Aleksander \ idečnik Obrtništvo v Zgornji Savin ski dolini Izdano ob 15-letnici Obrtnega združenja v Moziiju Moziije =1990 i« k 1 M Aleksander Videonik Obrtništvo v Zgorc ji Savin ski dolini Izdano ob 15-letnici ?brtnega združenja v Moziiju Mozige 1990: KnJ:žn:ca od j3 VIDEČNIK fl OortnišMjo »4.712(497 1 2- 116) 0033280 зд Л4г. 'up. . Aleksander Videčnik Obrtništvo v Zgorn, Savinjski dolini Izdalo Obrtno združenje Mozirje, zanj Herman R.emic Lektor Tone Gošnik. Tennični urednik Niko Kupec Stavek i t montaža Grafika, Novo mesto. Tiskano 600 izvodov v t,ckarni ORBITAL Ljubljana Po mnenin komite'« za informacije SRS oproščeno temeljnega davka. Ob 15-letnici... Želim pričeti tam, kjer se je končalo leto 1989, kije v marsičem prelomno in obetajoče za razvoj obrti, drobnega gospodarstva in privatnega podjetništva. V tem času je ta naš dolgoletni boj za obstoj te — še kako pomembne gospodarske panoge, obrti — dobil svoj smisel in potrditev, da smo bili ves čas s svojimi prizadevanji na pravi poti. Prevladalo je spoznanje, da je obrt za naše težko gospodarsko stanje lahko ena od rešilnih bilk v naslednjih letih. Za nami so prve^zares svobodne, večstrankarske volitve, na katere smo se tudi zavzeto pripravljali. Zal nam je za resnejšo pripravo zmanjkalo časa in sredstev. Tudi tokrat smo opazili, da nobena stara stranka ni dala na vidnejše mesto obrtnika. Želimo se vključiti v prenovo slovenske družbe, zato smo pripravljeni sodelovati z vsemi naprednimi strankami in ustanovami, katerih cilj je popolna demokratizacija družbe, čisti in pošteni računi ter boj proti nastajanju novih političnih monopolov. Naše delo smo in bomo tudi v bodoče posvečali razvoju obrti in podjetništva ter odpiranju možnosti za nova, kvalitetnejša mesta v obrti. Prizadevati si moramo, da bomo čimprej dobili nov davčni sistem, ki bo zmanjšal apetite države ter omogočil sodobnejši razvoj ter nova vlaganja v gospodarstvu, preprečevali sivo ekonomijo v raznih oblikah osebnega dela, skratka, ki bo omogočil družbo bogatih in ne revnih ljudi. Nemudoma moramo poseči v množice predpisov, ki ovirajo razvoj, poseči v upravno režijo, ki se še vedno skriva v gospodarstvu, družbenih dejavnostih in v upravi. Šolam moramo vrniti strokovnost in sposobnost za poklicno izobraževanje. Seveda bi lahko naštel še mnogo tega, za kar smo se v teh 15 letih naše organiziranosti trudili in le tu in tam ujeli kakšno drobtinico. Do volj je bilo tega, zato hočemo za dobro in pošteno delo tudi pošten kos kruha. Pred nami je še veliko ciljev in nalog, kijih bomo lahko dosegli le z neutrudnim in nesebičnim delom nas vseh. V svojem imenu in v imenu ožjih sodelavcev, kismoteh 15 let krmarili naš splav obrti, želim, da bi se vsem našim obrtnikom in bodočim podjetnikom, ki so vznikli iz teh vrst, uresničile vse njihove dolgoletne želje po svobodnem in ustvarjalnem delu. Želim, da se pridružijo tistim, ki bodo nadaljevali delo v naši stanovski organizaciji. Predsednik Obrtnega združenja Mozirje HERMAN REMIC Uvodna beseda Ob letošnjem jubileju obstoja Obrtnega združenja občine Mozirje so sklenili v vodstvu združenja izdati zapis, ki bi prikazal preteklost obrtništva v Zgornji Savinjski dolini Pobuda je hvalevredna, sajje že veliko virov izgubljenih, pričevanja starejših ljudi pa tudi ne morejo biti temelj zahtevnega raziskovanja. Arhivi nekdanjih trgov Mozirje, Rečica, Gornji grad in Ljubno so izgubljeni, le nekaj listin hrani Zgodovinski arhiv v Celju in Arhiv Slovenije v Ljubljani. Za vsakega raziskovalca pomenijo dokumenti zanesljiv vir, sled, po kateri lahko najde pot k odgovorom na številna vprašanja. Nedvomno je k ohranjanju preteklosti obrtništva veliko prispeval celjski zgodovinar Janko Orožen. Za razmere v naši dolini so dragoceni kazalci v zapisih Frana Basa, Frana Hribernika, Frana Kocbeka in drugih piscev, najstarejše vire pa najdemo seveda v delih Ignaca Orožna. Vsekakorje razvoj obrtništva v Zgornji Savinjski dolini izredno zanimiv, saj se tu bolj kot kje drugje prepleta domača in meščanska obrt. Območje samo je, gledano zemljepisno, nekakšen žep, ker so običajne povezave med kraji nekako omejile Kamniško-Savinjske Alpe. Prav zato so se nekatere smeri razvoja pojavljale v drugačnih okoliščinah in seveda z drugačnimi posledicami. Prav ta drugačnost je 'mikavna! Razumljivo je, da zanima sedanje rodove tisto, o čemer le malo vedo, zato je del pričujočega zapisa namenjen cehovskemu življenju in vključevanju obrtnikov v te stanovske organizacije. Obdobje po drugi svetovni vojni ni dovolj osvetljeno, ker zaradi pogostnih sprememb v javni upravi in organiziranosti obrtnikov občutno manjkajo zanesljivi viri. Dejstvo je, da ta čas obrtništvu nikakor ni bil naklonjen; tudi o tem je treba spregovoriti, da bi zanamci razumeli določene pojave in okoliščine, v katerih se je razvijalo oziroma se ni moglo razviti sodobno obrtništvo. V času, ko je nastajal ta zapis, so sicer zagotovljene razne razvojne možnosti, če pa bodo utemeljene, bo pokazala prihodnost. Že od nekdaj so vedeli ljudje, da ostaja za potomce le tisto kar je zapisano. Zato je vodstvu Obrtnega društva v Mozirju treba izreči priznanje k odločitvi za pripravo tega zapisa, ki naj bo le pobuda za temeljitejše raziskovanje razvoja, vloge in pomena obrtništva v Zgornji Savinjski dolini. Mozirje, februarja 1990 ALEKSANDER VIDEČNIK rx^EL^ Nazaj v preteklost... Pretežni del sedanjega občinskega območj° je spadal nekoč pod gornjegrajsko zemlj Jko gosposko, Moziije z okolico pa pod žovneško gosposko. Zgodovina gornjegrajske gosposke je v< 'ko bolj raziskana, zato ni odveč, če sežemo z na-i im prikazovanjem obrtništva v Zgornji Savinjski dolini nekoliko naza / čas, ko se ; osnovala zemlj Jka gosposka v Gornjem grada. V listini iz leta 1140, s katero so delili posest med oglp,sk■ ■ ti patrirhom in gor-njegrajskimi menihi (benediktinci), se prvič na Slovenskem omenjajo, vsaj tako trdijo poznavalci zgodovine, mlin Očitno je pomenila posest in gradnja mlinov poseb- Pečatnik celjskega ceha zidarjev, tesarjev in kamnosekov iz leta 1632. Preslikava Viktor Berk, hran' Pokrajinski muzej v Celju (inv. št. KZ/1571) no gospodarsko prednost in pravico zemljiške gosposke. Seveda je treba poudariti, da so ti mlini bili v lasti gosposke, ki jih je dajala v najem proti ustrezni odškodnini v denarju in blagu. Zato smemo smatrati dejavnost takratnih mlinarjev kot rokodelsko. V naslednjih desetletjih se na gornjegrajski posesti omenjajo lončarji (Kokarje) in opekarnarji (Pusto polje), leta 1396 pa izrecno opekarna v Bočni. Vsaka zemljiška gosposka sije skušala urediti čimbolj pregledno vodenje dajatev, ki so izvirale iz najemnih odnosov ali iz tlake. Znanje urbar gornjegrajske gosposke iz leta 1426. Se najbolj izčrpne podatke iz njega nam je ohranil Ignac Orožen, ki je župnikoval tudi v Mozirju in je priznan slovenski zgodovinar. Ogromno posest so lahko gornjegrajski zemljiški gospodje vodili preko tako imenovanih uradov. Vsak izmed njih je imel določeno upravno območje. Urbarje bil urejen po uradih in tako tudi voden. Pa poglejmo, katere rokodelce so v nekaterih uradih vpisali med podanike gosposke. Urad Tirosek: mlinar Nikolaj Kladnik v Podvolovljeku, tesar Gregor v Tiro-seku, žagar Ožbolt nad Smiklavžem, tkalci Marko v Mačkovem kotu, Mihael v Aj-niku in Janko na Griču pri Miklavžu ter kovač Gregor v Miklavžu. Morda še dajatev žagaija Ožbolta gosposki: letno 40 desk ali 1 marko. Urad Savina (naj povemo^aje ta upravljal območje med Letušem in hribi nad Ljubnem): mlinarji Martin Črni v Radmirju, Nikolaj Lampreht ob potoku pri Radmirju, Nikolaj za lesom na Ravnini je imel celo dva mlina. Tkalci Andrej v Brezju, Nikolaj v Raztokah (Rastke) in Andrej v Varpolju. Krojač Jeraj v Suhi, čevljarja Nikolaj ob Potoku in Bertold v Grušovljah. Sodarja Martin sin iz Meliš in Janžek v Melišah. Krznar Konrad v Radmirju, nožar pa je bil Cvetec v Melisah. Gornjegrajski urbar posebej označuje rokodelce brez posesti, te so imenovali »kolone«, in kmete, ki so se bavili tudi z rokodelstvom. Kot lahko opazimo, urbar posebej ne omenja žag, ki so seveda gotovo bile, res pa seje žagarstvo zelo močno razvilo v 16. stoletju, ko so pričeli splavariti žagan les. Tako navaja Schmutz (Lexicon der Steiermark) za čas okoli leta 1820 na Dreti okoli Gornjega grada 9, nižje do Vrbovca pa še 13, skupaj torej kar 22 žag. Ob Savinji naj bi od Polzele navzgor bilo več kot 50 žag. Zanimiv podatek istega pisca pove, koliko je bilo tedaj mlinov: ob Dreti 8 mit-niških, 48 hišnih in 10 stop. Ob Savinji pa so našteli 21 mitniških, 51 hišnih in 21 stop. Domnevamo lahko, da so bili mitniški mlini dejansko obrtni in daje tedaj bilo v dolini toliko mlinarjev. Za to dejavnost je bila potrebna ustrezna strokovnost. Nikakor ni mogoče navajati podatkov za vse tedanje urade gornjegrajske gosposke, saj je že navedeno stanje kaj dobra podoba tedanjih razmer. Za predel Moziija, kije spadalo pod žovneško zemljiško gospodo, so na voljo podatki iz urbaija leta 1524. Tedaj je v Mozirju najti tele obrti: žagar, mesar, dva lončaija, kovač, tkalec, jermenar, čevljar in dva krojača. Zanimiv je podatek iz istega vira, da so v Mozirju že pobirali mitnino za splave, za kmete desetino od splava, za druge pa 2 drevesi in ribje kosilo. Ker je Moziije imelo trške pravice, je domnevati, da so navedeni rokodelci bil tud resn ^no obrtniki. Znano e, daje trška oblast preganjala šušmaije in ščitila obrti ie. Ti namreč tod ni-) imeli ceha, ko pa so se vanj vključevali, so jih glede na stroko mora iskati v Celju ali celo v Gradcu. ____... .„____ 4 fhiflViCvi > штш д^јпчбг, iwmi „yiMuiuta it, ;oi if>M • * А^ d* ' ' * sii^ciK^ift* trn 3u4iW hm ЈцЗИи^мки^ ш(| thlii'ii. чЧ1нг(Ц \u\i\ fnVj:-fin- Pravila pekovskega ceha, potrjena od Jožefa I. leta 17 Ob. (ZAC, Obrtne listine, in v. št. 1) Če sedaj opišemo, kot primerjavo, stanje prebivalstva v Moziiju leta 1754, je opazna razlika v številu obrtnikov. Ta je znatno višja od tiste iz leta 1524, kar je gotovo posledica razvoja gospodarstva in vse večje potrebe po obrtniških storitvah. Ko so pripravljali podatke za izdajo nove topografije dežele Štajerske, je tedanji župnik Jurajl opravil popis in ugotovil, daje v trgu Mozirje 56 hišnih gospodarjev (gospodinjstev), da pa jih je od tega kar 44 opravljalo samostojno obrt. Ne omenja sicer podrobneje vsebino obrti, navaja le »kako samostojno obrt«. Med obrtniki najdemo tedaj: 5 kramaijev (trgovcev), 5 krojačev, prav toliko čevljarjev, 3 barvar-je, 2 usnjarja, tesaija, gostilničaija, ki je bil hkrati godbenik (godec), železninarja (trgovec z žeblji), ključavničarja, podkovača, steklarja, nogavičarja, krznarja, zidarja, sodarja, lončarja, mesarja in pletilca (tkalec). V okolici pa je Jurajl naštel 8 tkalcev, 3 krojače, 3 kovače, 2 mlinarja, 2 godca, Žagarja in 2 čevljarja. Za slednje lahko domnevamo, da gre za domače obrtnike, ki so večinoma delali kot potujoči (»so šli v štiro«) po kmetijah. Lahko bi torej rekli, da gre v tem primeru za »kmečke obrtnike«. Verjetno je bilo število obrtnikov v drugih trgih naše doline sorazmerno z mo-zirskimi, vsekakor pa seje njih število prilagajalo krajevnim potrebam. Vendar pa navedeni pregled poudaqa pogostnost nekaterih obrti. Gotovo je tiste čase in seveda že dolgo prej bilo veliko tkalcev. Zelo številčni tropi ovac na hribovskih kmetijah so omogočali razvoj te dejavnosti. Zakaj bi sicer v trgu Mozirje bili kar 3 barvarji? Vemo, da seje po kmečkih domovih pripravljalo veliko preje, sejali so tudi lan in tako je iz roda v rod bilo tkalstvo povsod doma. Daleč preko meja Štajerske je znano »mozirsko sukno«, ki so ga pač tako poimenovali, čeprav je loden podobne kakovosti prihajal tudi iz krajev višje od Mozirja. Še nekaj let po prvi svetovni vojni je delala barvarna ob Ljubiji, hiši še danes rečejo »pri Ferberju«. Tam je bila tudi valjarna (vauhe) za sukno. Vso opremo je v tridesetih letih odkupil dr. Fran Kotnik in jo posredoval Narodnemu muzeju v Ljubljano. Zelo znana je bila tudi klobučarska obrt v naših krajih. Razen klobukov so izdelovali daleč znane klobučevinaste škornje; te so radi kupovali furmani in sejmar-ji, saj so bili zelo toplo obuvalo. Kako je rokodelstvo vztrajalo kaže tudi podatek, spet za Moziije, kjer je v dvajsetih letih tega stoletja domači kronist Laykauf naštel tele obrtnike: 4 trgovci, 2 usnjarja, 1 krznar, dva barvaija, 1 jermenar, ključavničar, kovač, kolar, sodar, lončar, steklar, 2 čevljaija, 3 krojači, kovač, 2 mesarja, 3 žage, valjčni mlin in 7 gostiln. Navedeni podatki povedo, da se je po prvi svetovni vojni v glavnem nadaljevala storitvena obrt, čeprav je neke zametke proizvodne obrti predstavljala Goričaijeva delavnica samokolnic in ročnih vozičkov v Ljubiji. Kmalu sojo poimenovali »tovarna«, saj je poleg lesnih izdelkov izdelovala tudi barve. Za konec k zapisanemu je treba poudariti, da so izdelki tkalcev, barvaijev in klobučaijev že dolga desetletja pred prvo svetovno vojno veljali kot »izvozni«, saj so jih proizvajali za trg zunaj ožjega območja, v katerem so opravljali svojo rokodelsko dejavnost. Razmeram seje prilagajalo tudi obrtništvo. Vse bolj, ko je trg zasičevala s svojim blagom industrija, bolj so nekatere obrti propadale. To je verjetno najbolj opazno v usnjarstvu in tkalstvu. Slednje je ostalo le še za potrebe kmečkega prebivalstva, kije prejo pač pridelovalo doma, pa tudi to kmalu ni bilo več zanimivo, saj je tovarna izdelala boljša blaga, nudila večje in cenejše izbire in ljudje so se kmalu temu prilagodili. „ V Mozirju so kar tri rodove delali rezbarji in kiparji Cesarji Andrej Cesarje zrisal načrt za vhodna vrata mozirske cerkve v letu 1879 Zanimivo je, da se lesna Dredelava ni bolj razmahnila. Na prelomnici stoletja sos'cervl* za-ah delale prve ldustr >ke žage, vendar pa več od rezanega lesa niso izdelovali. Škofijsko posestvo Marijingrad je prvo uredilo zabojarno, kjer so že predelovali les za zaboje, v glavnem za južno saH'e Sredi petdes« h let prejšnjega stoletja so s er v Mozr' i izdelovali dele za vojaške barake, ki so jih potrebovali angleški vojaki na Krimu. Pozneje je Janez Lipoid zdeloval tudi zab e za stre vo za avstrijsko vojaštvo, ki se je takrat vojskovalo v Italiji. To omenjamo le kot izjemo v takratn sicer pretežno žagarski predelavi lesa v nai dolini. Nasploh pa je bilo običajno žaganje lesa in splavaric.,. e v južne predele nekdanje avstrijske, pozneje pa jugoslovanske države. Razmere v obrtništvu so se pa prenehanju cehovskega obdob " biclveno spremenile, ne tc ko zaradi ukinitve raznih predpravic, kot zarad: iastajanj obratov, ki so na veliko izdelovali razne predmete in tako omejevali gospodarski obstoj obrtništva. Potrditev takšnega stanja je sprejetje zakonskega določila iz leta 1893, kije bilo upeijeno zoper »konfekcionaije«, dejansko pa je iz njegovih določil moč razbra , da gre za boj proti šušmaijem, ki so se zelo razmnožili. 