Izredno sveto leto 1934/34. Sv. Oče je izredno sveto leto ob 19001etnici Kristusove smrti na ikrižu, ki se je zaključilo v Rimu na letošnji velikonočni pondeljek, razširil na ves fcatotoliški »vet: traja od Bele nedelje 1934 do Bele nedelje 1935. Nagib, :ki je vodil sv. Očeta, je ta-le: v sedanjih težkih časih gosp-odarske in duhovne stiske naj bi ljudje obrnili svoje oči ik njemu, ki je za nas trpel in umii ter s tem zajamčil nam vsem resnično odrešenje. Sveto leto bodi leto pokore za blagor vse-ga človeštva. Posebno priporoča sv. Oče molitev za ikatoliške misijone in spokorno molitev zaper strabote in zlcčine brezbožnikov in njihovega po'kreta po vsem svetu, iki nrn je geslo: »Brez Boga«, »Zoper Boga«. Pcpolni odpustek svetega leta se more dobiti za lastno osebo in za duše v vicah tolikokrat, ikoliikorivrat kdo izpolni vse predpisane pogoje. Prej se morajo izvršiti vsa za prvi odpustek predpisana dela, preden se začne z izvrševanjem pogojev za drugi odpustek. Med pogoji je obisk 4 cerkev ali jaynih 'kapel, ikjer se vsaj od časa do časa opi-avlja sv. maša. Povsod je določena najprej župnijska cerkev, druge 3 določi domači župnik. Vsako izmed določenih 4 cerkev )e treba obiskati trikrat, skupaj je torej potrebnih 12 obiskov. Moremo pa 3 cbiske v eni cerkvi napraviti kar zaporedoma: po prvem obisku ccrkve gremo ven in se takoj vrnemo drugič in tretjič. Ako se obiski določenih cerkev opravijo y sicupni procesiji, ki jo vodi župnik ali od njega pooblaščen duhovnik, velja eden skupen obisk za 3 posamezne; za eden jubilejni odpustek torej 4 skupni obiskL Kjer so določene 4 cerkve, se najprej obišče župnijska cerkev. Ako so določene 3, se župnij&ka cerkev v skupni procesiji obisče dvaJkrat. Ako sta določeni 2, se obišče vsaka dvakrat. Ako je določena samo župnijgka cerkev, jo je treba v procesiji obiskati štirikrat. Pri cerkvenih obiskiih je treba opraviti predpisane molitve. Pri oltarjvi presv. Rešnjega Telesa jc treba moliti petkrat Oče naš, Zdrava Marija, Čast bodi in na namen sv. Očeta navedeno molitev enkrat. Pred sv. ikrižem trikrat apostolsko vero z dodatkom ob koncu: »Moliimo te, Kris-tus, in te hvalimo, iker si s svojim križem svet odrešil« ali s podobno molitvico. Pred podobo Marije, božje Matere v spomin njeni žalosti sedemkrat Zdrava Marija z dodatkom ob ikoncvi: »Svcta Mati, to te prosLm, rane Kristusa naj nosim, vtisni v mojo jih srce« ali z drugo podobno prošnjo. Slednjič molimo pred Dltarjem presv. Rešnjega Tclesa še enkrat apostolsko vero. Bistveni pogoj za odpustek sv. lcta je sv. spoved in sv. obhajilo. Obiske v ccrkvi morejo župniki, aiko &o razlogi. za to, po številu zmanjšati ali celotno spremeniti v druga dela pobožnosti ali krščanske ljubezni, nobenega vernika pa no smcjo o^prostiti zakramontalne sv. spovedi in 3V. obhajila. To pooblastilo smojn žun- niki uporabljati za posameznike ali cela družine svoje župnije. Katoliški bojevniki. V Parizu se je zbralo pretekli mescc 500 fcatoliškib vojnih bojevnikov. Prišli so vl vsch krajev Francije ikot zastopniki svoje ¦organizacije. V cer-kvi Marije — Naše Gospe od zmage je bila svečan.a služba božja, pri kateri je imel govor pater Choquet (Soke). V svojih izvajanjih je omenil, <la je v svetovni vojni daiovalo 4000 duhovnikov in redovnikov svoje življenje za domovino. Borcem pa je priiporočal, naj tudi v miru nadaljujejo borbo v srnislu svojega programa, in sicer za krščansko obitclj, krščansko domovino in svobodo ccrkve. Na skupščini Zveze katoliških bojevniivov sta se odločno poudarjali 2 bistveni točki njenega programa: vera in narodnost. V tern je tudi bistvena razlika med Zvezo in drugimi društvi voj'nih bojevnikov. V ljubezni do dojmovine se ikatoliški bojevniki poipolnoma skladajo z drugimi bojevniškiini organizacijami. Kar pa se tiče dela za domovino. so francoski ikatoliški borci prepričani, da je preporod človeSkc družbe nemogoč, ako se ne prizna povsod prvens-tvo duhovnim vrednortam, ki ^o ozko spojene z vero in življenjem po njej. Z ozirom na resolucijo drugih oojevniškib organizacij, da je potrebna državna reforma in da bodo državo preosnovali, pozivajo ikatoliški bojevniki svoje tovariše v drugih združenjih, naj izvojujejo pri državnih oblastih popolno 'državljansko svobodo velezaslužnim katoliškim redovni•kom. Misijpnsko letalo razblto. Misijonsko postajo Duhovnikov Srca Jezusovega \ Garicpu v Južni Afriki je zadela pretekll mesec velika nesreča. Njeno letalo je padlo na tla in pokopalo pot" razvalinami pilota Janeza Marti. Nedavno se jc vrnil iz Evrope, kamor je šel p-o novo letalo gariepskega misijona. S prejšnjim letalom je bil izvrši! vej stotin uspclib voženj v misijonsk: službi. Z novim letalom, ki so ga misijonu podarili nemški ikatoličani, pa jc našel smrt pri prvi poskusni vožnji. Mrtvi pil-ot je bil jako vnet za misijonski poklic ter je mnogo pripomogel za razširjanje katoliške vere in vršenje katoliškega bogoslužja na celem misijonskem pcdročju. Za njiar. žaluje njegova žena, ^ki je z njim tudi šla v Južno Afriko, da s! ' misijonski ideji.