezosov delavcem za cent posu-šenenega lubja in 25 pezosov vladi za izvoznino. Ta veliki zaslužek je spodbujal drvarje, da so začeli strašne kupe lubja v glavno mesto donašati. Da bi ne bilo preveč škode v gozdu, morala je državna oblast zabra-niti daljno sekanje drevja. Trgovci so bili založili toliko novcev v lubje, da bi morali propasti, da ni država prevzela robe. Gozdi so imeli potem mir celih 50 let. Ker se kinovega lubja vsakega leta več izvozi, za-čeli so mnogi se bati, da bi kinovci v Ameriki šli pod zlo. Od 1830. do 1860. 1. se je izvozilo iz Amerike do 200.000 centov lubja. in Weddell nam nripoveda. da drvarji kinovce nevsmiljeno pokončavajo. Dasi je največ kinina v takem drevju, katero je vsaj 50 let staro, vendar sekajo tudi mlado in nezrelo drevje. Mnoga težka drevesa ogulijo samo po enej strani, druga stran trohni na zemlji. No vendar se nam ni bati, da kinovci tako kmalu pošli. Gozdi v Boliviji, na Peruvanskem in v Kolumbiji imajo toliko kinovcev, da jih sekira ne more kar tako zatreti. Tudi so poskrbele v no ve jem času državne oblasti, da se je sekanje bolje uredilo, in tako je bodočnost kinovcem bolje zagotovljena. Glasovi, ki so jeli prihajati v Evropo, da utegne v Ameriki kinovcev zmanjkati, spodboli so evropske države, da bi v svojih tropskih naselbinah začele vzgajati to drevo. To misel je prva izvela holandeška vlada na Javi. Kupila je na pariškem botaniškem vrtu mlado drevesce in poslala na Javo. Ko so videli, da se je drevesce prijelo, poslali Peruvansko, so 1852. botanika Hasskarla na da pripelje na Javo drevesc In njegovi nasadi na Javi semena in mladih uspevali prav so dobro, ali radi bolezni je moral 1858. 1. popustiti svoje ljubljence, katere je prevzel Junghuhn. Leta 1863 je bilo na Javi že ILOOO, a 1871. 1. že 1,261.804 kinovcev. Po holandeškej vladi se je vrgla Angleška, in po slala je 18 59 Markhama v Ameriko po seme da poseje v Indiji. Gosposka v Ameriki pa je začela Mark hamu zapreke staviti. da tako trgovina z lubjem ostala zgolj v njenih rokah. Markhamu ni ostalo drugega kakor da skrivaj, po tihotapski dobi semena. Sponeslo se mu je, in ko je je v Indiji posejal, začelo je veselo kliti 9 in danes raste v Angleškej Indij do 25,000.000 kinovcev Uspehi na Javi in Indiji so napotili Francoze, da Vsi zasadi zunaj Amerike so še tako mladi. da danes še nimajo velike vrednosti za svetsko trgovino. Vse kinovo lubje prihaja še vedno iz južne Amerike. vini razlikujejo po boji tri vrste kinovega trgo-lubja. namreč rjavo, rumeno in rudeče. Rujavo lubje je najsla-bejše, ker v njem je najmanj kinina, a največ cinhonina. 10.000 kilogramih takega lubja je do 40 kilogramov kinina, a 170 cinhonina. Rujavo lubje je vedno zvito, ker se jemlje samo z vej. Le sem gre tudi lubje iz Loxe, katero so popreje imeli za najboljše. Nekaj bolje je rudeče lubje, da si je v njem vec cinhonina kot kinina. 91 kinina in 10.000 kilogramih rudečega lubja je do 105 cinhonina. Rudeče lubje je plošnato, ker je od debla. Rumeno lubje je najboljše, ker v njem je največ kinina. 