'Zakon namreč poudag pregon tistih, ki se niso izučili v rokodelstvu, pa takšne izdelke proizvajajo. Zakon je dolo čeval, kaj je smatrati za »fabriško« in kaj za rokodelsko dejavnost. Prvo je ome "val z 20 možnimi zaposlenimi; seveda je to določilo kmalu izgubilo svo )omen, sa e industrialize ja doživljala h' er vzpon. Zakonska določila tistega časa so ločila obrt na »svobodne obrte« (trgovski ali gostinski) in rokodelske, k se h bilo treba »najprej nau^ ti«. V času prec. prvo svetovno vojno je v našem predelu slovelo po obrtiT lbno. .. /ahna lesna dejavnost je sprožila gospodarski razvoj kraja in okolice. Usnja i se tod omenjajo že v 16. stoletju kot izvrstni rokodelci. Pozneje so v ki u prevladovali čevljarji in krojači. Oboji so ustanovili svoje zadruge, le da se nista obdržali, baje zaradi nesloge med obrtniki. Za zadrugo čevljarjev na Ljubnem vemo, da je bil ustanovljena leta 1913. Kako živahno je bilo na Ljubnem naj pove še podatek, daje med obema voj lama v kraju poslovalo kar 22 gostiln in 9 drobnoprodajr i trgo\ n. Obrtne "adruge so zaživele po sprejetju zakona o zadrugah leta 1883. Tudi na našem sedar :m občinskem območju ; več ali manj povezano delovalo konec 19. stole i492 »obrtnij«. Za obrtnike slovenskega rodu lahko trdimo, da so v času narodnostnega buja krepko stali na braniku slovenstva. V Celju je v založbi znanega narodnjaka Draga Hribar izhajal obrtniški list Slovenski obrtnik. V njem se obrt-n odločno zavzemajo za slovensko obrtniško šolstvo. Pravi politični pretres med1 nemško mislečimi ljudmi je povzročilo ustanavljanje Vseslovanskega obrtnega društva leta 1893 v Celju. Tedaj so v svoje glasilo med drugim zapisali: »... brez obrtnikov in rokodelcev Slovenci nismo, in nikdar nismo bili, vsaj je domača obrtni-a ... jako stara pr Slovenci1,«. To so zapisali, ker so tiste čase nemški obrtniki in sploh oblastniki radi zat' ;vali, da smo Slovenci le od njih prevzeli obrtne dejavnost, si torej le od njih učili Že smo omenil da so se naši obrtnik )rganizacijsko vezali na celjske, saj so tam delovale razne zadruge, združenja in podobno. Tako so obrtniki'. doline sodelovali pri eliki obrtni razstavi v Celju leta 1883. V marsikateri hiši kakšnega obrtnika še najdemo c plome iz tistega časa. Ko smo govorili o zadrugah, e treba ločiti med nabavno-prodaji.1.ni zadruean k oj [ustanavljal )brti 'ki za uspešnejši na- Stari liubenski obrtniki. Leto posnetka ni bilo mogoče določiti stop v veliki tekmi med izdelovalci raznih obrtnih proizvodov, in zadrugami, ki so bile zgolj povezave med obrtniki ene ali več strok. Zato na emo y d lini obe ob'1 d: tako je znana zadruga obrtnikov na Rečici ob Savinji, täko sc melitud yMozir ; obe sta bili vsebinsko združenji, medtem ko so čevljarsko zadrugo na Ljubnem ustanovili kot proizvodno-prodajno organizacijo. Že med prvo svetovno vojno, predvsem pa po letu 1916, so v naše kraje pribežale številne družin« z območij, 1 ;r so b le vojne okoliščine. Kmalu so v Nazaijah ustanovi čevljarsko zadrugo, delavi. ce pa so imeli v zasilnih prostorih večje lesene barake. Po italijanski zasedbi nekaterih primorsk_ I pokraji je število prebežnikov občutno narastlo. Iz zadruge je nastalo veliko podjetje, kije kmalu preselilo svoj sedež v Cel -, kier so poslovali kot Čevljarska zadruga Adnja. Po prvi svetovni vojni seje uveljavila predvsem zadruga kot splošna orgar' :a- j cija obrtnikov. Obljke združevar i obrtnikov so se pač vrstile, kakor so predpisoval: vsakokratni zakoni. V star fugoslaviji so kasneje ustanavljali združenja obrtnikov. Za sedanje občinsko območ je takšno leta 1935 bilo v Moziqu in je združevalo 130 obrtnikov. Hkrati 11 'to na Liubnem Združe.-.e žagarje\ n mlinaiiev, ki io štelo 80 članov. Zakoni so skozi - as določa pojmovanja obrti zelo različno. Občasno se med nj , ni pojavijo prav vse obrtne dejavnost ne glede na to, ali so »domače« al pa dejansko obrtne. To velja predvsem za registre p oblasteh, ki so veren odraz časa in zakonodaje. O cehih Da bi lažje doumeli pomen in namen cehov, je treba seči nekoliko nazaj v čas. Človek je že od nekdaj potreboval predmete in potrebščine, ki jih sam ni zmogel ali znal narediti. Tako se je oblikovala sredina ljudi, ki so se sčasoma povsem posvečali rokodelstvu oziroma kramarstvu. V srednjem veku je izdelovala obrt v meščanskih okoljih izdelke za potrebe meščanstva in bližnje okolice teh središč. Mesta in trgi so imeli razne pravice, kijih razkropljeno podeželje ni imelo. Vsekakor pa so ti privilegiji, dani od najvišjih oblasti, pomenili veliko gospodarsko in tudi siceršnjo prednost, pomenili pa so hkrati zapiranje trških oziroma mestnih okolij. Uvedli so mitnice, ki so bile vir dohodkov mestnih oziroma trških, deloma pa tudi deželnih oblasti. Sprejemali so omejitvene predpise glede trgovanja in še vrsto ukrepov so uvedli, da bi zaščitili pravice trških in mestnih srenj. Nekako v 14. stoletju seje ta tekma med meščanstvom in podeželjem močno poglobila. Na vasi so se vse bolj pojavljali občutni presežki delovne sile, kajžarji pa so vsled pomanjkanja možnosti preživljanja iskali vir dohodka v rokodelstvu. Množično se je pojavilo potujoče rokodelstvo. V takih okoliščinah so mestni obrtniki iskali pomoči pri oblasteh; te so omejevale obrtno dejavnost v določenem krogu okoli mest in trgov. Takšen je, denimo, odlok iz leta 1478, ki določa, da v razdalji 7,5 km od središča Celja ne more biti nobene gostilne. S tem so seveda krepko podprli mestne gostilničarje. Oblast na vseh ravneh je imela seveda na ta način velike dohodke od obrti. To je tudi pomenilo, da je s tem, ko je ščitila obrt v središčih naselij, polnila svoje blagajne. Vendar pa je bil kljub vsem ukrepom pritisk vse večjega števila podeželskih rokodelcev iz leta v leto večji, zato so konec srednjega veka ustanavljali cehe. To so bile zveze obrtnikov vseh vrst, ki naj bi se družno postavile v bran mestne obrti. Cehi so organizacijsko izhajali iz nekdanjih cerkvenih bratovščin. Posamezne obrti so imele svoje cehe, sicer pa je cehovstvo povezovalo rokodelce in kramarje. Nadzor nad njihovim delovanjem so imele največkrat mestne oblasti, ki so tudi potrjevale njihova pravila. Ker pa je obrtniški stan tiste čase predstavljal jedro meščanstva, je na dlani, da so tudi mestne oblasti bile pod vplivom dogajanja v takratni obrti in posredno tudi v cehih. Cehovska pravila so bila zelo natančno sestavljena in dokaj stroga, usmerjena pač v zaščito obrtništva; njihove prednosti so bile poudarjene in tudi vsestransko spoštovane. Vsaka obrt je torej imela svoj ceh, le redke pa so se vključevale v stroki ustrezne druge cehe. Sedeži cehov so bili v mestih, za nekatere pa v okviru dežele v deželnem glavnem mestu. Vsa vprašanja obrtništva so bila zajeta v pravilih, ki so določala način proizvodnje, delovni čas, število dovoljenih vajencev in pomočnikov, višine plač pomočnikov, njihove pravice in dolžnosti, enako pa tudi za mojstra. Odločale so o napre- 1. zidar 5. lončar 9. mizar 13. žebljar 2. krovec 6. tesarji 10. strugar 14. nožar 3. dimnikar 7. koiar 11. kovač 4. steklar 8. sodar 12. ključavničar 16. kositrar 17. zlatar 18. urar 19. brodar Cehovski grbi iz preteklega stoletja (nepopolna predstavitev) 20. rudarji dova"ju pomočnika v m' -jstra, določala so kazn za kršitelje cehovskega reda, skrbela za dobro obnašanje vi ;ncev, pomočnikov in mojstrov, določala so učno dobo vajencev, v nekaterih strokah pa tud iobo, katero je moral pomočnik prebiti na delu v tujini (potujoči pomočniki, ali kot so ljudje rekli: »gre v fremd«). Slednje je pomenilo neke vrste strokovno izpopolnjevanje. Posebno pozornost so namenili preizkušnji pomočnikov, ki so želeli postati mojstri. Določili so prispevke v cehovsko blagajno; plačevali so jih tako mojstri kot pomočniki; tudi vajenec je moral plačati za uk. Prednost so dajali domačinom, sinovi obrtnikov so bili deležni raznih ugodnosti, da bi obrt ostala v družini. Zabranili so konkurenco (odvzemanje strank), ostro so preganj Ji šušmarje, kazni so bile določene v vosku ali denarju. Cel so poskrbel ;udi za bolne in kako drugače p .^zadete obrtr:ke, tu so p skočili na pomoč s sredstvi iz cehovske blagajne. Pravi dogodek v cehovskem življenju je bila preizkusu'- pomočnikov. 1 • so morali polagati zagovor pred komisijo, še večj зотеп pa so pripisovr1 delu iz stroke. Tako je v Celju kovaški pomočnik želel postati mojster: pred strogo komisijo mojstrov te stroke je moral okovati konja mestnega sodnika. Za vsak zak vljen že-belj je moral plačati cehu po funt voska Cehi so torej bili zelo zaprte zveze obrtnikov, 1 i so v takratnih razmerah imeli velik ugled med prebivalstvom, zato so skrbeli za nravno življenje vajencev, po-močr lov in tudi mojstrov. Zgodilo seje, daje mojster zapustil zakonsko ženo; ceh mu j: odvzel obrt vse do tedaj, ko se je spet vri l k ženi. Znotraj ceha je vladalo skupno upravljanje. Na čelu vsakega ceha je bil cehovski mojster (cehmošter). Ta je skl :eval letne skupščine, hranil je cehovsko skrinjo, v kater o Ma poleg pečata in blaga e še cehovska pravila. Pri njem doma so hranil tud cehovsko bandero, ki je imela upodobljenega zaščitnika (patrona) določene obr Skrinja je bila prava zakladn a v očeh članov ceha, zato so vsako leto na skupščini določili dva ključaija; le oba skupaj sta lahko odprla cehovsko skrinjo. Ko so priče s skupščino, so odprli skrinjo in pred razstavljenimi zunanjimi znai ceha (pečat, pravila, blagajna in bandera) opravili zbor. Na njem so sprejemali vse odločitve, določali ukrepe zoper kršilce cehovskega reda, odločali o potovanjih pomoč kov in podobno. Na skupšc . so obravnava medsebrjne spore in pr )ž-be članov. M* nogrede: daje potovanje pomočr :ov bila pomembna zadeva, pove poda tek, da je še v letu 1834 potovalo skozi Celje 265 krojaških pomočnikov. Kje so še v;. osta ! Seveda je treba upoštevati tedanjo politično ureditev Evrope. Avstrija je b: .a velika država, razen tega pa so pomočniki delali še v drugih državah, kar je dejansko pomenilo kar veliko popotništva med rokodelci. Zato so cehi poskrbeli povsod v mestih in večjih trgih za zavetišča, kjer so potujoči pomočniki prenočeval. Znano ;e, da je v Moziiju nekoč obsta lo takšno prenočišče (jerperge) tam, kjer je danes tfajerholdova hiša, nazadnje pa je skrbel zanj kolarski mojster Vajd. Že smo omenili, da so določene stroke imele skupne cehe, določene v okviru dežele. Tako so bile deželne cehovske obrti: kotlarstvo, kositarstvo, slikarstvo in k -parstvo, zlatarstvo in draguljarstvo, sodarstvo, pasarstvo, lasuljarstvo, pivovarniš-tvo, milarstvo, izdelovanje orgel, knjigovezništvo, tiskarstvo in knjigotrštvo. Med necehovske obrti pa so šteli: topilnice i livarstvo, zvonarstvo, opekar-stvo, apner'' tvo ... kamnoseštvo, fužinarstvo, steklarstvo in podobno. Zunaj obrti so smatrali trgovce, ki so sicer imeli velik družbeni ugled, gostilni-čaije in premogovništvo. Iz naše doline so se obrtniki povezovali v celjske cehe, saj jih pri nas ni bilo, če ne upoštevamo lončarjev. Navajajo, daje v Celju na začetku 19. stoletja obstajala vrsta cehov: pekarski, mesarski, usnjarski, čevljarski, tkalski in barvarski, krojaški, klobučarski, lončarski, kovaški in kolarski, zidarski, veleurarski in puškarski. Običajno so imeli po strokah zavetnike, denimo peki sv. Floijana, usnjarji sv. Nikolaja, klobučarji sv. Mihaela in tako naprej. Čas je naredil svoje, razvoj gospodastva je narekoval prilagajanje sodobnim tokovom razvoja. Pojavila seje potreba po izdelovanju predmetov, ki so jih lahko izvažali, razen tega seje v 18. stoletju zelo razmahnila domača obrt, kije v nekaterih vejah že izdelovala blago za druge trge. Vse to je sililo državo, da prilagodi pogoje v tej smeri. Tako je prišlo do prvih preobrazb cehovstva, kije dotlej predstavljalo zapiranje v ozek krog in je spričo razmer na trgu delovalo zaviralno. Že leta 1732 je izšel patent o rokodelstvih, ki naj bi omogočal obrti na raven, ko bi bila sposobna izdelovati za druge trge. Ta predpis je ukinil cehovsko avtonomijo. Francoske za-sedbene oblasti so cehe enostavno ukinile, saj so v skladu z njihovo (francosko) politiko smatrali obrt kot prosto vejo gospodarstva. Po odhodu Francozov so avstrijske oblasti nadaljevale odpiranje trga in obrtništva. Razglasitev svobodne obrti z zakonom iz leta 1859 je pomenila konec cehovstva. Zadrečki lončarji Lončarstvo sodi med najstarejše obrti na Slovenskem. P,rne vire v zvez - z za-drečkimi lončaiji najdemo iz 1340., 1359. in 1493. leta. To nedvomno dokazuje pomembnost te obrti za našo do' lo. Daje bila prav ta obrt pri nas pogosta, priča tu< register gorrjegrajske zemljiške gospošč'* e i' leta 1779, v katerem se navaja, daje bilo v Potoku od 24 družin kar 12 lončarskih, v Lačji vasi od 17 — 7 lončarskih in v Pustem polju od 22 — 8 lončarskih. V Kokarjah je bilo od vsega 35 družin kar 13 lončarskih; v Dobletini se je od 18 družin ukvarjalo z lončarstvom 7, v Spodnjih Pobrežah 9 od 20, odločno ma"; družin pa seje z lončarstvom ukva _alo v Varpolju, Spodi Rečici, Prihovi in tako napre Mimogrede ; treba poudar* da ; ta obrt močno zamrla že pred prvo svetovno vojno, kasn ' e pa popolnoma; seveda velja trditev le za območ Zgornje Savinjske doline. Vse povedano velja za domačo lončarsko obrt, ki jo kaže ločeno obravnavati od meščanske lončarske dejavnosti. * Zadrečka dolina je bila pred prvo svetovno vojno bo» gosto poseljena kot Savinjska. L iudie sc se preživljali s kmetijstvom gozdarstvom. Zaradi malih posestniških enot m zaradi ustaljene navade, da na posestvu ostane najstarejši sin, so ob številčno.močnih.kmeCKjn družini i hitro nasta' ii krneči delavci (proletarci). Ponudba delovne sile je bila velika, dela pa razmeroma malo, saj v prejšnjih stoletji» i še Kokrški klobuk, lončena posoda za pečenje domačih klobas In» nista bila cena lesa, pa tudi izkoriščanje gozdov, odločilnega pomena za gospodarsko rast oziroma za gospodarstvo nasploh. Tako je bilo na dlani, da so ljudje iskali vir zaslužka v rokodelstvu vseh vrst, torej tudi v lončarstvu. Na vasi je bilo veliko revščine, kar potrjuje tudi poročilo gornjegrajske zemljiške gosposke celjski kresiji leta 1734. V njem navajajo, daje lončarstvo prastara obrt v Zadrečki dolini, da izdelujejo črno kuhinjsko posodo in da se mora ta dejavnost v izogib še večje revščine podpreti, oblast naj jo torej krepi. Lončarstvo daje edini vir dohodkov številnih kočarjev, ki na ta način s svojo pridnostjo in z znanjem pripravljajo lepe, uporabne predmete. Omeniti je treba, daje tiste čase in še prej bilo prav lončarstvo poleg suknjar-stva v dolini edina obrt, ki je nudila izdelke za »izvoz iz domače dežele«. Z drugimi besedami: lončarske izdelke so prodajali zunaj območja ožjega kroga gornjegrajske gosposke. Le malo je znanih pobud kakšne gosposke, da bi pomagala reševati gmotni položaj svojih podložnikov. Vendar pa je prav gornjegrajska sklicala leta 1740 vse lončarje svojega območja v Gornji grad, da bi se dogovorili za lončarski red, ki bi ščitil delo in prodajo lončarskih mojstrov na njihovem upravnem območju. Zanimivo je, daje predlagani lončarski red imel veliko cehovskih načel in je natančno določal pravice in dolžnosti lončarjev, vseboval pa je tudi dokaj visoke kazni za tiste, ki bi se zoper ta red kakorkoli pregrešili. Določal je, denimo, triletno učno dobo za vajence, prepovedoval je prekupčevanje z lončarskimi izdelki, predvidel, katera sredstva naj se stekajo v skupno blagajno, na čelu lončarske zveze je bil nadlončar. Podrobnosti iz vsebine lončarskega reda kažejo torej cehovsko naravnanost, čeprav je v tistem času država že omejevala cehe v njihovih privilegijih. Zanimivo je, daje lončarska organizacija imela nekaj duha zadružne samopomoči v tem, ko je podpirala siromašne in bolne člane. Tudi sicer veje iz vsebine reda solidarnost med člani in do članstva. Gornjegrajska gosposka je ponovno dopolnila lončarski red na temelju novega obrtniškega reda, kije izšel v času vladavine Marije Terezije leta 1776. Skof Kari grof Herberstein je podkrepil doslej veljavni red in poudaril v novem, da se »imajo cehovski mojstri (nadlončarji) strogo držati teh določil, ker bodo vse kršitve strogo kaznovane.« Kmalu pa seje zapletlo, saj je bil gornjegrajski lončarski red v nasprotju z generalnim obrtniškim redom iz leta 1772. Ta je namenil odločilno vlogo pri razvoju obrti državi in ne zemljiškim gosposkam. Prišlo je do pravde zaradi pritožbe nekaterih prekupčevalcev in gornjegrajska gosposka je končno morala popustiti. Obrt seje sprostila, s tem pa tudi preprodaja lončarskih izdelkov. In končno še o pomembnem določilu lončarskega reda, o katerem smo govorili. Zapisano je namreč bilo, daje le vpis v register lončarjev pri gornjegrajski gosposki veljal kot obrtno dovolilo. Vpis seje opravil po dokazanem praktičnem znanju in triletnem uku lončarstva. V tem registru je bilo leta 1779 vpisanih 76 članov — lončarskih mojstrov iz območja, na katerem je veljala oblast gornjegrajske zemljiške gosposke. Obrtne zadruge Zadružništvo seje v svetu uveljavilo kot povezovanje določenih interesnih skupin, vsebovalo pa je v osnovi načelo solidarnosti, и Sprva so se tako združevali angleški delavci, ki so si na ta način zagotovili cenejšo življensko preskrbo; ustanovili so prodajne zadruge. Članom so nudile živila in druge življenjske potrebščine po nižjih cenah, saj so poslovale zelo poceni in z malo zaposlenimi. Kasneje so ustanavljali zadruge vseh vrst, tako nabavno — prodajne, kot tiste po vejah pridelave (mlekarske, živinorejske, čevljarske, mizarske itd.). Ko je prenehala doba cehov, so obrtniki videli možnost povezovanja v zadrugah. Na našem območju zasledimo pred prvo svetovno vojno razne zadruge, tako kmetijske, lesne in obrtniške. Če ostanemo nekoliko pri slednjih, bi morali takoj poudariti, daje tudi v tem primeru treba razlikovati splošne in panožne zadruge. Že smo omenili ljubensko čevljarsko zadrugo, ki sodi nedvomno med panožne in poslovne, medtem ko sodijo »obrtne« med tako imenovane splošne zadruge, saj so imele v glavnem namen povezovanja obrtnikov raznih panog in se največkrat niso ukvarjale z določenim poslovnim prometom. Bile so torej neke vrste stanovske organizacije, ki so obrti pomenile vez med njo in oblastjo. Zato so imele določene pravice in naloge občega pomena. Sem spada sklepanje učnih pogodb med učnimi mojstri in učenci (starši), zastopanje članov na oblastnih mestih, nadzor nad izobraževanjem vajencev, pomočniški in mojstrski izpiti in sodelovanje pri udejanjanju obrtniške zakonodaje. Navedeno stanje se je obdržalo tudi v času med obema vojnama vse do leta 1941, le da so se imena zadrug prilagajala veljavni zakonodaji. V Mozirju zasledimo CENIK «S - „r.4 .. cm M. IX. 21 a Am 23. XI WO Odloiba . Г^*^ 6t~* • *>'<>«••)» la koatretl m ta, ■pankl iMilt Mi » okaaatje LIS (Ur.de! M LR8 »L II71 . da* tt l tt(7i vlada L»B . aagtaaU a kaalta»« .Ma LR8 la Main. ladoatrlj. aa atorttva urarlmv Mm odtkodmtom: be vlade L» . deleiaaja M and la mm pri prihtl» ČIKenJa In popravilo na hudo poikodovaalh dalov Prilagoditev nova beiaoine oal all eyllndra Prilagoditev tobiaate oal ... Prilagoditev iplralnega pereea Vetavitev lapornege pnaaa . Vata Titer novega aaUopnaga кавпа Vetavitev nove drike..... Prilagoditav novo navojaa oal Vetavitev nova bm .... Vataritev novega navadnega kaaaka Vatavita* navadnega atakla ... Vetavitev atakla laatll all Eaiplr Vetavitev apedjalnega keaelea . . Vetavitev novega gonilnega paraaa . Prilagodita* novage koleiika . . Titavit» novage lelajnega kaana Din m j M» -i Ш. WJ.-»' Clüen|e In popravilo na hudo petkodovaalli dalov iportna all ladoatrijoke iepoe ileperire «apna all aapaatna itaperiee I an) ■ Vatavltav novaga giaillnaga | <4£lHenJe In popravilo na kade palkodovmih dalov: . . "like bodilka 9* , aaala kadilka..........Ш. pMlagodllev nove balada eali velike kadilka....... .. Bala budlike ........ tffc- rt^Vatavltav novega gnullaaga paraaa: »alike bodilka.........M aale bodilka . Vatavltav iplralnega Vatavltav atakU . ČIKenJa In popravilo na kudo poikodovaalh dalov Prilagoditev nova balanfne oal...... "rnTagoditev aoDcaete oai...... Prilagoditev iplralnega par era ..... Vetavitev novaga goollnafa paraaa..... ČiKenJe In popravilo na bodo poikodovaalh data* Prilagoditev nova halanfqe oal ..... . Prilagoditev nove aobteate oal...... Vetavirev aoMeetege goalie arinalaap kiiltlFka Vatavltav nova navojne oal..... Vetavitev novega iptralnega paraaa..... Vatavltav celuloidnega okroglega atakla . . . . Vatavltav caiulotdnaga atefcle po faaaol . . . . Vetavitev novaga gonilnega paraaa..... 1» Ottenje in popravilo na bndo poikodovanlh delov: -J- ' 1 ' ura bral Mtja - L • ore a polurni« ura a ietrtuniln Ulje« .... Prilagoditev nove loMeate oal all koleea --' ^'Vatavltav novaga goollnega pareaa ■ Vatavltav novaga iptralnega pareaa ■ - I jVetavtt -IV', ■ ' - la popravilo na hoda potkodovenlh delov tka. ч!' m—--. - /: ^fUlanJa In popravilo na h odo poikodovanib delov IV- Vaa oatala dela,,aa katara ia al dotoieoa odikodnlna la latotaana lavriitev ve* del, aa katera Je ie doloteae odikodnlna pa aa anatao aaai^ia delovni бм valad aakratne Isvrittve gotovih delovalfa faa. Je ratonati po kalkulaciji: 1. ponujeni «atariel po nabavni oaol a «7.priimka. 2. dajanaki iadalaval Km a nrnlai aMada«! po uradU. 9. reiliakl prt tU tek tO'/, od tS. J. «. koeautl aaalaiek »V, od ti 2. 5. davek od prometa atoritev eootna tarife la kfcaloo proUvodaJo tar. K 17 — «*/.. Pri generala*« popravila kudo poikodovanlh dalov |e dovoljeno avliati odikodnlno do 40'.. Za popravila aiallb ienaklh ur a« dovoljuje priUtek SO'/, k doloiealB odikodnlna«. — Vae nove dale Je rafunatl po nabavni fakluri (ceni) a 6* pribltkoai. — Urar Ja dolian rae «ter» кжпјвм dala vmm atraaki. Davek od prometa atoritev enotne tarifa aa lokalno prolavodnjo (Uradni Hat FLRJ h. 10 Ii lela IMtl tar. il 17 - «', ie v določenih odfckodnlnah ie vračunan. Odločba o cenah u atoritev игаф* IX. iL M87 2 a dne i ». IM« I« veatnika urada aa eena pri predaedatru vUde LR9 it. 33 34 Ii leta IM« I dopolnila« It K Јв»7/> a dna 80. ». IM« la Veatnika urada aa eana pri predeedatru ,l.d, LRi0*k'r." '"jud'il'^dLlrt »lÜ1*« okowtje evojega okraj. dolottH nil). e«N od Metalk, ako |a to v UUdu r п,шеп|™^1П((1||1 odikodoln Ja kaialvo po aakoau a aatlranju nedovoljena trgovina. Mdovoljene ipekulaclje In goepodareka aabotaia. Ceelh I* ladalel OBRTNA NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA urorj«*, glotarje», op«lko« In greverjev r. Ж. I I, J. v Cenik Obrtne nabavno prodajne zadruge za Slovenijo iz leta 1950 Prednja stran kovaškega cenika iz leta 1926 Udeleženci čevljarskega tečaja na Ljubnem leta 1910 Učno pismo Rokodelske zadruge Mozirje iz Ista 1913 pred prvo svetovno vojno »Rokodelsko zadrugo«, takoj po njej pa «Kolekt' no obrtno zadrugo«. ' V naši dolini je bil sedež obrtne zadruge v Moziiju in tako je bilo do leta 1939, ko so sedež prenesli na Rečico, kjer je zadruga delovala vse do konca stare države. Že smo omenili, da so se nekatere panoge obrtnikov povezovale v zadruge zunaj doline. Tako so kovači meli svojo zadrugo v Celju, sodav^arji pa celo v Ljubljani. V razi :n h obdobjih so bila povezovanja različna, kot so to pač urejal' zakonski predpisi. Ti so po tridesetih letih, torej v stari Jugoslaviji, prec^. HKjili pooblas^-la obrtnih zadrug in deloma tudi ukinili druženja teh zadrug. Treba je še razlikovati med obrtmi, ko govorimo o organiJranosi' in povezavah. Tako so trgovci že v stari Jugoslaviji imeli svoja združenja. Lahko bi torej rel li, da so se nekdanji pojmi o obrti kot skupni imenovalec razdelili na obrtnike »rokodelce« in obrtnike trgovce, gostince in podobne poklice. So bila obdobja, ko je v družbi prevladoval splošni ugled obrtnikov; tedc niso ločevali znotraj tega pojma in so smatrali za obrtnike tako rokodelce, kot tudi trgovce (kramarje) in gostince. Po razpadu cehov pa so slednji nekako pridobiva., na ugledu in se postopoma strogo ločevali »kot nekaj boljšega« od rokodelcev Vsekakor lahko sklenemo naše razglabljanje o obrtnem zadružništvu z mislijo, da so naštete oblike povezovanja bile uspešne in vseskozi ugledne. Treba je še dodati, da so obrtniki ponekod ustanavljali svoje denarne zavode. Nam najbližji je bil v Šoštanju, tam so bili včlanjeni številni obrtniki iz naše do «ne. Sprva je to bila —jjgrjii1"- -Pw ^ГГјУГЗХ* ......gr»-^ ПГЗПТПГ jf ^»»Sl^ w I - , * - UČNO IZPRIČEVALO = ;: «C p 1 , kWÄpk «tot & /«A»,'i^äMr «<ИКВ8Д »tJsÄ ^«jgfc&gi&ä... «iL .'AVr L it- itmmmw tfet tses Ab ttäaii» iШфптЏ™ * >к>. fer J L ф № v ' кз>Н 't ».