10.000 kilogramih najboljšega lubja je 270 kinina, a samo 26 cinhonina. lubju je najvažnejše lekovito telo kinin, cinhonin ima dosta manjo vrednost. No ne jedno na drugo telo ne nahaja se v lubju samo za sebe in čisto, nego spojeno s kininovo čreslovino. Razen kinina in cinhonina sta v lubju še dve drugi telesi. kateri sta kininu sorodni, namreč kinidin in cinhonidin. Razen tega je v lubju še rumena in rudeča boja, gumij, škrob in slador. Danes se, kakor vemo, ne ozdravlja več s kinovim lubjem, nego se jemlje iz njega kinin, da se zdravilo more laglje odmeriti, in da je zdravljenje gotovejše. Kinin gre mej rastlinske strupe kakor Coffein, ni cotin, cocain, morphin itd., a vemo, da so prav strupi postali v rokah zdravnikovih najboljši lekovi in najslajša^ tolažba bolnikom. Nižje živali umori kinin v najmanjej množini mnogo preje od strihnina, dasi sta to huda strupa y tudi odraslim in dovršenejšim živalim. Zabo umori 25 da 100 Koliko je kinina, da človeka miligramov kinina, zajca 250 do 1000 miligramov umori, tega ne vemo. samo za eno dete pri šestih letih, da je umrlo Vemo od pol grama, za odrasle pa menijo 1 da bilo dovelj gramov. kininom se preganja mrzlica, zato se je do sedaj pokazal kot pravi blagodar za bolno človečanstvo malej množini nima nikakih slabih nasledkov. ker y — Odlikovanje. Presvitli cesar podelil je trgovinskemu ministru markifu Bacquehemu veliki križ Leopoldovega reda. To odlikovanje je vsekako v zvezi z za katerih hitro in ugodno rešitev si stekel veliko zaslug. trgoviaškiml pogodbami, je trgovinski minister # Mestna hranilnica ljubljanska. V mestno hranilnico ljubljansko uložilo je meseca j anu v ari j a-t. 1. 585 strank vzgajajo kinovce na Reunionu. Leta 1866 so posadili tu 50 kr. 271.505 gld. 99 kr. vzdignilo pa 252 strank 174.828 gld. \ Naša društva. Narodna Šola. Takoj po »1 Slo- par dnij že pogrešali potem pa zmrznjeao našli. Reva zgrešila venskem učiteljskem dnlšt^^l" zborovalo je 28. decembra do- je oajbi pot kajti bila je na celem v sn^gu, kjer ni bilo poludne v mestni dvorani „Narodna šola". Z ozirom na pozno nobene gazi uro so se sprejele vse točke dnevnega reda brez vsake debate soglasno. Potrdil seje vnovič stari odbor. (Predsednik: F. Stegnar; podpredsednik: A. Zamer; tajnik in blagajaik: M. Močoik). Dohodki preteklega leta so znašali 1772 gld. 43 kr , stroški 1536 gld 78 kr , v blagajni je ostalo gotovine 235 gld. 65 kr 65 kr. Društveno premož-^nje znaša ob koncu leta 848 g:ld. Podpore v in v blagu je naklonilo društvo Prvo polletje na tukajšnjih srednjili šolah konei se dne 13. februvarija, drugo pa prične dne 17 februvarija. — Zaklad. Pri svetem Križu pri Tržiču našla sta dva kmeta zaklad. Bila je precejšnja svota srebrnega in zlatega denarja. Ker pa stvari nista naznanila in denar kar na tihem razpečavala, so ju zaprli. — Obsodba. Kakor znano podrl se je v Porečah na v preteklem letu 117 šolam in 48 učiteljem vsega skupaj 1198 gld. 86 kr. — To za razvoj narodnega šoUtva preko- Koroškem lansko poletje zvonik. Stvar bila je te dni pred so- ristno društvo zasluži zdatno podporo — diščem v Celovcu ter je bil zidarski mojster Missoni, ki je Družbi sv. Cirila in Metoda v korist je sklenil slavni odbor „Grlasbene Matice" prirediti prav za- diščem v Celovcu ter je bil zidarski mojster Missoni, zvonik'gradil, obsojen na 100 gld. globe, oziroma 20 dnij zapora. Po reški župan je bil oproščen. nimiv koncert. Usojamo si že sedaj opozoriti slovensko ob- — činstvo, naj pri tej priliki s prav obilno vdeležbo pokaže svoje vitez Defacis. Naslednik mu bode baje neki višji uradnik iz Umirovljen je predsednik tržaškega nadsodišča zanimanje za naš prvi glasbeni zavod. se tako plemenito pravosodnega ministerstva spominja naše družbe. Naša najnovejša pokroviteljica je zavedna cerkljanska župnija na Gorenjskem, ki nam je poslala po g lekarji Jakobu Hočevarji kot pooblaš- — Alfred pl. Valenčič, podmaršal v pokoju in sin nedavno umrlega generala Valenčiča, umrl je te dni v blaz- čenci 105 gld;. Naj izgled " iiaudušenih domorodcev pod Grrin- nici v Feldhofu pri Grradci. Pokojnik rodil se je 1. 