-.f. Spričevalo za sodavičarja v Mozirju, ki ga je izdala zadruga sodavičarjev za Slovenijo v Ljubljani leta 1927 nabavno-prodaj :a zadruga s poudarkom na denarno poslovanje, kasneje pa je prevladovala hranilnična dejavnost. Obrtništvo po prvi svetovn vojni Takoj po konča:., .^ni 1918 so obrtniki spet prič« _ redno opravlja"' svoj posel. Seveda je treba upoštevati številne padle v vojni, marsikje je prišlo do zastoja pri obnovi obrti zaradi postopnega vračanja nekdanjih vojakov v domače kraje, saj jih je mnogo padlo v ujet štvo in so se šele po letih vračali domov. Vendar pa je vse do konca dvajsetih let gospodarstvo le polagoma oživlialo. Posledice voj..e so bile hude, kriza je kmalu postala dodatna ov' a za hiter razvoj tudi obrti. K že povedanemu moramo dodati še postopne odmirat, зjaekalerih obrt: Industrija je marsikatero stroko onemogočila. Tako je v naših krajih bilo občutiti itro propadanje tkalstva, barvarstva, usnjarstva in še bi lahko našteval Strmo pa se , e raz ij la kovinarska strok i. Že kmalu po vojni so pod vplivom revolucionarnih dogodkov v Rusiji marsikje nastali mezdni boji. Povezovalo se je tudi delavstvo v obrti. Odnosi mojster — pomoč k so se vsekakor bistveno spremenili Že 9. 11. 1919 so v Celju pripravili obrtniški shod, katerega seje udeležbo preko 200 odposlancev, med njimi tudi i naše dol i le. Na shodu so zahtevali pomoč oblasti pri obnovi obrti in še marsikaj. Povezovati so se pričeli v obrtne zadruge, ki! so postale stanovske organizacije. Nekatere izmed njih so zajemale šrrse območje, ne Obrtnik v »štiri«. Sedlar Franc Gregom na kmetiji v Potoku. Slika je posneta leta 1929 I vljarska delavnica Franca Plesca na Ljubnem okoli leta 1930 le Celje. Takšna je bila čevl rska zadruga, zadruga mesarjev in prekajevalcev, pa tudi gostilničarji so se združili v regijsko organizacijo. #T Zidarski mojstri so imeli svoje združenje (oblastno) v Mar >oru, stavbeniki pa enotno slovensko v Ljubljani. Ker je tiste čase bila spod ešta*' rska pokr ij ina vezana na mariborsko oblast, so v Mariboru ustanovi Zvezo spod-Ještajerskih obrtnih zadrug. V naši dolini ni bilo občutr "i pretresov v mezdnem gibanju. Res pa je, da seje leta 1919 pojavila prva delavska zveza v Nazaijah. V njej so delovali predvsem delavci Marijingrada, vendar pa so se kmalu pojavile podružnice sindikata v drugih kra h, denimo na Ljubnem in v Smartnem ob Dreti. V teh so bili vključeni v glavnem žagarsk lelavci, ki so kmalu postavili svoje zahteve glede izbc_,ša _'a delovnih a pi /ljenjskih pogojev Na Ljubnem so leta 1922 krojaški pomočnii ustanovili svojo stanovsko orga-ni7ac o »Naprej«. Ni гпапо, da t se tui borili v mezdnem gibanju al kako drugače. Pa spet nekoliko o takratnih obrtnih zadrugah: bile so dejansko povezave obrti 10ÄVJ slu skupnega-nastopa brai n za napredek obrtništv Oblast jih je upoštevala, imele so nalogo pripravljati in voditi pomočniške izpite, skrbele so za obrtno nadaljevalno šolstvo, dajale so mnenja o potrebah novih obrti oziroma dodatnih zmog vosti na njihovem območju. Ker so se naši obrtniki pogosto povezoval > Celjem, kaže omeniti, da so tam leta 1928 ustanovili Občeslovensko obrtno društvo, ki seje kasneje preimenovalo v Slovensko obrtno društvo. Sploh je Celje nekako povezovalo obrtnike širšega območja. Obrtne organizacije so od nekdaj skrbele za izobraževanje svojega podmladka, siopiila tega pa je bila seveda odvisna od možnost Tako, denimo, tik pred prvo svetovno vojno v nekaterih predelih naše doline vajenci sploh niso obiskovali obrtno-nadaljevali h šol, ker teh pač ni bilo, vendar pa seje stanje postopno izboljševalo in me obema vojnama so že bile obrtne šole v Moziiju in Gornjem gradu. Slednja je bila izrazito rokodelsko usmerjena, medtem ko so v Moziije hodili tudi vajenci trgovske in gostinske stroke. To šolstvo ni bilo sestavni del državnega šolstva; imelo je sicer svojstvo javnega dopolnilnega šolanja, vendar pa so ga vzdrževali preko obrtniških zadrug in trgovskih združenj. To dokazuje tudi dejstvo, da navedenih šol ne najdemo v seznamu državici šol stare Jugoslavije.' Za nekatera usposabljanja so bile posebne redne šole. To velja v veliki meri za podkovsko obrt (kovaštvo). Takšna šola je bila pred prvo svetovno vojno v Gradcu, med obema vojnama pa v Ljubljani. Lahko omenimo, da so bile te šole dokaj zahtevne in so nudile obilico znanja tistim, ki so jih dokončali. Po drug: svetovni v op зто imeli nekaj let obrtne šole v Gornjem gradu, na' Reci: in v Mozi rj u. Nov obrtni zakon iz leta 1931, ki smo ga že omenili, je bistveno spremenil nekatere odnose znotraj obrtniških orgaiizaci Omejil je njihove pristojnosti in dal več poudarka upravnim službam. Zakon je ločil tri vrste obrti: veja, ki šo jo lahko ustanovili s privoljenjem upravnega organa (rokodelska in trgovska obrt), veja, ki si e morala p dobiti izrecno dovoljenje upravne službe (gostilne, denarni zavodi, prevozništvo) in trelja skupina, kije bila pogojena s posebnim dovoljenjem upravnega organa — - to so bili raz ldustrijski obrati. Značilno za ta zakon je, da ne pozna več Učitelji na Obrtno — ixidaljevalni šoli v Mozirju okoli leta 1938. Z leve sedijo: Va-lenčak, Predan, Grošelj, dr. Lesnika in župan Jošt. Z leve stojijo: M. Praprotnik, Ft Pečnik, Vinko Sovec, Rajter, Ivan Drev in Rafael Skornšek, vsi obrtniki predavatelji rV'V^ »prostih« obrti. Zato je tudi predpisal ti sodne registre: rokodelski, industrijski in irgovsko-gostinski. Zakon je veleval za rokodelstvo in gostinstvo strokovno usposobljenost, za industrijo pa ne Že leto kasneje so 1932 v Celju ustanovili Društvo jugoslovanskih obrtnikov, leta 1940 pa so s predpsom ukinili vsa področna obrtna združena. Celj< e v predvojnem času pripravilo tri obrtne razstave, katerih so se s svojimi i delki udeležil ;urH naši obrtnik.. г\* Џг> Obrtniki do leta 1940 Omen smo že, da n dovolj zaneslj rih virov za pričujoči zapis. Tudi registri obrtnikov za naše območje niso ohranjeni. Po naključjuje ohranjen seznam, ki ga objavljamo v nadaljevanju. Pripominjamo, da sicer ni zanesljiv, je pa lahko vsaj deloma podoba razmer i našem obrtništvu v času od 1900 do 1940. V seznamu so lila obrtniki: Franc Ateljšek, mlin in žaga, Lepa njiva. Franc Krajnc, žaga na Kropi. Franc Krajnc, mlin na Kropi. Franc Jeraj, žaga in mlin v Nizki. Gašper Podsedenšek, umetni in valjčni mlin v Moziiju. Anton Levar, žaga v Bočni. Franc Klemenčič, žaga v Radmirju. Alojz Zagožen, žaga na Ljubnem. Ivan in Uršula Benda, žaga v Rad-mirju. Marija Remic, mlin v Juvanju. Franc Valte, žaga na Ljubnem. Anton Mikek, mlin v Brezju. Simon Belaj, žaga v Šmiklavžu. Matija Tratnik, žaga v Smiklavžu. Anton Goličnik, žaga v Šmihelu. Anton Poznič, mlin v Bočni. Franc Budna, žaga Sv. Primož. Janez Oblak, žaga, Lepa njiva. Franc Jeraj, žaga Sv. Primož. Franc Plesec, žaga Savina. Rudolf Kotnik, žaga Lepa njiva. Jože Matjaž, žaga Dol. Ivan Hribemik, žaga Ljubno. Marija Janko, žaga Ljubija. Marija Zagožen, žaga Okoni-na. Anton Melavc, žaga Ljubija. Jakob Plaznik, žaga Luče. Jože Cešnovar, ml i Loke. Jože Vavdi, žaga Konjski vrh. Jože Brinovšek, žaga Ljubija. Stanko Zmavc, žaga Bočna. Ferdo Stiglic, žaga Radmirje. Kari Zagožen, žaga Ter-I ibno. Janko Kovaška delavnica obrtnika Price v Okonini okoli leta 1930 Podkovski kovač Ivan Pukari iz Nazarij, kije slovel kot odličen zdravnik konj; bilje v službi pri veleposestvu Marijingrad Srčnik, mizar Kropa.. [van Volovšek, mizar Ljubno. Maks Le Jak, mizai Ljubno. Jože Marovt, m.^ar Ljubno. Marija Selišnik, m zarstvo Luče. Vinko Sovec, mizar Moi^je. Leopold Juiič, n zar Mozirje. Jakob Tajnšek, mizar Mozirje. Maks Poličnik, mizar Juvanje. Anton Lukač, mizar Spodnja Rečica. Viijem Marovt, mizar Rečica. Ivan Strašek, n ' гаг Rečica. Anton Kos, mizar Rečica. Anton Štrucelj, mizar Rečica. Anton Zavolovšek, kolar Gorn grad. Mai. n Marovt, kolar L bno. Jože Sedovnik, kolar M02:iije. Rafael Bezovšek, kolar Okonina. Ivan Senica, kolar Rečica. Martin Golob, zidar Ter-L Libno. Rudolf Pikel, zidar Dol. Franc Deleja, tesar-graditelj Mozirje. Janez Dobri-šek, grad 'telj mlinov in žag Brezj Jože Klemenak, sodar Mozirje. Ivan Keber, zl jalnica sukna Lepa njiva. Milan Ermenc, klobučar Ljubno. Julij Pepel, mehanik Moziije. Alojz Fricelj, ključavničar Gornji grad. Ferdinand Rifel, ključavničar Gornji grad. Ernest Podpečan, kh čavničar Ljubno. Marija Krajnc, ključavničarstvo Ter-Ljubno. Mirko Tratnik, kl] čavničar Mozirje. Ivan Klemenak, ki čavi ;ar ftpzirj e. Franc Novšek, kovač Otok. Jože Slatinšek, kovač n podkovač Bočna. Rudolf Rojten, kovač Gorn grad. Franc Bezovšek, kovač sv. Lena. Jože Brunet^ kovač Ljubno. Franc Žerov-nlk, kovač Savina. Franc Prek, kovač Podveža. Ivan Žagar, kovač Konjski vrh. Ivan Završnik, kovač Brezje. Anton Sedovšnik, kovač Lepa n va. Jurij Priča, kovač i podkovač Okonina. Alojz Tkavc, kovač Dol-Suha. Anton Veninšek, čevljar Bočna Anton Ceplak, čevljar Gornj »rad. Jože Mermal, čevljar Gori i grad. Anton Tkavc, čevljar Koka';Franc Plesnik, čevljar Ljubno. Franc Veročn..., čevljar Ljubno. Jože Pns.an, čevljar „jubno. Ivan Hrešan, čevljar Ljubno. Jože Globočrčevl, r Ljubno. Fortunat Plesec, čevlj ir Ljubno. Franc Plesec, čevljar Savina. Jože Kaker, čevl' r Sv. Primož. Anton A 'nik, čevl r Luče. Ivan Gregom, čevljar Ljubija. Ivan Pavlin, čevljar Morije. Ivan Kampjut, čevl, r Moziije. Franc Gregore, čevljar Moziije. Anton Spruk, čevljar Moziije. Janez Bolha, čevl r MozLje. Jože Prislan, čevljar Moziije. Ivan Hribernik, čevljar MoJ e-Brezje. Floijan Usar, čevljar Lepa njiva. Anton Poprask, čevl ir Ljubija. Jakob Piki, čevljar Dol. Ferdinand Plesec, čevljar Radmirje. Ivan Petek, čevl ir Okonina. Ivan Klasr čevljar Rečica. Ivan Gosar, čevljar Spodr'4 Rečica. Jožefa Gomiršek, čevljarstvo Rečica. Matija Ugovšek, čevljar Rečica.frrancGolob črv 5marta0s_Jože Krajnc, usnjar Gorr grad. Franc Kolenc, usnjar L,_bno. Ivan Natlačen, u ljar Ljubno. Alojz Šurk, sedlar Gornji grad. Peter Trogar, sedla-Mozirje. Hinko Čop, sedlž Mol je. Franc Goi_:iršek, sedlar Rečica. Jakob Natlačen, krojač Otok. Alojz Štiglič, krojač Sv. Florijan. Franc Grudnik, kr Jač Sv. F.orijan. Feliks Tropelj, krojač Gornji grad. Remsko Pavlin, krejnč L" bno. Viljem Puderi k, krc^ič Ljubno. Ignac Jamnik, kroj č Ljubno. Mar i Juvan, krojič Ljubno. Franc Sramelj, krojač Ljubno. Franc Fludernik, krojač Sv. Primož. Gregor P )dlesnik, krojač Sv Primož. Janez Strmčn , krojač Luče. Jože Lihteneger, kroj ič Luče. Franc Breznik, krojač Mozirje. Livin Mrevlje, kro č Moziije. Ferdinand Ma-rolt, krojač Mozirje. Florijan Finkšt, krojač Nazaijj. Franc Gros, krojač Re ;ica. Ivan Piki, krojač Rečica. Jože Cešnovar, krc iač Prihova. Franc Fiškovec, krojač Prihova. Ivan Klemenšek, krojač Solčava. Floi an Le ^ak, kr ^ač Iraihel. Marija Golob, šivilja Gornji grad. Mai a Tajnšek, ši^'a Mozi e. Jožefa Remše, šivilja Moziije. Frančiška Krefi, š'vilja Spodnj Reč "a. Ama a Slapn" , pletilja Bočna Angela Lužnik, pletilja Spodnja Rečica. Jožefa Zavolovšek, pletilja Kropa. Ivo Vajd, brivec Moziije. Ivo Vajd, frizer Moziije. Bogom Lakner, brivec I ubno. Štefan Mikla,7žm, pek Goriij i grad Jože Naraločnik, pek L.ubno. Franc Pečmk, pek Mozi sje. Anton Korošec,Јзек N ivan Faganel, pek Reč a. Ivan Pricelj, mesar Krop£ AlqžT?ren, niesar Gornji grad. Franc Kolenc, mesar Gornji grad. Viljem Glojek, mesar Ljubno. Ivan Jeraj, mesar Ljubno. Albin Krebs, mesar Luče. Alojz Pungartnik, mesar Luče. Franc Vezočnik, mesar Luče. K stina Doblšek, i esar a h iVnitov in zastopanje obrtnikov v organih javne uprave Morda kaže nekoliko podrobneje omeniti Okrajno obrtno združenje, k e delovalo takoj po drugi svetovni vi ni na I abnem. Dejansko : bilo to Okrajnaobrt-no združer., j Gornji grad, vendar pa j poslovalo na I iubnem. ve etno že zaradi številnega obrtništva, kije živelo v tem ktnju. Ohranjen je zapisnik o sestanku kovačev doline z dne 22.2.1946 Iz njega je mogoče marsikaj razbrati: daje bilo tedaj na območju sedan s občine Mo rje kar 21 kovaških mojstrov, daje bil predsednik združenja Jože Marovt, združenje ie i.ne-lo odseke in kovači so spadali v kovinarskega, ki ga je vo< il Jurij Priča Predmet razgovora je bil določanje cen storitev za kovaško obrt. Pokazalo se je, da so želeli upoštevati cenik te stroke iz leta 1926, seveda z določenim pribukom Zahtevali so pri tem delitev znotraj stroke na splošni n orodne kovače, tudi cene storitev naj bi bile različne. Posebna komis i je bila zadolžena za sestavo cenika, združenje pa ga je razposlalo vsem članom — kovačem. Razpravi' so tudi i tem, da stranke ne plačujejo spre . Zato so sklenili v ztra-jati pri takojšnjem plačilu, to pa n; j bi vsaka delavni i imela objavljeno na vhodnih vratih, torej nekako takole »Delamo proti takojšnjem plačilu«. Precej žolčno so razpravljali o dodeljevanju železa preko upravnega organa. Morali so po nakazila v Šoštanj, pa so ugotovili, da tam najprej »postrežej «t' te; ki najo »zveze«. Zato so zahteval da se prenese razdeljevanje železa na združenje. Zavzeto so razpravljali o kr govodstvu, ki so ga očitno morali imeti. Zahtevali so, da se združeme zavzame za Doliuden teča o tej dejavnosti. Kot vse kaže, so tecia; norali obrtniki biti člani združenja, kije bilo ustanovljeno že v drugi polovici leta 1945. fek „jsm . i шк«*" i i»*»»*» S! W *«s> Pomočniško izpričevalo « «M ■!.»». I и|| . Џшфшјш^ј. ........... pM.i»i< $ i»fs «ж« ^ t 1» Л e f-««*« ««•*• Ji*. 1 «Mu * >*** ^ S» & & & Љ до* itb«lMrit№» ««pil Ii m џ % * џ t џ * **ЏЈ?ћ m Ä I' 4 Ä ll i ' Jjjr I -M H ** » •« IШ IB IШ ИДВ 1,Ј»Ш1»гј» «o «s* (UMI џтфш џ .bato-r*. ürtm t 4,0 © зПјД i. Чп» ^Х*«* Vit Pomočniško spričevalo Okrajnega obrtnega združenja za srez Gornji grad, na Ljubnem, iz leta 1946 Že leta 1948 pa so se pričeli pojavljati ideološki predsodki zoper obrtništvo nasploh, češ da pomeni ostanek kapitalistične družbe in je torej v tem času in dogajanju v njem nezaželeno, da celo nevarno! Nastala je prava gonja v vseh mogočih oblikah, tako na davčnem področju, kot tudi sicer nasploh. Politični dejavniki so ustvarili vzdušje, v katerem je bilo obrtništvo domala nemoralno in družbi škodljivo. V takem vzdušju so ustanovili obrtne zbornice za območja takratnih okrajev. Mozirski seje že preselil v Šoštanj, zato je tam bila tudi zbornica. Po registrih, ki so še ohranjeni, lahko domnevamo, da so zbornice pričele delovati okoli 1952. Združenja so seveda bila ukinjena, saj so politične oblasti smatrale, da bodo preko zbornične organizacije imele lažji nadzor na obrtištvom. Članstvo v zbornici je bilo obvezno, vendar pa so se nekateri obrtniki temu zelo upirali. Verjetno zaradi davčne obremenitve so v registre zbornice v Šoštanju vključevali celo domače žage in mline, skratka tudi dejavnosti, ki z obrtjo niso imele nikakršne zveze. Številni obrtniki niso zmogli davčnih obveznosti in so odpovedovali obrt. Tako je predvsem storitvena obrt hitro usihala in posledice tega čutimo še danes. Takratna zbornica je dejansko bila del javne uprave, kije preko nje uresničevala določene ukrepe, vsekakor pa je bila v službi politike, ki ni bila naklonjena obrtništvu. Sicer pa so se razmere v toku časa zelo spreminjale. To je tudi značilno za leta po drugi svetovni vojni. Vsekakor je bilo čutiti več politike kot gospodarskih prizadevanj. Lahko torej govorimo o nihanjih, ki so časovno več ali manj bila naklonjena razvoju obrtništva. Tako vemo, da je kratko obdobje na začetku sedemdesetih let davčna politika bila znosna in včasih celo dogovorna. Kasneje je bila spet zelo neugodna in tako so se vrstile razmere, včasih bolj, včasih manj ugodne, prav to pa je dejansko zaviralo zdrav razvoj obrtništva, saj ni mogoče gospodarsko misliti, če segajo različni ukrepi le v kratek čas dogajanja. Obrtna zakonodaja seje pogosto spreminjala, nekaj časa je zelo omejevala možnosti za razvoj obrtništva z določanjem števila delavcev v obrti, včasih pa je celo prepovedovala v določenih vejah obrti zaposlovanje delavcev izven družinskega kroga. Pri snovanju zakonodaje je imelo obrtništvo le malo vpliva, predvsem še na zvezne zakone, ki so v bistvu pomenili neko enačico za vso državo, kar pa glede na stopnjo razvitosti posameznega območja države seveda ni bilo ne modro, ne znosno. Velja še omeniti, da so nekaj časa delovali posebni odbori za obrtništvo pri SZDL. Kasneje so ustanovili Poslovno združenje AGENS v Celju, ki seje potem preimenovalo v Poslovno združenje FORMATOR. Šele z uvajanjem obrtnih združenj v naši republiki je postopno bolj slišati tudi glas obrtništva. In vsemu na rob — znani žalski obrtnik, ki že tretji rod nadaljuje kovaško obrt, je ob neki priložnosti pripovedoval, kako je v tistih svinčenih letih obrtništva nek visoki občinski uradnik dejal, da bo v letu 1950 vsakemu obrtniku, ki ga bo še srečal na cesti, izkazal čast s priklonom in z odkritjem klobuka... Celjski zgodovinski arhiv hrani register nekdanje Okrajne zbornice v Šoštanju. V njem je seznam obrtnikov na našem območju, kije tedaj spadalo pod okraj Šoš- tanj. Kei je bilo članstvo v zbornici obvezno, lahko smatramo, daje seznam do neke mere popoln. Kot smo že v drugem poglav] omenili, so obrtna zadruženja na pritisk političnih sredin morala opustiti svoje delo nekako leta 1947 ali 1948. Tore e Okrajno združei г obrtnikov na Ljubnem preneslo nekaj svojih nalog na zbor .co. In končno naj pi jomnimo, da seje upravna delitev tiste čase hitro menj wda. Ne- aj časa je bil sedež okraja tudi v Mozii i, kasneje bil tu u____ljen n prestavi, .n v Šoštanj. V registru so biii zajeti Josip Veršnik, krojač Tirosek. Franc Grabner, krojač Luče. Štefan Marolt, Žagar Lepa njiva. Ivan Novak, slikar i pleskar Gornji grad. Franc Poličnik, žagpr Okonina. Martin Krivec, Žagar Solčava. Franc Klančnik, sedlar Moziije. Franc Lo-čan, Žagar Lju . Alojz Vršnjak, čevljar Rečica. Volbenk Pajk, fotograf Mo Jože Andi evec, krojač Spodnje Kraše. Franc Podkn a k, krojač Ljubno. Franc ter, žagaTLepa njiva. Jožefa Tev. žag^rstvo Zgornje Kraše, Rafael Bezovšek, kolar Okonina. Jože Basti, sedlar Ijufino tirane Poznič, čevljar Zgori i Pobrežjs. Franc Marovt, Žagar Kropa. Franc Levar, žaga^ Šmartno- Feliks Trepel kro č Gornji grad Alojž Perme, kovač Loke. Anton Melavc, žaga Ljubija. Mai tin Koren, krojač Sv Jošt Šmarno Jože Lihteneger, krojač Luče. Franc Kladnik ».olar Luce. Ivan MiklartS, kolar Bočna. Viktor Kolenc, m inar Spodnja Rečica. Ferdinand Vajs. kastrar Spodnje Kraše. Anton Kolenc, m lar Gornji grad. Stanko Kolenc, mlinar Juvanje. Ivan Dobrišek, izdelovalec mlinov in žag Lepa njiva. Jože Melavc, m)mar Sentpnž. Franc Plazn-K mlinar i Žagar Luče Jože Plesec, čevljar Lj"bno. Anton Purnat. mlinar Arn1og. Jože Glojek, mlinar Spodnje Kraše. Ivan Novak ml., slikar in pleskar Gornji grad. „ože Mi „ niža Rečica. Franc Matjaž, lončar in pečar Mo Juri 5o-cajt, krojač Moziije. Jožefa Usar, šivilj Li ubija. Ivan Prepadnik, mizar Luče. Ferdo E fel nizar Gornji grad. Ivan Hren, krojač Reč a. Anton Speh, mizar Nova S fta. Franc Kolenc, mlinar Grušovlje. Radivoj Žigič, kemik Gornji grad. Matija Jeraj, avtotaksi Varpolje. Karel Rifel, avtotaksi Gornj »rad. Ivan Jošt, krojač Ljub i. Jože Brunet, podkovni kovač Ljubno. Daniel Terbovšek, opekar Bočna. Anton Ble-kač, krojač Okonina. Anton SkogancJnzeLNazaoeJože &ajpm^če\^ar Šmartno- Jože üremita, brusač Pnnovn. Ferdinand Jerovčnik, krojač Luče. Ruaolf P- 1, darski mojster Dol pri Novi Štifti. Marya Skaza, vrtnaistvo Nazarje. Marija Jeraj, mlinarstvo Rečica. Anton Kolenc. ilin Gornji grad. Pavel Urh, avtoizvošček Moziije. Zdravko Matko, avtoprevoznik Moziije. Anton Venek, krojač Rečica. Viktor Rozenstein, ključavničarstvo Rečica. Ivan Novak, mlinar Okonina. Martin Dobil ;, čevl ar Moziije. Alojz Krebs, čevljar Gornji grad. Martin Dobn :, čevl, r Moziije. Miro-ljub Grujakovič, urar Ljubno KLO Gornji grad, čevljarstvo. KLO Gornji grad, mizarstvo. KLO Gorn grad, apnenica. KLO Moziije, sodavičarstvo. KLO Moziije, pekarna. KLO Mozuje, slaščičarstvo in bife. KLO Moziije, krojaštvo in šiviljstvo. KLO Moziije, cev'wsUo. KLO Ljubno, soboslikarstvo. KLO Ljubno, krojaštvo in šiviljstvo. KLO Ljubno, ključavničarstvo in kleparstvo. Občinska čevljarska delavnica Ljubno. KLO Na-zaije, krojaštvo in šiviljstvo. KLO Nazaije, čevljarstvo. KLO Šmihel, čevljarstvo. KLtJ Šmihel, opekarstvo. Čl, ivnica Luče. Mizarska delavnica Luče. KLQ Rečica, mizarska delavnica. KLO Rečica, opekarna. KLO Šmartno^ mizarstyo. KLO Šmartno, čevljarstvo. KLO Bočna, čevljarstvo. KLO Bočna, krc, štvo. KLO Nova Štifta, mizarstvo. KLO Solčava, čevljarstvo. KI ) Gornji grad, remontno podjetje. KLO Luče, remontno podjetje. KLO Nova Štifta, opekarna. KLO Radmh'e, žagarstvo. KLO Rečica, pekarna. KLO Rečica, pekarna. KLO Ljubno, pekarna. KLO Ljubno, klavnica in mesarija. KLO Nazarje, mesarija in klavnica. KLO Moziije, klavnica in mesarija. KLO Rečica, mesarija. KLO Gornji grad, me" sarija. KLO Ljubno, remont. KZ Rečica, Radn ..je. Bočna nartno in Nazarje, žaga. KZ Luče, kolarstvo. KLO Luče, kovaštvo. Občinsko podjetje Gornj »rad, pekarna. KZ Luče, elektrarna. KLO Radii je, elektrarna. KLO Šmartno, mizarstvo. KZ Luče čevljarstvo. KDZ Moziije, predilnica. Občinska mesarija Luče. KZ Ljubno, kovaštvo. KZ Ljubno ključavničarstvo. Čevljarska delavnica Nazaije. KZ Gornji grad, mizarstvo. KZ Ljubno, mizarstvo. KZ Ljubno, kolarstvo. KDZ Bočna, stavbarstvo in pohištveno mizarstvo. KZ Ljubno, sodarstvo. Občinska elektrarna Solčava. KZ Gornji grad, tesarstvo. KZ orn grad, mizarstvo. KZ Gornji grad, žagarstvo. KZ Luče, žaga veneciianka, KZ nartno, mizarstvo. IZ Bočna kolarstvo. KZ Nova Štifta, tesarstvo. KZ Ljubno, splošno r 'zarstvo. Mena '"'na delavnica Ljubno. KZ Kokarje, tesarstvo. KZ Luče, splošno n varstvo. KZ stno čev Даг&то. KŽSmartno. apnenica Spod e Kraše. KZ Ljubno, mes&.ij'a. KZ Šmartno, ko "O. KŽLjubno, mlinarstvo. Strojno-mizarska delavnica Bočna. KZ Solčava, čevljarstvo. Ivan Lomš ključavničar Ljubno. KZ Bočna, kovaška delavr i. Franc Savin ik, kovač Šmiklavž. Alojz Ermenc, krojač Primož-Ljubno. Jože Če-plak, urar, Sentfloijan. Ivan Krajnc, mlinar Bočna. Martin Aubreht, urar Mozi |e. Jakob Blekač, Žagar Meliše-Ljubno. Albert Lončar, dimnikar Mozirje. Pepca Zavolovšek, pletilstvo Kropa. Alojz Šimenc, krojač Rečica. Franc Andrejevec, kovač Tmovec-Rečica. Jožefa Slapnik, p ojaštvo Gornji grad. VilkoJVlajerhold, prevoznik Moziije. Remic-dediči, žaga Šmartno. Jože Kopušar, žaga Šentjanž. Anton Benda, žaga Radmiije. Ante Plesec, žaga Savina. Simon Belaj, žaga Šmiklavž. Matija Rakun, žaga Rečica. Ivan Žuntar, žaga Raduha. Melavec dediči, žaga Moziije. Alojz Zakrajšek, žaga Lačja vas. Marija in Ivan Zavolovšek, žaga Kropa. Franc KraJ__č, žaga Kropa, f ranc Marovt, žaga Kropa. Franc Pustoslemšek, žaga Gornji grad. Jožefa Tratnik, žaga Gornji grad. Marija Tratnik, žaga Šmiklavž. Jožefa Tevž, žaga Potok (Gornji grad). Kari Zagožen, žaga Ter. Martin Golob, žaga Ter. Jakob Poznič, žaga Gornji grad. Jože Vi tačnik, pohištveno in stavbno mizarstvo Nova Štifta. Ana Jeraj, mlin Nizka. Ivan Slatinšek, kovač Moziije. Stanko Blaznik, krc štvo Kropa. Fetaž Feta, aš čai Ljubno. Teodor Matjaž, pečar in lončar Mozirje. Franc Gregore, čevljar Šmihel. Tomaž Slapnik, krojač Bočna. Stanko Pustoslemšek, krojač Dol-Gornji grad. Ivan Šurk, kolar Dol. Janez Belaj, Žagar Šmiklavž. Jože Tratnik, žaga Dol. Matilda Plesec, šivilja Ljubno. Anton Mikek mlajši, žaga Brezje Stanko Podsedenšek, valjčni mlin Moziije. Franc Golob, krojač Tirosek. Amalija Vrtačnik, šivilja Tirosek. Feliks Žmavc, krojač Bočna. Franc Kokalj, ka ač Mozirje. Miha Uršič, apnar RobanovTčot. Matevž TratniF, čevjjar Šmiklavž. Franc Matjaž, krojač Tirosek. Franc Matjaž, mizar Tirosek. Ma' j Ziher, vrtnarstvo Mo- zirje. Jožefa Ogradi, šivilja Bočna, Franc Poznič, krojač Dol. Angela Žmavc, šivilja Bočna. Feliks Ugovšek, fotograf, Gornji grad. Franc Ambrož, krojač Ljubno. Maks Lesjak mlajši, mizarstvo Ljubno. Jožef Satler, brivec Rečica. Jože Cešnovar, kmečki mlin Loke. Franc Koštomaj, opekar Rečica. Marija Poličnik, šivilja Gornji grad. Drago Urteklj^ urar Nazarje. Niko Jurak, kovač Prihova. Vera Poljanšek, krojaštvo Podveža. Stanko Kolenc, mlin Juvanje. Marija Veršnik, šivilja Smiklavž. Janez Funtek, žganje apna Konjski vrh. Ivan Sla-tinšek, sodar Savina. Zekir Asani, slaščičar Gornji grad. Jože Zupančič, mizar Bočna. Seznam zajema obrtnike, ki so pridobili obrtna dovoljenja po letu 1947, morda tudi prej, vendar pa kaže, da je bil začetek delovanja zbornice v Šoštanju leta 1947. Druga ugotovitev pa je za proučevanje preteklosti obrtništva izrednega pomena. Konec leta 1948 so se pričeli ideološki pritiski na zasebne obrtnike. To je bil čas, ko smo v kmetijstvu ustanavljali kmetijske delovne zadruge (DKZ), ki so bile oblika dokaj nasilnega vključevanja v družbeno kmetijstvo. Kot je znano, so te zadruge že čez nekaj let klavrno propadle, povzročile pa so veliko moralno škodo družbenemu redu in gospodarstvu nasploh. Podobno seje torej dogajalo v obrtništvu. Hkrati seje pričel pritisk na zasebnike, najprej z ostro davčno politiko, pozneje pa kar množično s pomočjo krajevnih političnih dejavnikov. Pojavile so se obrtne delavnice v sestavi krajevnih ljudskih odborov (KLO). Seveda seje kmalu pojavilo neskladje med zaposlenimi v neposredni proizvodni in »upravi«. To je praviloma rušilo poleg organizacijskih tudi ekonomska načela. Čeprav so v večini primerov te delavnice vodili nekdanji zasebni mojstri, je vendarle postalo jasno, da brez osebne zavzetosti malo družbeno podjetje ne more uspevati. K temu je treba dodati še slab odnos javne uprave do družbenih delavnic, ki so predstavljale bolj vir dohodkov kot pa sredstvo za razvoj družbenega obrtništva. Tudi strokovno vodstvo delavnice marsikje ni bilo primerno, saj so znani primeri, ko so taka »podjetja« vodili priučeni pomočniki določene stroke, bili pa so seveda »zanesljivi«. Kmalu so krajevne