1832. v tovcem vzbuja .in drami narodnjake po vsej domovini! Ye- Ilirski Bistrici in vstopil 1851. po dovršenih štulijah v sela družba v Velikovci je nabrala in nam poslala 12 gl. Slava vrlim rodoljubom korotanskim ! „Gospica iz Opatije^C poslala družbi 4 gll. 30 kr., nabranih na način, ki je isto- tako izviren, kot je vreden, da se posnema. Čast. pošiljalka jo armado. L. 1866. udeležil se je vojske proti Prusom, 1. 1878. pa okupacije v Bosni in Hercegovini. Povsod obnašal se je vrlo in junaško in bil je pogosto odlikovan za svojo hrabrost. ima namreč lepo navado, da jej mora vsak domorodec, prvikrat obišče v njenem novem stanovanji v Opatiji, plačati ustopnine najmanj 10 kr., ta ustopnina je potem naše družbe. ^ čast naudušeni Slovenki! Za blagohotno naklonjenost in darove, ki pričajo o skupnem delovanji vsega naroda za naše ^^0 let, kar se je rodil slavni slovanski pedagog Jan. Amo šolstvo, izreka najiskreno zahvalo_Vodstvo družbe sv. Cirila Komenski.-V ta spomin obhajale se bodo velike slavnosti. Po-in Metoda. sebno češko učiteljstvo dela velikanske priprave. Pa tudi naše L. 1887. postal je podmaršal, a že 1. 1888. je moral zaradi bolehnosti v pokoj. — ,,Pavliha'^ Došla nam je druga številka tega hu-morističnpga lista, ki se kakor prv^a odlikuje po zabavni vsebini. . A. Komenskega tristoletnica. Letos poteče Umrl je dne 1. t. m. prt^č. g. Matevž Frelih, dekan v Trebnjem, v 63. letu svoje dobe in sicer vsled hripe plučnici. na Zahvala. Krajiü šolski svet v Kotljah in občinski vrlo slovensko učiteljstvo neče zaostati in namerava napraviti temu pedagogičnemu velikanu v čast dne 19. aprila t. 1. (velikonočni torcik) zvečer slavnost z velikim koncertom. Odbor slov. učiteljskega društva vabi v to svrho vse slovenske v * UCl- odbor v Tolstem vrhu na Koroškem sklenila sta v svojih telje, da s svojim sodelovanjem pripomorejo k lepi slavnosti. sejah dne 6. jan oziroma 13. jan. t. 1. izreči slovenskim državnim poslancem posebno pa gg. Ferjančiču, Klunu in Sukljeju Šolstvo v je 172 gimnazij. Češkajihima5 27, Nižja Avstrija 25, Moravsk 21 rirolska Šta zahvalo za njih skrb in trud, vence v državnem zboru. jo imajo za koroške Slo- jerska 8, Primorska in Slezija po 5, Dalmacija, Kranjsk — Odbor bolniške blagajne mojstrov se je kon-rfitituval v seji dne 26. pr. m. ter je izvolil za tekoče leto in Zgornj graška 2 Avstrij po 4, Bukov m V Avsti ]e 9 Avstrija 16, Moravska 1 'ealk G Koro^ Češk po Solno i jih šteje 21 Primorska, Slezij; g. M. Kun3-a načelnikom 1 Žitnika namestnikom, gosp in Tirolska po 4, Štajerska 3, Dalmacija in Zgornja Avstrij 2 Bukovina, Koroška, Kranjska in Solnograška po 1 vže E. Slegl-a blagajnikom in A. Gjud-a zapisnikarjem. Dolenjska železnica. Koncesijsko pismo za dolenjsko železnico se je- že uradno prijavilo. Pravico graditi imata obe progi koncesijonarja knez Karol Auersperg in baron Jožef Schwege!. Grajenje se ima takoj pričeti in dovršiti v dveh letih in pol, potem pa izročiti takoj javnemu prometu. — Umrl je dne 1. t. m. umirovljeni c. kr. profesor g. Karol Grünnwald v 78. letu svoje dobe. Pokojnik rodom Dunajčan je več let podučeval na tukajšnji višji gimnaziji. Mož ^ečal se je tudi veliko z astronomičnimi in jezikoznanstvenimi študijami. Nesreča.. Dne 