kmetijske zadruge (KZ) prevzemale take delavnice in so se vsaj brigale za uspešnost obrtnih delavnic v svojem sestavu. Vendar pa tudi to ni moglo nadomestiti zanesenjaštva in prizadevnosti, ki sta v dobri obrti nujno potrebni. Nekako po letu 1955 prihaja spet do pospešenega razvoja obrti, seveda žal še vedno s predznakom družbene nezanesljivosti. - Priprave za ustanovitev zdrL enja v C as po drug. j veto v,, k vojni j obrti_Htvc vnjem smo že nekoliko opisali. Dejstvo je. da je bilo obrtništvo več al manj prepuščeno samo sebi, da o kakšnem resnično stanovskem povezovanju ni bilo govora. Nenehno spreminjanje odnosa družbe do obrtn ;va se J. seveda odražalo v slabem razvoju te pomembne gospodarske dejavnost Zahvalj -joč nekatc im mlajšim zanese Jakom iz vrst obrtnikov v naši občini je leta 1974 vendarle prišlo do prv pobud za združevanje obrtnikov v dolini. Na en stran iezauj"iviobrtnil na drug Janj lovi vrstni—s trdnim namenom, zagotoviti drobnemu gospodarstvu njegovo mesto v sodobni druži tako nekako so se porajale v naši občini prve sledi sedanjega združenja. Obrtniki so tedaj nasploh le malo zaupali dobrim namenom oblasti na tej al oni ravni, zate e bilo prepričevanje pobudnikov za povezavo obrtnikov izredno otežkočeno in domala brezizgiedno. Ljud. soseba vsakršne pobude, ki з je podpirala oblast, ker so v vsem videli možno past, k čemur so jih navajale slabe kuši s iz preteklosti. Vendar je neznatna skupina obrtnikov k " ub vsem težkočam delovala naprej, prepričevala svoje vrstnike in jim prikazovala potrebo po stanovski organizaciji, k bi predstavljala močneje glas v gospodarskem dognanju, v korist obrti štva i drobnega gospodarstva. Pri tem so se skiicevaii na podobna združei ' a v sta. I držav in zunaj naših meja. Vse to so delali v imenu Obrtnega društva v občin Mor , ki so ga tako tud predstavljali, vendar s pičlim številom članstva in v nemogočiL orgai.zacijskih okoliščinah. Danes je mogoče težko razumeti, da so ti zanesenjak, .eg v sv žep, ko je bilo treba plačevati nastale stroške. Ko so takratnim občinskim možem predstavL težave, v katerih delujejo, so jim dodelili malo izbo v nekdanji barabi iz sedanjo samopostrežbo. Tam so se skupaj z vrsto drugih organizacij gnetli v neustreznih poslovnih prustorih. Končno so dosegli, da so v svojih vrstah našteli sla" h 50 odstotkov obrtnikov v občini. To je vlivalo upanje v uspeh, ob tem pa je treba povedati, da^ iakratn načelnik oddelka za gospodarstvo in poznejši predsednik občine HL ko Čop stremljenje obrtnikov vsestransko podpiral. V takih okoliščinah je 10. junija 1975 prišlo do ustanovnega občnega zbora oDrtnikov naše občine, ki naj bi ustanovili svoje združenje. Iz društva naj bi tore nastalo združe e samostojnih obrtnikov otiL e Mo; Vse priprave v zvezi z ustanovitvijo je vodil pripravljal li odbor, ki g; e usmerjal predsednik Vili Marovt. Navzoči obrtniki so na zboru sklenili potrditi pravila, ki j h je pripravilo Združeni: v L ibl mi. Izvolil' io organe upravljanja i potrdil! začasni delovni načrt Mozirski obrtniki so v Savinjskem gaju postavili staro vodno kovačnico in jo prvobitno opremili Že na prvi seji organov upravljanja, imeli so tako upravni kot izvršilni odbor, so ta dva organa tudi izoblikovali. Člani izvršilnega odbora so bili: predsednik Viktor Krajnc in člani Zdravko Brunet, Peter Koren, Vojko Slapnik in Marija Krivec. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik Vili Marovt in člani Alojz Seliš-nik, Anton Pečnik, Stane Filčič, Vinko Matjaž, Bernarda Majerhold, Anton Dob-nik, Ivan Časi in Andrej Fašun. Tajniške naloge je prevzel Zdravko Brunet, blagajniške pa Peter Koren. V nadzorni odbor so izvolili Iva Jeraja, Martina Aubrehta in Hermana Remica. Se isto leto so na decembrski seji organov upravljanja postavili zahtevo po kreditnem odboru, ki so ga sestavljali Viktor Krajnc, Ivan Časi in Stane Filčič. Tedaj so tudi ugotovili, da je v združenju novih 76 članov. To daje sklepati, da so obrtniki postopno le vstopali v združenje in da so uvideli nujnost obstoja lastne stanovske organizacije, čeprav je ta še delovala kot »društvo«, torej na prostovoljni osnovi vključevanja. Kar kmalu so v združenju pričeli še z družabno in športno dejavnostjo. Na zboru 9. decembra 1976 so proučevali novo izdani zakon o združenem delu, kije precej posegal tudi v obrtniške razmere. Zato so potem ob pomoči celjskega združenja Formator pripravili tolmačenje tega predpisa za svoje članstvo. Da so bili tudi na športnem področju prizadevni, je razvidno iz poročila Mira Cigaleta, ki je vodil to dejavnost: razvili so kar 7 različnih športnih panog. To leto so dobili tudi prvo poklicno tajnico, torej seje tudi s pisarniškim delom združenje bolje organiziralo. V organe upravljanja so tedaj izvolili člane: Vili Marovt, Miro Cigale, Martin Aubreht, Anton Dobnik, Ivan Časi, Zdravko Brunet, Alojz Selišnik, Peter Koren, Viktor Krajnc, Herman Remic, Stane Filčič, Vinko Matjaž, Bernarda Majerhold, Anton Pečnik, Ivo Jeraj in Marija Krivec. Predsednik je ostal še naprej Vili Marovt. Ko so se na predlog pripravljalnega odbora za ureditev Sa\" ij jkega gaja v Mo-zi u odloč sodelovati, so odkupili staro vodno kovačm з v 1 ubiji in zgradili ob etrug ' Gaju primerno zgradbo, v njej pa uredil: taro kovačn o z vsem orodjem in izvirno opremo. Vsa gradbena in druga dela v zvezi s tem je vodil Ivan Časi, ki gaje združenje zadolžili. za te dolžnost Izoblikoval ;o sklad za dopoli 'no izobraževan-" delavcev pi zasebnih delodajalcih, ki je omogočal tem delavcem izobraževanje ob delu in razne dopolnilne oblike izobraževanja. Na zboru združenja so 16. 9. 1977 br li v organe upravljanja izvoljeni člari: Antonija Polanšek, Ivo Krame, Jakob Filač, Ivan Mikek, Jože Čeplak, Maks Polič-nik, Bojan Naraločr c, Franc Volovšek st., Franc Kotnik, Marija Ermenc, Franc Breznik, Anton Lukač, Vili Marovt, Ma) t n Aut-a t, Anton Dobi i, Vinko Matjaž, V 'ctor Krajnc, Mirko Cigale, Peter Koren, Ivan Časi, Stane Fil č, Herman Remic, vqjko Slapnik in Zdravko Brunet. Na prvi seji organov upravljanja so 24.10.1977 oblikoval zvršm odbor, ki ga je še naprej vodil Vili Marovt. MaL ..n Aubreht je postal predsedn" nadzornega odbora, Ivo Mikek pa blagajnik. Mirko Cigale je prevzel vodstvo odbora za šport i rekreacijo, Franc Kotnik pa krec,:+ odbor. Ker : postajalo vse bol ar 'Ivo sodelovanje na razstavah, so imenovali odbor, ki gaje vodil Peter Koren. Sodelovanje obrtnikov z gospodarstvom je bila pomembna dejavnost, zato so ob'" :ovali poseben xlbor za kooperacijo, ki mi [e stal na čelu Herman Ren c. Če je dosle. veljalo prostovo" 10 vkl ičevanje obrtnikov v združenje, so zdaj p ri prav "ali >blikovanje stanovske organizacije obrtnikov, ki bi delovala na zborničnih načelih in bi postalo včlanj va e za vse obrtnike obvezne. Na obrtni razstavi v Mozirju leta 1983 Dom obrtnikov v Mozirju na dan otvoritve 5. 9. 1987 V okviru Zveze obrtnih združen' v ] ubljani je bil izdelan osnutek pravil za novo organi2 anost obrtnikov. V republiki bi tedaj še naprej delovalo združenje obč iskih obrtnih združen Obrtniki, vključeni v tedan združenje naše občine, so na območnih zborih po dolin olmačil lovo obliko povezovanja in hkrati pritegovali še zunaj združetja stoječe obrtnike k sodelovati i. Dejstvo je, da je novo predlagana oblika združevanja pomenila za obrtnike stri tj i no vrsto v boju za stanovske in gospodarske interese. V novo izoblikovani izvršilni odbor združenja so 23. 2. 1979 izvoli Vilija Marovta za predsednika in Staneta Filčiča za podpredsednika. Člani odbora so bili: Mija Slapnik, tajnica, Miran Borštner, Mirko Čigale, Ivan Časi, Anton Dobnik, Marija Ermenc, Franc Hren, Stane Kerč, Franc Kotnik, Ivo Krajnc, Viktor Кп .ic, Ivan Krefl, Ivan Mikek, Herman Remic, Anton Rifelj in Zlatko V anc. V nadzorni odbor so bili zvoljeni Martin Aubreht kot predsedr člar pa Alojz Janko, Peter Koren, Anton Lukač in Feliks Ugovšek. Na seji skupši ■ le so 16.5.1979 skle::- ustanovil avtoprevozni«ko sekcijo ;n sekcijo gostincev. V vodstvu avtoprevozniške sekcije so teda delovali Franc Kotnik, M-an Boištner, Peter Koren, Franc Fužir in Franc Pestator. Gos nsko sekcijo so vodil Marija Ermenc, Jože Poličnik, Milan Car, Jožica Bezovnik in Martin Prodnik. Leto kasneje je predsednico Marijo Ermenc zamenjal Jakob Filač. S 1. septembrom 1979 so namestili novo tajnico Božo Jeraj. Treba je povedati da so se obrtniki naše občine redno in v lepem številu udeleževali raznih razstav, posebno pa so sodelovali na Obrtniškem sejmu v Celju. Na skupščini 9. aprila 1980 so obsežno obravnaval ;ežave, kijih n; ) obrtniki s knjigovodstvom. Sklenili so pripravki se potrebno za ustanovitev l:nj Oovod- skegaser saprizdružen"i. Nat skupščini s< menovali še odbor za razvoj in ekonomsko polil :o, ki ga je vodil Jakob Filač Na večjih s« ih organov upravljan združei.ja so posvetili vprašanju poslovnih prostorov veliko pozornost. Pooblastili so vodstvo združenja, da se glede mož nos. za lastne poslovne prostore posvetuje z obč sk li dejavniki. Ko so leta 1981 imeli skupščino združenja, so na n j poleg drugih vprašan spet posvetili posebno pozornost knjigovodskemu servisu. Na njej so sprejeli sklep o ustanov t servisa in hkrati naročili razpis delovnega mesta knjigovodje. Kako je ta de ' avnost potrebna, se je kmalu izkazalo, saj je že v prvem letu obsto . ser sa bilo 22 uporabnikov, leta 1988 pa so jih našteli že 82. Vo a servisa je postal Franc Hren. V dolini je že tedaj bilo dosti avtoprevoznikov, zato so pri združenju ustanovil sekcij avtoprevoznikov, ki jo je vodil Franc Kotnik. Povezali so se z Obrtno zadrugo »Avtoprevoz« v Mariboru in ustanovil, v Mozi u 15.7.1982 poslovno enoto te zadruge. Skupšcma združen , 1 je bila 12. 1. 1983, je morala izvol love organe upravljanja. Predsed...k skupščine, kije štela tedaj 40 članov, je spet postal Martin Aubr it. Člani vršnega odbora so bili: predsednik Vi Marovt, podpredsednik Herman Remic, člani pa Mirko Cigale, Stane Filčič, Jakob Filač, Franc Hren, Franc Kotnik, Viktor Kovač, Ivan Mikek, Ivan Cevzar, Stane Prepadnik, Ivan Krefl, Alojz Selišnik, Stanko Val in Peter Zehelj. Nadzorni odbor so sestavljali Peter Koren. Toni Rifelj in Ivan Čas! Ob siceršnjih strokovnih vprašal "h obrtniki niso zanemaijali športne dejavnosti. Tu i zunaj občine so si priborili ugled. Hkrati e treba poudariti družabna sreča a, ki so jih pripravili v raznih krajih naše doline. Obrtno združei i Moziije je sklenilo pripraviti razstavo obrtne dejavnosti v Mo ziiju. Da bi obsežne priprave potekale načrtno, so imenovali pripravljale xlbor: Herman Remic (predsednik), Vili Marovt (podpredsedn ), člar pa Stane Filčič, laitr-" Aubreht, Ivan Krefl, Mirko Cigale, Stane Prepadnik, Viktor Kovač, Peter Žehelj, Jakob Filač, Peter Koren, Stanko Valte in Jože Skornšek. Pripravljalni odbor seje pri svojem delu srečeval z nemalo težavami. Prostor, v katerem so predvidevali razstavo (telovadnica TVD Partizan), je omejeval število razstavljalcev in seveda tudi obseg razstavljenih predmetov. Obrtniki pa so se vabilu za sodelovanje dobro odzivali. Razstava naj bi predvsem predstavil Izdelke domačega obrtništva in spodbudila družbeni del gospodarstva za povezovanje i »brtjo. Tako je bilo 28. maja 1983 vse nared za otvoritev razstave v Moziiju. tevilni gosje n član iomačega združenja so se udeležili slavnostne otvon /e. Pozdravne besede udeležencem je namenil Herman Remic. Prirec ve v zvezi z razstavo so potekale ves teden tja do sobote 4. ju *a 1983. Tako so se srečali upokojeni obrtr :i, pripravili so dan kulinarike, imeli so komer-lalni dan, okroglo mizo o vprašanjih obrtništva v občini, skupno sejo združenja in izvršnega sveta občine Moziije, regijski posvet, športne igre in končno sklepno srečanje v Savinjskem g u.Včasupr iditev so v prostorih kovačije v Savinjskem gaju pripravili razstavo kovnih del Antona Veneka. Na razstavi obrtniških izdelko\ e bilo čutiti ve "k poudarek nr novat ah, saj so številni domači obrtniki prikazali svoje izume oziroma izboljšave, zato ]e oosebna koiiiioija ta del razstave skrbno ocenila. Pr'~nan'" so namenil Mirku Cigaletu i Naza j, Hermanu Remicu i i Dobletine, Jožetu Melanški zMoz ja, ranču F štu iz Mozirja, Toniju Riflju iz Gornjega grada in Martinu Remicu iz Šmartnega ob Dreti. Takratna namera združena, da t /saka tri leta pripravil *akšno razstavo, kas-neie žal i bila uresničena Prireditve je spremi'-1 skrbne zdelan katalog, pripravljen za t? namen. V njem je t objavljen spored prireditev, i isli redsednika priprav"' ilnega odbora Hermana Remica in predsedr :a izvršnega odbora združenja Vilija Marovta. Natisnjeno ; bi1) besedilo pokrovitelja, takratnega predsednika občine inž. Alojza Plaznika, sporočilo ZKZ in trgovskega podjetja Sa^ jo obrti kooperaciji. V daljšem sestavku je Aleksander Videčnik opisal preteklost obrtništva v občini Moziije. Sledil ie seznam vseh članov združenja in oglasi Ko gledamo nazaj I tiste čase, ne moremo mimo ugotovitve, da j e razstava bila za dc no in tudi za š -še območje vel-1 dosežek in je zato zelo dobro odmevala. Že nekajkrati smo poudarili [ zadevanja za lastne poslovne prostore. To vprašanje je bilo vseskozi prisotno. Iskali so primerno zgradbo v Moziiju oz. tudi stavbni prostor. Medtem so namreč rešili zasilno vprašanje poslovnih prostorov v Trogarje-vi hiši, na trgu v Moziiju, ki pa so postali pretesni za vse dejavnosti združenja. Izvršni odbor je imenoval posebni gradbeni odbor, ki gz e vodil Ivan Mikek. Družno so iskali možnosti in sprva mislili na brunarico »Smreke« v Gornjem gradu. Kmalu se je pokazalo, da tam ne izdelujejo tako velike hiše, kot bi jo obrti., želeli. Težave so se kar vrstile, vendar pa so vztrajali in končno vendarle pričeli z novogradnjo; računali so, da jih bo takšna gradnja (klasična) stala morda celo manj kot montažna. Vse to so dorekli na skupščini leta 1986 Upokojeni obrtniki na skupni proslavi novega leta 1988 Na njej so izvolili nove organe upravljanja. Skupščino, kije poslej štela 56 članov, je vodil še naprej Martin Aubreht. Izvršni odbor je štel 19 članov; predsednik je postal Herman Remic, člani pa Vili Marovt, Viktor Kovač, Ivan Mikek, Ivan Cev-zar, Aleksander Klemše, Miha Kovač, Mojca Finkšt, Jože Hribernik, Vojko Kle-menšek, Franc Benda, Jakob Filač, Franc Kotnik, Stane Marolt, Rajko Časi in Zlatko Vitanc. V tem mandatnem obdobju so pridobili stavbno parcelo, na kateri so nemudoma pričeli graditi svoj dom. Koje na seji izvršnega odbora 3. 9. 1987 o gradnji doma poročal Vili Marovt, je med drugim poudaril desetletna prizadevanja za rešitev tega vprašanja. Povedal je, da so izračunali stroške novogradnje, ki bodo zaradi izrednega prizadevanja gradbenega odbora in vseh obrtnikov sorazmerno nizki, saj zelo gospodarno ravnajo z denaijem in marsikaj uspejo sami ceneje narediti, kot bi to sicer stalo. K so vlaganju so pritegnili zadrugo Avtoprevoz iz Maribora, ki ima seveda vso pravico do poslovnih prostorov v domu. Ob času, ko so o tem govorili na izvršnem odboru zadruženja, so bila zaključna dela na domu že opravljena in isti dan je sledila otvoritev. Obrtniški dom v Moziiju je stal v ponos vseh obrtnikov v občini in kraja Mozirje. Izredno lična stavba je naletela pri gostih, ki so se v velikem številu udeležili slavja, na izjemno odobravanje. Notranja ureditev zagotavlja dobro poslovno izkoriščanje prostorov, ki so prostorni in sodobni. Tretjega septembra 1987 seje zbralo pred Domom obrtnikov v Mozirju mnogo ljudi iz doline in iz Slovenije. Otvoritev je bila vključena v praznovanje praznika občine Mozirje. Na slovesnosti je pozdravil navzoče predsednik izvršnega odbora združenja Herman Remic, kije med drugim poudaril pomen povezovanja obrtnikov za ustreznejši gospodarski razvoj. Tedaj je bilo vključenih v združenje 389 rednih in 88 popoldanskih obrtnikov. Poleg organov upravljanja so imeli gostinsko, lesarsko, avtoprevozniško in živilsko sekcijo, seveda pa tudi že knjigovodski servis. Število obratovalnic je tedaj upadalo, kar je pomenilo določeno zaskrbljenost glede razvoja obrtništva v občini Mozirje. Previsoki stroški obratovanja so pestili malo gospodarstvo, to pa je povzročalo tudi zastoj v posodabljanju in le malo možnosti za izboljšanje stanja v tej veji gospodarstva, ki bi sicer morala biti za družbo zelo pomembna. Če se ozremo v soseščino, vidimo, kako drobno gospodarstvo pospešuje tudi država. Gradnjo doma je torej zelo prizadevno opravila skupina obrtnikov v gradbenem odboru. S pomočjo občine Mozirje je bilo pridobljeno gradbeno zemljišče, na katerem zgradba stoji. Za 300 m2 poslovnih prostorov visoke kakovosti so ob skrajnem varčevanju potrošili le 6,5 milijard dinarjev, kar je spričo cen in inflacije res malo. V domu bodo našli prostore poleg združenja še Avtoprevoz, knjigovodski servis ter zadruga, ki naj bi jo ustanovili. Ob končuje Remic poudaril še željo, da naj bi drobno gospodarstvo bilo deležno več razumevanja družbe in da bi tako delavcem in obrtnikom bilo omogočeno človeka vredno življenje. Leta 1988 so ustanovili nabavno-prodajno zadrugo Gaj, ki deluje v Domu obrtnikov v Mozirju. Ustanovni člani so bili Franc Hren, Vili Marovt, Anton Zgank in Vera Glojek. Predsednik združnega sveta je postal Vili Marovt, direktor zadruge pa Franc Hren. Izvršilni odbor Obrtnega združenja Mozirje, slikan v Domu obrtnikov leta 1990. Z leve sedijo: Franc Kotnik, Viktor Kovač, Herman Remic Martin Aubreht in Boža Jeraj. Z leve stojijo: Jože Hribernik, Ivan Cevzar, Rojko Časi, Franc Benda, Mojca Finkšt, Miha Kovač, Aleksander Klemse in Ivan Krefl. Manjkajo: ViliMarovt, Ivan Mikek, Vojko Klemenšek, Jakob Filač, Stane Maro it in Zlatko Vitanc ter član nadzornega odbora Franc Hren Spet so se temeljite'" ukvarjali z vprašanjem izobraževan i obrtniškega podmladka. Ugotovili so, da sedai e usmerjeno izobraževanje še zdaleč ni doseglo us-trezii.ii učinkov, zaradi česar seveda T~'tro upada zanimanje za obrtniške poklice. Deloma je za to krivo tudi splošno razpoloženje, ki navaja mlač no vse preveč v p: trn. ;ke poklice. Zal tudi med obrtniki ni zanimanja za vajence spričo sedanjega izobraževanja, ki ne nudi mlademu človeku dovolj strokovne podlage za opravljanje poklica. Vse to pa pomeni tudi omejevanje širjenja obrti vseh vrst. Poudarili so, da poteka izobraževanje za določene poklice preveč teoretično in brez sodelovanja stroke, kar povzroča negodovanje v vrstah dajalcev štipendij, ki mimogrede niso nizke, pa tudi med mladimi povzroča malodušje, ker san občutijo praznino v poki jnem znanju, ko zapustijo šolo. Nekaj uspehov imajo doslej že v lesarskih šolah, kjer so vendarle prodrle izkušnje, da nai se mladina izobražuje za poklice, ne pa za pisarne. Na zboru obrtnikov marca 1990 so med dru- m govorili o nujnem izenačenju obr z drugim gospodarstvom. Odločno so podprli trditev, da je združenje stanovska organizacija, ki nikakor ne sme pod vpliv kakršnekoli politike. Zato si mora pi zadevati za odločilnejši delež pri krojenju gospodarske politike v občini in seveda širše. Ugotovili so, daje sedaj dinar za osebne dohodke daleč preobremei ,гп, kar seveda vpliva tudi za zaposlovanje V sedanjem času, ko se povsod kažcju presežk delovne sile, je takšno ravnanje kratkovidno in pričakovanje, da bo obrt tista, ki bo nudila zaposlitev in nova delovna mesta, postaja iz dneva v dan manjše. V občini še ni posebnega posluha za določanje lokacij za izgradnjo novih delavnic, ni zadostnega števila telefonskih priključkov, ni dovolj energetskih možnosti in še bi lahko naštevali. Posebno vprašanje, ki tare obrtništvo, so razlike v plačilnem prometu, saj dejansko to vejo gospodarstva krivično obravnavajo. To ima lahko za posledice neredno plačevanje družbenih dajatev. Ko so govorili o izobraževanju so poudarili, daje to daleč za sedanjim razvojem in nikakor ne ustreza potrebam tržnega gospodarstva. Obrtniki opozaijajo na pretirano rast birokracije, kije huda zavora razvoja v gospodarstvu, saj mora to poskrbeti za stroške tako razvejane in nepotrebne množice uradov. Ko so govorili o posodabljanju obrtništva so podčrtali uvajanje informatike v stroko. Računalniki so danes potreba v vsakem sodobnem poslovanju in proizvajanju. V združenju morajo člani najti svoje interesno zastopanje in strokovno povezovanje, kar je doslej Obrtno združenje v Mozirju nadvse zadovoljivo opravljalo. Članstvo Obrtnega združenja Mozirja v L1988 Kovinska stroka 1. Krajnc Ivo, Ter 1, Ljubno 2. Cešnovar Emil, Luče 69 3. Cešnovar Cecilija, Luče 69 4. Ambrož Tatjana, Luče 69 5. Krajnc Alojz, Ter 1, Ljubno 6. Žagar Ivan, Konjski vrh 7, Luče 7. Remic Herrnan, poblgtlna^_Nazarie - 8. Remic Irena, Dobletina 7, Nazarje v/ 9. Šinkar Jolanda, Nazaije 51 - 10. Dobnik Anton, Lepa njiva 50, Moziije 11. Cigale Mirko, Nazarje 105 - 12. Cigale Magda, Nazaije 105 13. Filčič Stane, Nazaije 106 14. Filčič Jožica, Nazarje 106 15. Klemenšek Vojko, Robanov kot 8, Solčava 16. Klemenšek Julijana, Robanov kot 8, Solčava 17. Skruba Drago, Mozirje 50 18. Hren Franc, Dobletina 9, Nazarje 19. Dobeljšek Franc, Mozirje 261 20. Vezočnik Franjo, Ljubno 96 21. Klemše Aleksander, Nazarje 14 ^ 22. Robnik Marija, Krnica 33, Luče 23. Jazbec Brane, Bočna 138 24. Torkar Julij, Žlabor 17, Nazaije " 25. Čerček Janez, Solčava 44 26. Skruba Stane, Moziije 27. Firšt Elizabeta, Radegunda 54, Mozirje 28. Remic Martin, Sp. Kraše 35, Šmartno ob Dreti - 29. Kladnik Anton, Konjski vrh 6, Luče 30. Poznič Marija, Moziije 231 31. Ikovic Alojz, Solčava 57 32. Orešnik Ivan, Solčava 30 33. Lopan Edvard, Sp. Rečica 1, Rečica ob Sav. 34. Melanšek Jože, Nazaije - 35. Kokalj Eta, Moziije 299 36. Bider-Krefl Franc, Rečica 104 37. Krajnc Vida, Bočna 59, Šmartno ob Dreti 38. Sedušek Ferdinand, Gornji grad 222 39. Rojten Stane, Gornji grad 194 40. Pistotnik Milan, Ljubija 44, Moziije 41. Štorgelj Jože, Radmirje 78 42. Rihter Darko, Gornji grad 15S 43. Lončar Albert, Mozirje 121 a 44. Kralj Hinko, Sp. Rečica 25 45. Rojšek Jože, Rečica 11 46. Moličnik Ivan, Luče 113 47. Kladnik Mirko, Bočna 50 48. Bo č Bors, Mozirje 268 49. Kramer Vera, Mozirje 25C 50. Podkrižnik Iztok, Ljubno 1 51 Pilepič Mirjana, Rovt 14, Šmartno ob Dreti 52. Petrin Pavel, Moz je 325 53. Dešman Vlado, Radr ; 6 a 54. Božič Mitja, Bočna 148 55. Štiglic Janez, Gornji grad 78 56. Drofenik Jožica, Gornji grad 78 57. Zagoričnik Matjaž, Ljubno 14 58. Supovec Beno, Moziije 200 59. Škoflek Ivan, Mozirje 367 60. Cigale Nataša, Nazaije 20 61. Zager Franc, Loke 34 Mozirje 62. Šuster Nevenka, Brezje 40, Mozirje Lesna stroka 1. Selišnik Alojz, Luče 6/ 2. Matijovc Jakob, Luče 9 i 3. Poličnik Maks, Radmirje 99 4. Brezr k Anton, Ljubija 74, Mozirje 5. Poličnik Franc, Sp. Rečica 49 6. Fašun Andrej, Okonina 25 7. Prepadnik Alojz, Nazaije 10/ 8. Marolt Peter, Mozirje 139 9. Lukač Alojz, Sp. Reč;ca 36 10. Rajter Franc, Bočna 98 11. Prelesnik Mirko, Solčava 31_/ 12. Fricelj Toni, Nazaije 108 13. fl iikek Ivan, Bočna 83 14. Prelesnik Leopold, Solčava 32 15. Jamnik Alojz, Juvanje 5 16. Remšak Jože, Homce 10 17 Golob Ma ja, Robanov kot 5, Solčava 18. Kovač Miha, Ljubija 55, Moziije 19. Marovt Vili, Rečica 7 20. Časi Rajko, Prihova 46 21. Novak Franc, Mozirje 327 22. Nadlučnik Ivan, Trnove 15 23. Atelšek Jože, Savina 71, Ljubno 24. Atelšek Franc, obrtna cona, Ljubno 25. Krsnik Rudi, Sp. Pobreže 1 26. Zunter Ivan, Zg. Pobreže 4 27. Volovšek Zdravko, Ljubno 121 a 28. Petek Ivan, Mozirje 150 b 29. Kumprej Božidar, Planina 25 a, Ljubno 30. Skok Srečko, Mozirje 274 31. Robnik Janez, Krnice 33, Luče 32. Glušič Maks, Varpolje 30 33. Atelšek Zoran, Primož 41, Ljubno 34. Podlesnik Franc, Rečica 139 35. Poličnik Tomaž, Juvanje 27 Gradbena dejavnost 1. Podboj Mihael, Nazarje 91 t7 2. Buija Ignac, Ter 69, Ljubno 3. Zalesnik Jože, Gornji grad 43 4. Kovač Viktor, Gornji grad 35 5. Gradič Marjan, Moziije 36 6. Bogdan Ivan, Savina 71, Ljubno 7. Plesnik Franc, Luče 18 8. Ribižel Ivan, Pusto polje 5, Nazarje v/ 9. Došen Jure, Luče 10 10. Plesnik Ivan, Nazarje 52 ^ 11. Poličnik Franc, Okonina n. h. 12. Drofelnik Franc, Mozirje 101 13. Zamernik Marko, Podvolovljek 25, Luče 14. Valte Stanko, Ljubno 15. Krznar Branko, Smiklavž 66, Gornji grad 16. Zagradisnik Franc, Ljubno 9 17. Cimperman Boris, Moziije 193 18. Jurak Anton, Grušovlje 21 19. Mavrič Edvard, Lenart 1, Gornji grad 20. Mlačnik Jože, Floqan 1, Gornji grad 21. Mlačnik Janez, Floqan 1, Gornji grad 22. Fale Srečko, Homec-Brdo 26, Šmartno ob Dreti 23. Pahovnik Martin, Luče 91 24. Petek Ludvik, Luče 4 25. Štolcer Leopold, Luče 46 Plastičarji 1. Krajnc Viktor, Moziije 337 2. Juijevec Ana, Rečica 108 3. Benda Franc, Sp. Rečica 48 4. Benda Vera, Sp. Rečica 48 5. Weiss Stane, Moziije 324 6. Marolt Jožica, Ter 3, Ljubno 7. Bider Marija, Nizka 2, Rečica ob Savinji 8. Melanšek Vanda, Nazaije 9. Štrucelj Stanka, Prihova 57 10. Majcen Daniel, Ter 29, Ljubno 11. Lampret Maijan, Nazaije 188 v Živilska dejavnost 1. Marolt Štefan, Moziije 20 2. Petrovič Janez, Moziije 54 3. Cevzar Ivan, Gornji grad 25 4. Pungartnik Alojz, Luče 17 5. Hribernik Jože, Ljubno 73 6. Naraločnik Bojan, Ljubno 66 7. Kamberi Nedžami, Ljubno 49 a 8. Rednak Mirko, Luče 10 Avtoremontna dejavnost 1. Jerovčnik Branko, Nazaije 103 - 2. Laznik Jurij, Lepa njiva 97, Moziije 3. Valte Maijan, Gornji grad 83 4. Ogradi Alojz, Gornji grad 204 5. Žunter Milan, Okonina 18 6. Klepac Branko, Luče 46 7. Slatinšek Mirko, Gornji grad 93 8. Rakun Stanislav, Primož 81 a, Ljubno 9. Kerč Stane, Moziije 336 10. Fužir Vojko, Loke 38, Moziije 11. Murko Alojz, Ljubno 81 12. Urbane Vinko, Šlandrova 16, Moziije Frizerska stroka 1. Kovšak Nada, Gornji grad 26 2. Rop Jana, Ljubno 49 3. Finkšt Meta, Nazaije 3 4. Krivec Marija, Luče 101 5. Matko Marija, Sp. Rečica 31 6. Napotnik Marija, Ljubno 20 7. Fistrič Mojca, Moziije 2 8. Piki Sonja, Moziije 205 9. Podpečan Marija, Ljubno 180 10. Zvir Bernarda, Rečica 70 11. Melanšek Andreja, Moziije 47 12. Skornšek Anka, Loke 61, Moziije 13. Podbrežnik Zvonka, Gornji grad 30 14. Ploh Marija, Velenje 15. Škruba Bojana, Na trgu 29, Moziije 16. Kočevar Štefka, Na trgu 38, Moziije Ostale osebne storitve 1. Skornšek Jože, Moziije 202 2. Plaskan Stanko, Moziije 3. Krivec Martin, Nazaije 