29. pr. m. našli so 50letnega drvarja Andreja- Matežiča doma iz voloskega okraja v Istriji, „Seyfried me ne dobi v pest'^ ! S temi besedami menil je du-mrtvega v n^kem gozdu pri Kočevji. Ležal je pod posekano najskega rabeljna Rudolfa pl. Sevfiieda. Četudi ne v tem smislu, — 100.000 goldinar, je glavni dobitek velike Praške razstavne loterije. Naše čast. bralce opozarjamo, da je žrebanje 12. feb ruv ar i j a t. i. r » — Na vislice obsojena. Franc in Rozalija Schneider, o katerih smo zidnjič že poročali, da sta'se pretečeni teden imela pred porotniki na Dunaji zagovarjati vsled treh zavratnih umorov, obsojena sta bila oba v smrt na vislice. Žena obesi se prej, potem pa mož. Dunajski rabelj mrtev. Ko so ravno obsojenega morilca služabnic Franca Schneiderja na Dunaji prijeli, je vzkliknil: bukvijo s strto glavo in zlomljenima rokama. kakor je Schneider mislil, so se vender njegove besede ure- — Redek slučaj. V Zabičah pri Ilirski Bistrici poro- sničile, kajti imenovani rabelj je pred par dnevi umrl. dila je neka 27letna žena štiri hčerke. Dve deklici sta še je bil še-le 38 let. precej krepki, dve pa sta bolj slabotni Star 30.000 gld. zgorelo. V Zagorcu v Galiciji zgorelo )e Zmrznila je pred par dnevi 301etna na umu bolna poštno in postajno poslopje državnih želeeinc. Požar uničil je i[atarina Mihelič v Podbrezji na Gorenjskem. Nesrečnico so tudi veČ^pisem, v katerih je bilo 30.000 gold, denarja. k Grozno. V Par stara in ubo <]voiica. Kar zakonska ziio jn pa pred nekaj' dnevi sosedje da nista že dva dni iz svojega stanov pogreše, in opa nn znani j o poli Ta pride pn vidi oba ležita odpre njuno stanov zraven nje popolnoma oslablj , stvar Pa kaj pa nezavesten ter na vseli udih v eni postelji in sicer žena mrtva, mož Na podstavi deželnega zakona z dne 1 1890 avgusta (dež. zak 4.) izvršitvenega ukaza visoke tako h da se ni mogel niti ganiti. Ubožec je potem rekel C. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne maja 1891 da je žena pred dvema dnevoma umrla toliko moči to povedati da tem v bi on pa da ni imel bil mogel vstati in poklicati ljudi ter jim m(»ral je pri mrtvi ženi v postelj ostati. -I^.MI................................................... «i i? Listnica vredništva. Gos K. v Svilo M. Drenik v hiši Matice Slovenske v za vezenje ima v zalogi g št. 930/Pr. (dež. zak. št. 5.), daje se na znanje, da morajo v mestnem ozemlji prebivajoči posestniki svoje bike, katere hočejo leta 1892. spuščati za plemenitev tujih krav in telic, zglasiti najpozneje do konca februvarija letos pri podpisanem magistratu. « Zglasitve, ktere je oddajati ali ustno ali pismeno 1 ani. Na Dunaj morajo obsezati! • • / pa dobite vse mogoče vrste svile pri Eud. Wagner, VIL Kirchengasse 3. Kilogram španjske svile stane 54 gold., kineške 64 1 2 Ime priimek in stanovališče bikovega posestnika old C je pkarske 50 gold., filofios eda nekoliko dražj pa 64 gold Popis in stališče dotičnega bika. N Gosp v L juhi) Obrtnega drobno (25) kakor se nahajajo po raznih avstrijskih mestih obrtno življenje, Ju snujejo pa imajo razvito & mamo. Kolikor je nam znano 3. Napoved, če je bik že dopuščen, ali ne; če je bil že dopuščen, navesti je natanko datum in številko dopustilnega lista. 0 Kraj in čas, kam in kdaj bode bike prignati pre o Glavni dobitek ♦ ♦ Cd iSl ♦ 00 r k. Srečke ♦ rsi 00 A ♦ • A ¥ CD goldinar priporoča k A H M MAYER. I • I t ' OJgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi naslidniki r A.