94 ^ 4. Vovk Jože, Moziije 97 5. Usar Venčeslav, Ljubija 63, Moziije 6. Žehelj Peter, Moziije 182 a 7. Šerbela-Rupnik Marija, Ljubno 114 8. Slatinšek Franc, Ljubija 115, Moziije 9. Gole Anita, Gornji grad 20 10. Nagovnak Alojz, Moziije 179 11. Krajnc Stanislava, Nazaije 193 12. Verdel Ivan, Luče 119 13. Zagožen Barbara, Dol 1, Gornji grad 14. Eijavec Vilma, Moziije 203 15. Ročnik Janko, Volog 18 - 16. Prepadnik Stane, Moziije 60 17. Jeraj Ivan, Nizka 31 18. Marolt Darinka, Moziije 112 19. Fužir Jože, Loke 38, Moziije 20. Ugovšek-Bastl Justina, Gornji grad 76 21. Rifelj Nika, Gornji grad 147 22. Vitanc Zlatko, Savina 57, Ljubno 23. Vitanc Tonika, Savina 57, Ljubno 24. Slapnik Vojko, Bočna 133 25. Slapnik Igor, Bočna 133 26. Krefl Ivan, Nazarje 27. Zavolovšek Marija, Gornji grad 42 28. Slatinšek Majda, Ljubija 115, Mozirje 29. Potočnik Ivan, Sp. Rečica 58 30. Steblovnik Zdravko, Nazarje 58 31. Gradič Olga, Moziije 36 32. Remenih Miran, Šentjanž 61 33. Lukač Milena, Ljubija 15, Moziije 34. Vertačnik Peter, Loke 49, Mozirje 35. Sevčnikar Alojz, Ljubija 17, Mozirje 36. Vrunč Zvone, Zlabor 32, Nazaije 37. Grlica Tone, Moziije 99 38. Finkšt Mojca, Moziije 70 39. Skornšek Miloš, Loke 55 a, Mozirje 40. Brunet Renato, Prihova 52 41. Weiss Andrej, Rečica 97 42. Hribernik Jože, Rečica 135 43. Pinter Vladimir, Sp. Rečica 31 44. Matjaž Vinko, Mozirje 47 45. Robnik Valentin, Rečica 19 46. Mikek Tonica, Bočna 116 47. Pečnik Anka, Nazaije 151 ^ 48. Šon Franc, Rečica 138 49. Podsedenšek Milena, Moziije 83 50. Kvas Roman, Moziije, Na trgu 29 51. Šterbej Ivan, Kokaije 7 ^ 52. Štrukelj Radivoj, Šmartno ob Dreti 12 53. Smodej Ana, Ljubno 83 54. Remic Maijana, Volog 24 ^ 55. Hudoklin Marinka, Nazaije 74 'i-/ 56. Vrtačič Janez, Moziije 191 57. Uplaznik Jože, Moziije 307 58. Vidmajer Vojko, Moziije 307 59. Kunej Roman, Ljubija 60. Tomič Aleš, Ljubija 61. Aristovnik Zdenka, Moziije 374 62. Bider Jelka, Nazaije 143 63. Tajnšek Viktor, Gornji grad 164 64. Klemenšek Viljem, Solčava 50 a 65. Což Sabina, Sp. Rečica 8 66. Aubreht Uroš, Na trgu 25 Moziije Prodajalne na drobno 1. Finkšt Miro, Mozirje 70 2. Pavlin Milena, Moziije 28 3. Cretnik Štefka, Mozirje 366 4. Rose Andrej, Luče 10 5. Mahorič Vlado, Varpolje 42 6. Bekim Velija, Moziije 49 7. Letonje Mojca, Gornji grad 80 8. Urlep Darinka, Nazarje 91 9. Basti Jožica, Gornji grad 75 10. Melavc Anton, Na trgu 28, Mozirje Gostinska dejavnost 1. Prodnik Marija, Robanov kot 22 2. Breznik Franc, Luče 31 3. Stiglic Olga, Gornji grad 77 4. Kosmač Nada, Raduha 1 5. Podbregar Lizika, Podvolovljek 15 6. Firšt Marija, Solčava 61 7. Filač Jakob, Gornji grad 27 8. Moličnik Angela, Luče 35 9. Selišnik Emika, Luče 67 10. Tiršek Anica, Poljane 28 11. Semprimožnik-Ročnik Betka, Homce 15 12. Tesovnik Niko, Savina 15, Ljubno 13. Orešnik Ana, Ljubno 70 14. Ermenc Slavko, Primož 10, Ljubno 15. Pečovnik Fanika, Raduha 39, Luče 16. Hren Elica, Gornji grad 123 17. Jeraj Milan, Okonina 2 18. Polanšek Roman, Podvolovljek 35 19. Car Milan, Moziije 5 20. Potočnik Franc, Ljubno 40 21. Pevec-Pukart Alenka, Savina 82, Ljubno 22. Rechbach Uršula, Moziije 21 23. Zupane Ljubica, Moziije 192 24. Hrome Danilo, Gornji grad 183 25. Atelšek Milica, Dol Suha Rečica 26. Jamnik Franc, Ljubno 25 27. Murko Marija, Ljubno 81 28. Poplas Urška, Bočna 115 29. Napotnik Janko, Sp. Rečica 63 30. Štiglic Marija, Rečica 77 31. Breznik Milena, Prihova 26 32. Gerdina Stanislav, Solčava 29 33. Vertačič Iztok, Ljubno 94 a 34. Podkrižnik Marija, Ljubno 61 35. Zaleznik Jana, Ljubno 74 a 36. Momčilovič Milena, Gornji grad 83 37. Maučec Vladimir, Okonina 14 a 38. Svarc Anica, Ljubija 57, Moziije 39. Krebs Vinko, Luče 81 40. Blejec Aleksander, Logarska dolina 10 41. Strmčnik Jožica, Krnica 70 42. Lenart Mateja, Kokaije 1 l 43. Lesjak Stojan, Sp. Rečica 51 44. Fricelj Janez, Bočna 57 45. Zamernik Marija, Ljubno 206 Avtoprevozniki in avtotaksi 1. Reberšak Anton, Ljubija 57 2. Koren Peter st., Kokarje 37 3. Kolenc Viktor, Sp. Rečica 24 4. Bau Dominik, Ljubno 26 5. Zalesnik Viktor, Ter 81 6. Kopušar Stanko, Zg. Pobreže 25 7. Koren Pavel, Homec 7 8. Poličnik Franc, Luče 122 9. Planovšek Stanko, Šmartno ob Dreti 1 10. Melavec Jože, Zg. Pobreže 9 11. Banko Jože, Sp. Rečica 56 12. Šinkar Maijan, Sp. Rečica 70 13. Pfeifer Franc ml., Nizka 26 14. Gosar Bojan, Sp. Rečica 50 15. Fricelj Jože, Kokarje 5 ^ 16. Toplak Miran, Rečica 17. Kopušar Franc, Primož 33 18. Podlesnik Zdravko, Ter 25 b 19. Prodnik Rajko, Solčava 39 20. Zlebnik Jože, Grušovlje 9 21. Terbovšek Jože, Okonina 45 22. Kokovnik Ivan, Lačja vas 20 23. Polčnik Jože, Kokarje 12 24. Čretnik Franc, Bočna 21 25. Nadlučnik Franc, Radmirje 106 26. Randl Anton, Mozirje 40 27. Kotnik Franc, Ljubija 62 28. Jurjevec Janez, Juvanje 29 29. Krančič Ivan, Trnove 11 30. Cešnovar Franc, Sp. Rečica 46 31. Predovnik Franc, Nazarje 190 32. Marolt Stanko, Moziije 162 33. Copar Karel, Melise 9 34. Podgoršek Franc, Žlabor 4 35. Skrubej Ivan, Raduha 73 36. Ročnik Ivan, Ter 69 37. Pestator Franc, Šentjanž 62 38. Jerovčnik Ladislav, Šentjanž 36 39. Miklavc Marjan, Nazarje 83 40. Podvratnik Julijan, Mozirje 3 41. Brie Alojz, Volog 6 42. Govek Peter, Okonina 22 43. Prislan Ivan, Radmiije 100 44. Strgar Miran, Zg. Pobreže 45. Melavc Edi, Mozirje 207 46. Pfeifer Stanislav, Nizka 15 47. Zakrajšek Jože, Lačja vas 26 48. Jerneje Boris, Ljubno 46 49. Poznič Bernard, Mozirje 302 50. Nadlučnik Albin, Primož 84 51. Fedran Valentin, Rečica 4 52. Uzar Miha, Mozirje 276 53. Slapnik Jože, Kokarje 7 54. Vajda Damjan, Ljubija 58 55. Miklavc Anton mL, Nizka 21 56. Funtek Jakob, Nazaije 92 ^7 57. Ostrovršnik Riki, Šentjanž 21 58. Tostovršnik Alojz, Ter 33 59. Kokalj Štefan, Mozirje 299 60. Šinkar Janez, Nazaije 51 w 61. Krajnc Marjan, Moziije 270 62. Matko Ivan, Dobrovlje 11 63. Rajter Janko, Floijan 37 64. Habe Srečko, Moziije 47 65. Zaje Anton, Rečica 45 66. Ferlič Milan ml., Ternovc 18 67. Funtek Jože, Luče 90 68. Bele Stanko, Šmiklavž 23 69. Pečnik Ivan, Nazaije 151 70. Rezoničnik Franc, Bočna 21 71. Drofelnik Franc, Florjan 31 72. Marolt Franc, Moziije 276 73. Ermenc Franc, Moziije 349 74. Vidovič Ivo, Mozirje 375 75. Brezovnik Peter, Poljane 12 76. Flere Andrej, Sp. Rečica 70 77. Božičnik Miro, Moziije 280 78. Govek Božidar, Šmartno ob Dreti 84 ч_У i 79. Zagožen Franc, Volog 11 80. Koren Peter ml., Kokaije 37 81. Ermenc Vinko, Nizka 33 82. Govek Adi, Šmartno ob Dreti 72 l/ 83. Bezovšek Ludvik, Nazaije 156 84. Rahten Janko, C. v Loke 14, Moziije 85. Prislan Ivan ml., Radmirje 100 86. Ferk Marjana, Tirosek 13, Gornji grad 87. Ošep Štefan, Robanov kot 33 88. Melavc Jurij, Moziije 207 89. Melavc Jože, ml., Zg. Pobreže 9 90. Zaje Janez, Ljubno 87 91. Zamernik Anton, Podvolovljek 25 Sklepne misli ričujoči zapis naj bo spodbuda za poznejša, temeljitejša raziskovanja obrti na območju Zgornje Savinjske doline. Prav gotovo bi našli še marsikaj, kar bi na- zorneje predočilo rokodelsko preteklost v naši dolini. Če upoštevamo, da je območje ob Savinji in Dreti bilo od naših prednikov zgodaj poseljeno, potem je na dlani, da so se prav rokodelci pojavljali povsod in v pestrem sestavu. Čas opravi svoje, zaradi česar lahko opažamo velike spremembe v panogah, ki so nekdaj občasno prevladovale. Verjetno lahko zanesljivo trdimo, daje lončarstvo in tkalstvo v dolini zelo stara dejavnost. Že pri podatkih, s katerimi razpolagamo, je kaj lahko ugotoviti, da je pogostnost neke obrti bila v času pred nekaj stoletji povsem drugačna kot je morda danes. Največkrat pa takratnih obrti sploh ni več, vsaj v rokodelskem smislu ne. Prebivalci naših krajev so se od nekdaj srečevali z lesom, saj ima naše območje bogate gozdove. Izredno spretnost so kazali naši predniki pri obdelavi lesa v izdelke za splošno rabo. Se do nedavna je bilo najti marsikje na starih kaščah lesene ključavnice, ki so bile poleg tega še zelo zapletene za odpiranje. Tudi tu je stari mojster razmišljal, kako bi izdelal mojstrovino svojega znanja. Stara kovaška dela vzbujajo danes občudovanje, da ne govorimo posebej o ključavničarjih, ki so naredili razne občudovanja vredne izdelke. Samo oglejmo si kot droben primerek skrinjo v solčavski cerkvi, ki jo je izdelal domači mojster-ključavničar. Ko so pred leti naleteli na žarna grobišča iz 10. stoletja v okolici Šentjanža, je bilo vidno izredno skrbno in lepo delo lončaijev. Gre za črno-lončarske izdelke, ki so iz roda v rod sloveli kot odlična posoda daleč naokrog. Tako bi lahko naštevali še marsikaj. Denimo pripravo, ki sojo potrebovali za premikanje polnih kozolcev, hranijo jo v Bočni. Naredili so jo tesarji iz tamošnje okolice. Prave tehnične umetnine in dosežki so bili vodni mlini, kašče, žage in kozolci; tu su spretni in nadvse domiselni rokodelci uporabljali le les in še stojijo zgradbe iz tistih časov, kjer sploh niso uporabljali železnih sponk ali žebljev pri tovrstnih gradnjah. Če bi si strokovno ogledali kakšen nekdanji vodni mlin, bi morali priznati, daje oprema bila izdelana odlično in daje zdržala dolga desetletja, celo nekaj stoletij, da posebej ne omenjamo zunanje podobe nekaterih tedanjih zgradb, denimo kašč. Samo spomnimo se na balkone in kako bogato izrezljane ograje so imeli! Notranjost starih hiš je, čeprav vsa lesena, ustrezala najbolj sodobnim načelom izolacije. Pomislimo na nekatera vhodna vrata na starih kmetijah, kako so bila pogosto bogato izrezljana. Še imam takšne primerke, denimo, vhodna vrata v župnišče v Radmirju. Rezbarji so sloveli in kaj lahko najdemo izdelke naših domačih mojstrov daleč po Sloveniji. Ob tem pa ne smemo pozabiti še samouke! Imeli smo izdelovalce glasbil, ki še danes služijo svojemu namenu. Bili so fotografi, ki so si vso opremo naredili sami in največ iz lesa; takšen primer je pri Jamniku v Lenartu. Tudi v zidarski stroki se nam ni treba sramovati nekdanjih mojstrov. Zidali so brez načrtov; še danes hranijo arhivi skice, ki so bile izdelane za zidavo stavb in predane občini za privoljenje po uradni plati. Nekatere stare stavbe v naših vaseh bi še danes pritegnile pozornost sodobnih arhitektov. Ni mogoče našteti vseh primerov, ki nas opozarjajo, da so rokodelci imeli »zlate« roke in daje rokodelstvo bilo vsesplošno ugledno kot dejavnost, k temu pa naj dodamo, da so rokodelci uživali v tedanjih srenjah izreden ugled. Ko današnji obrtniki sledijo zgledu svojih prednikov, je prav, da poudarimo pomembnost njihovega dela, da opozorimo na splošne potrebe po obrti vseh vrst in končno tudi na to, da so mladi ob poznavanju preteklosti lahko le ponosni, če so del obrtniškega stanu. Že smo omenili, da seje združenje ukvarjalo tudi z družabno dejavnostjo zaradi boljšega povezovanja članstva. Priredili so doslej tri plese v Gornjem gradu in Mozirju. Poskrbeli so tudi za veseli del srečanj in pri tem najbolje uspeli. Da so takšne prireditve res potrebne, so dokazali člani z obilno udeležbo. Zelo pomembna prireditev je bilo tudi razvitje prapora v Mozirju. Leta 1981 so v Savinjskem gaju pripravili družabno srečanje in ob tem razvili prapor. Prapor je tedaj prevzel v skrb Alojz Lukač, za njegovega namestnika pa so izbrali Ivana Hrena. Kakšno zanimanje je bilo za prapor, dokazuje tudi 14 trakov in preko 240 srebrnih in 76 zlatih žebljev na nosilcu. Seveda je že tako, da si nekateri bolj, drugi pa manj prizadevajo za uspešno delo združenja. Tisti, ki so bili posebno prizadevni, so prejeli razna priznanja. Priznanja ZOZ Slovenije so prejeli: Vili Marovt, zlato priznanje, Herman Remic, srebrno priznanje in Martin Aubreht, bronasto priznanje. Srebrne plakete Obrtnega združenja Moziije so prejeli Vili Marovt, Herman Remic, Stane Filčič, Martin Aubreht in Ivan Mikek. Ob otvoritvi Obrtnega doma v Mozirju so podelili priznanja Viktorju Kovaču, Francu Hrenu, Ivanu Kreflu, Francu Kotniku, Viliju Marovtu in Boži Jerajevi. Uporabljeni viri Janko Orožen, Zgodovina obrti v Celju in Severozahodni Sloveniji, Celje 1976 Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, II, Celje 1974 Pavel Blaznik, O cehih na Slovenskem, Ljubljana 1940 Ljubno nekoč in danes, Ljubno 1975 Enciklopedija Slovenije, II, Ljubljana 1988 Enciklopedija Leksikografskog zavoda, Zagreb 1956 Franjo Baš, Zadrečki lončarji, ČZN 33/1938 Janez Bogataj, Domača obrt na Slovenskem, Ljubljana 1989 A. Videčnik, O preteklosti našega obrtništva, katalog, Mozirje 1983 A. Videčnik, Podobe iz preteklosti Mozirja, Mozirje 1985 Seznam obrtnikov do 1940, ZAC, Register Okrajne zbornice Šoštanj, I A — 18 Brockhaus Konversations-Lexikon, VI., Berlin, Wien 1903 Osebna svetovanja: Martin Aubreht, Moziije, ViliMarovt, Rečica, Herman Remic, Dobletina, Ivan Zotel, Žalec, Zdravko Novak, Rečica, Franc Muhovič, Rečica, Rudolf Rojten, Gornji grad, Draga Puncer, Mozirje in Melita Steiner, Moziije. Kazalo Ob 15-letnici. 4 Uvoona beseda Гlazaj v preteklost... 12 O cehib 16 Z?drečki lončarji Obrtne zadruge ,} 3 Obrtništvo po prvi svetovn /ojn 2 Ourtniki do leta 1У40 32 Po drugi svetovni vojni Priprave za ustanov uev združe.ija '' Članstvo Obrtnega združenja Mozirja v letu 1988 1 Sklepne misL 59 Uporablje' viri 0033280